VESTNIK = !m)!)!))!)!!)tm)!!)!mH)))!)!))m!))))M!)!!)!!!!)!!)H))!!!!!!!!M!!m^ Poitni urad 9020 Ceiovec E Veriagspostamt 9020 Kiagenfurt = )zha)a v Cetovcu Er:cheinung$ort Kiagenfurt Posamezni izvod 3 šiiinge = mesečna naročnina 12 iiiingov E E ceioietna naročnina 120 liiingov E P. b. b. 5 = iimunnnttmmmmmuutuummmummnnmutmuummthš LBTMiK XXXiV. CELOVEC, PETEK, 24. AVGUST 1979 T)TO PRED KONFERENCO V HAVAN): ŠTEV. 34 (1931) Gibanje neuvrščenosti je nenadomest!jiv dejavnik v boju za mir, neodvisnost, enakopravnost, razvoj in napredek Čez dober leden, v prvih dneh septembra, se bo v giavnem mestu Kube Havani začeia 6. konferenca iefov driav aii viad neuvrščenih d'iav. Znotraj neuvrščenega gibanja potekajo še zadnje priprave na Pomembno srečanje, od katerega vsa mednarodna javnost pričakuje hdtične ocene sedanjega svetovnega poiožaja in nove pobude za razreševanje perečih probiemov današnjega čioveštva. Kajti gibanje 'a poiitika neuvrščenosti sta se v dosedanjem razvoju uspešno uvetja-vHa kot neodvisen, nebiokovski in giobaini dejavnik v mednarodnih odnosih, ki mu danes nihče več ne more osporavati aii odrekati vai-nego vpiiva na dogajanja v svetu. Eden izmed ustanoviteljev in najbolj aktivnih udeležencev gibanja Neuvrščenosti je jugoslovanski predsednik Tito, ki mu danes sploh pripisujejo vodiino vlogo v tem giba^ Nju. Zato so njegove izjave, ki jih te prejšnji teden podal v intervjuju *o beograjsko Borbo, ko je odgovarjal na vprašanja o bližnji konferenci v Havani, tudi tako široko odjeknile v svetovnem tisku, K' je izčrpno komentiral Titove po-9lede na današnji pomen in bodoče naloge neuvrščenega gibanja SREČEN POVRATEK po rekordnem po!etu v veso! ju Sovjetska vesoijca Viadimir Ljahov in Vaierij Rjumin sta Prejšnji teden po 17S dneh bivanja v vesoiju srečno pristaia na Zemiji. V vesoije sta Ljahov in Rjumin poieteia 2$. februarja letos z tadjo Sojuz-32 in ja združita z vesoijsko postajo Saijut-4. ki že od 29. septembra 1977 kroži okrog Zemije in v kateri je dosiej bivaio že 14 vesoijcev. S svojim 17$ dni doigim bivanjem v vesoiju sta sovjetska vesoijca dosedanji rekordni čas 140 dni (biia sta to sovjetska vesoijca Kavaijonok in ivančenko) Podaijšaiaza3$dni. Ves čas bivanja na tirnici okrog Zemije sta vesoijca opraviia vrsto naiog in s tem potrdita, da je čiovek sposoben ne ie za daijše bivanje v vesotjskem prostoru, ampak tudi za daijša potovanja, iz tega skiepajo, da bodo proti vesoljski postaji Saijuf-6, ki sta jo Ljahov in Rjumin pred povratkom na Zemijo še „konservi-raia", odposiaii nova vesoijsko iodjo, ki bo gotovo že izpopoi-njena, večja in udobnejša. iuči pa od bližnje konference v Havani pričakuje, da bo — kot so to bile vse dosedanje konference — konferenca kontinuitete, prav tako pa tudli novih akcij. Vsaka dosedanja' konferenca šetov držav ali vlad neuvrščenih dežel je pretresala specifične probleme, s katerimi je imeta tačas opraviti, in določata proti za njihovo ureditev. Sestal konferenca bo potemtakem dala' nove spodbude boju proti koioniaiizmu, neokolonializmu, imperiatizmu in vsem oblikam nadviaide, boju za nove demokratične in pravičnejše odnose v svetu, za novo mednarodno gospodarsko ureditev, je na-giasii Tito — .torej bo potekala v duhu splošnega prizadevanja', do bi odpravili vse vire napetosti, zatrli žarišča kriz, poglobili proces popuščanja napetosti, krepiti varnost in mir na svetu". Posebej naj bi konferenca v Havani pomenita nadaljnjo afirmacijo izvirnih načet paiitike neuvrščenosti in okrepila neodvisno in ne-biokovsko viogo gibanja v mednarodnih odnosih. Konferenca naj bi nadalje zbotjšala demokratične odnose in razvila demokratičnega duha gibanja. Seveda pa bo marala posvetiti pozornost tudi vprašanju spopadov in sporov, ki slabijo enotnost in solidarnost neuvrščenih držav in zmanjšujejo njihovo akcijsko sposobnost. V tej zvezi je Tito opozoril na odgovornost neuvrščenih držav, med katerimi prihaja' do medsebojnih konfliktov, in dejal, da s tem tvegajo svojo neodvisnost ter odpirajo vrata tuji navzočnosti in vpiivu. Hkrati pa otežujejo tudi celotno delovanje gibanja in zato teh spopadov ni mogoče obravnavati lačeno. To je problem, ki terja tudi angažiranost našega gibanja, je menil predsednik Tito. .To pa je v nacionalnem interesu držav, zapletenih v spopad, kakor tudi našega' gibanja v celoti. Zato smo večkrat izraziti svojo zaskrbije-nost zaradi nastajanja in razširjanja sporov in spopadov med! posameznimi neuvrščenimi državami. Zavzemati smo se in dajati konkretne pobude za to, da bi jih urejati po mirni poti. izhod iz teh situacij je predvsem v uporabi načet, ki jih politika in gibanje neuvrščenosti zastopata kot podlago za najširšo demokratizacijo mednarodnih odnosov. To pa terja potrpežljivo utrjevanje medsebojnega zaupanja in resnično priprav-ijenost za urejanje sporov in spopadov po mirni poti." Ko je govoril o današnjem poio-žaju v svetu, je Tito dejai, da' živimo v zapletenih razmerah z dinamičnim, a tudi protislovnim razvojem mednarodnih odnosov. Priče smo veiikih pozitivnih dosežkov, kot so osvoboditev miiijonskih mno-žlic izpod koioniainega' suženjstva, opredeljevanje vedno več držav za sociatistični razvoj, preraščanje gibanja neuvrščenosti v močan (aktor (*DMje Md #. strani) Dunaj je postal eden izmed sedežev OZN Včeraj je bii na Dunaju vsečano odprt novi center OZM — „Uno-cify" in s tem je postoia prestoinica Avstrije tudi eden izmed sedežev svetovne organizacije, namreč poieg Mew Yorka in Ženeve, kjer je imeia OZN s svojimi prikijučenimi organizacijami in ustanovami ie desiej potrebne prostore. Mednarodni center na Dunaju je posta! eksteritoriaino ozemije, za katerega varnost bodo skrbeie iasfne varnostne siie Združenih narodov. Ta teden pa se je Dunaj poieg svečane otvoritve novega sedeža OZN tudi aktivno vkijučii v ves svet obsegajočo dejavnost Združenih narodov. Začeia se je namreč konferenca OZN o znanosti in tehniki v siuib) razvoja, na kateri sodeiuje več kot 40C0 deiegatov iz vseh deiov sveta, med njimi tudi števiini ministri in drugi visoki predstavniki držav-čianic svetovne organizacije. Na konferenci, ki bo predvidoma trajata dva tedna, bodo skušaii najti skupno govorico tudi v tako kočijivih vprašanjih, kot je na primer zahteva držav v razvoju po svobodnem dostopu do znanja industrijskih driav. Na otvoritveni svečanosti so govorniki od giavnega tajnika OZN Waidheima preko avstrijskega zveznega predsednika Kirch-scitiagerja pa do sogtasno izvoijene predsednice konference, avstrijske ministrice za znanost in raziskave Firnbergove, poudariti veiiki pomen znanosti v siuibi razvoja in napredka vsega čio-veštvo. Pri tem pa so opozoriti tudi na dejstvo, da trenutno veiik de) čiovekovega znanja ne siuži stvari miru, marveč nasprotno btozni oboroievaini tekmi. Zato je doižnost vseh in je tudi naio-ga sedanje konference, da se najdejo poti in možnosti, da bosta znanost in tehnika v resnici siužiii napredku in razvoju vsega čioveštva. Pri tem je — kot je nagiasii zvezni predsednik Kirch-schidger — deio za pravičnejšo mednarodno ureditev dragoceno deio v korist svetovnega miru. RAZBURJENI DUHOVI ZARADt ..DRŽAVNE POGODBE MED KOROŠKO )N AVSTRtlO V sredo so se v uradu zveznega kancierja na Dunaju zbraii predstav- niki zvezne vlade in koroške deželne vlade, da še enkrat skupno pregledajo podrobnosti v zvezi z „državno pogodbo", ki naj bi jo čez nekaj tednov sklenili med republiko Avstrijo in deželo Koroško. Ob zaključku današnje številke podrobnosti dunajskega vrha še niso bile znane, paČ pa so bili zanimivi podatki o tej stvari objavljeni v dnevnem tisku že pred dnevi. Pri omenjeni „državni pogodbi" gre za nekak dogovor med zvezno vlado in koroško deželno vlado, po katerem naj bi Koroška dobila nekaj izrednih sredstev iz državne blagajne za vrsto konkretnih projektov. Tozadevne podrobnosti je sporočil deželni glavar Wagner po pogovorih, k! jih je imel z zveznim kanclerjem Kreiskym med na Malorci njegov mi oziroma s dopustom finančnim Ob ^rancMafur;' Poskus mojiopoiizaci/e narodnoslnegra gibanja široefuje aJrci/sPi enotnosti PorošPiit .Slovencev v boju za narodnostne in sociaine pravice s* njegove ocene trenutnega svetovnega položaja. Predsednik Tito je dejal, da je 9ibanje neuvrščenosti preraslo v Pomemben (aktor mednarodnih odnosov, ki mu gre zasluga, da razvajenost sveto ni še giobija, da neodvisnost in svoboda narodov nista še bolj utesnjeni in da nemarnost svetovnega spopada ni neprimerno večja kot danes. V tej V zvezi z letošnjimi Ježe/nozhorshirMi volitvami smo v našem listM že pisali o stališČM, hi ga do teli volitev zavzema Zveza sioucHshih organizacij na Korošcem. Pri tem smo na osnovi stvarne ocene tndi ngotovili, da ho slovenska narodna s^n/most na Korošcem pri jesen-shih volitvah aktivno prisotna vsaj v treh političnih taborih; v socialistični stranbi in homnnistični partiji ter v Korošhi enotni listi, torej v gradacijah, na hate-rih listah hodo predvidoma nastopili bot handidati tadi zavedni .Slovenci. Medtem bo so o tozadevnem stališča ZSO, izdelanem na osnovi stvarne ocene, poročala sredstva javnega obveščanja ne le na Korošbcm, marveč tadl po ostali Avstriji In v sosednjih državah, pa so se v pismenih stališčih z^govorMihof Korošbe enotne liste ponovno pojavile trditve, da se edino KEP in njeni predstavnih! ..verodostojno borijo za ohranitev slovensbega življa na Korošbem". 7'abc In podobne trditve niso nove. Da šbodnjejo abcljsbl enotnosti borošblb Slovencev, bi so bot del avstrljsbe dražbe zasidrani v različnih Idejnopolitičnih taborih, je hllo na različnih mestih že večbrat ugotovljeno In JohMfnenfirttMo. Zato se na tem mesta ne bomo spaščall v podrobno analizo oboli „za" ali „prot!" bandidatari Korošhe enotne liste. Vsebabor pa postaja eno vedno bolj jasno; S tem, da organizatorji REZ. sbašajo slovensbl borošbl javnosti predstaviti Korošho enotno listo bot edino možno politično p/ttf/orrHo v boja za narodnostne pravice, vedno bolj postajajo politična shapina znotraj slovensbe narodne shapnosti, s ciljem, da postanejo politična stranba. Razvoj političnih dogodhov na A"o-rošbem in še posebej znotraj slovensbe narodne sbapno-stl pa je pobazal, da REZ. bot stranbarsba JorrTMcija vedno bolj zgablja svojo osnovno Janbcljo (namreč /anbeljo orodja za boj za manjšlnsbe pravice) In ji spričo tega ostaja le možnost, da sbaša monopolizirati politično zastopstvo Slovencev v Avstriji. Stališče Zveze siovenshib organizacij na Rorošbem je, bar se tega tiče, znano. Medtem bo ZSO priznava osnovno astavno pravico vsahi shap ni znotraj slovensbe narodne shapnosti, da Jormlra volilno sbaplno ali stranbo, pa odločno odblanja vsab posbas monopollzaclje narodnostnega gibanja. iVa dragi strani pa se zavzema za najširšo možno ahcijsho enotnost Slovencev v boja za narodnostne pravice. /z teh osnovnih Izhodišč ho ZSO Izhajala tadl pri jesensblh deželnozborsblh volitvah. ministrom Androschem v letovišču Grundlsee. Koroški je bila obljubljena enkratna državna podpora v višini 400 milijonov šilingov, ki naj bi služita hitrejši izgradnji južne avtoceste. Nadalje bo država podprla prizadevanja za izgradnjo kalorične elektrarne v Labotski dolini, pospeševala bo razvoj zimskega turizma na Koroškem, zavzela se bo za hitrejšo izgradnjo velikega ranžirnega kolodvora na Brnci, še naprej bo vključevala Koroško v program za razvoj obmejnih pokrajin in prihodnje leto bo Koroški za 60-letnico plebiscita namenila posebno „darilo" v znesku 20 milijonov šilingov, ki naj bi jih porabili za krepitev gospodarske strukture na južnem Koroškem. O teh in nadaljnjih podrobnostih ..državne pogodbe" so se kot že rečeno pogovarjali v sredo na Dunaju, 3. septembra pa se bo z njimi bavila še koroška deželna vlada, medtem ko je podpis dogovora predviden za 11. september, torej le pičle štiri tedne pred deželnozborskimi volitvami na Koroškem. Zato niti ne preseneča, da spravlja zlasti tisk opozicijskih strank zadevo v neposredno zvezo z volilnim bojem ter socialistom precej nedvoumno očitajo, da hočejo ..državno pogodbo" izrabiti kot volilni cukrček. Sedanja ..radodarnost" države na-pram Koroški pa razburja duhove tudi še na širši ravni, namreč v sosednjih zveznih deželah, kjer se bojijo, da bi vsak dodatni šiling, ki bi morda prišel v korist Koroški, šel pač na škodo eni ali drugi izmed ostalih zveznih dežel. V nekaterih deželah so se že oglasili, v drugih bodo verjetno še sledili da Koroški sicer privoščijo vse, kar naj bi dobila, toda prav tako upravičene so tudi njihove želje in zahteve. Koroški Slovenci bomo svoje mnenje o novi ..državni pogodbi" mogli povedati šele tedaj, ko bomo videli, v kolikšni meri bo enako upoštevala interese vseh deželanov ne glede na narodno pripadnost. Pač pa ob tej priložnosti moremo in moramo znova opozoriti, da Avstrija tudi še „stare" državne pogodbe iz leta 1955 ni dosledno izpolnila, zlasti kar se tiče njenega 7. člena. Tradicionalni Jugoslovanski dan" v okviru 28. avstrijskega tesnega sejma v Ceiovcu V sredo preteklega tedna sta gospodarski zbornici SR Slovenije in SR Hrvaške priredili na celovškem sejmu že tradicionalni .jugoslovanski dan". V ta namen sta povabila tudi zastopnike tiska na! tiskovno konferenco, ki je bila kljub prazniku v sreda izredno dobro obiskano. To priča o velikem zanimanju za nadalnjo razširitev gospodarskega sodelovanja! med Socialistično federativno republiko Jugoslavijo in republiko Avstrijo. To gospodarsko! sodelovanje je že od nekdaj zelo plodovito in koristno za obe sosedni državi. Ka^ kor je dejal zastopnik gospodarske zbornice Slovenije, tovariš Rozman, je to sodelovanje eno najplodovi-tejših med državami z različnimi družbenimi ureditvami. Vendar za Jugoslavijo še ni docela zadovoljivo, saj le-ta še vedno zmeraj več avstrijskega blaga uvaža kot pa izaža svojega blaga v Avstrijo. To ima seveda tudi negativne posledice za jugoslovansko trgovsko bilanco. Ravno sejemske prireditve, kot npr. lesni sejem v Celovcu, pa nudijo priložnost za izravnavo neuravnovešene trgovske bilance med Avstrijo in Jugoslavijo in je to tudi vzrok, da' so jugoslovanska podjetja v tako močnem številu zastopana na tem sejmu. Jugoslovanski primanjkljaj v trgovanju z Avstrijo znaša približno 4,5 milijarde šilingov. Lani je izvoz jugoslovanskega blaga v Avstrijo dosegel komaj vrednost 1,6 milijarde šilingov, medtem ko je obratno Avstrija izvozila v Jugoslavijo raz- nega blaga v skupni vrednosti 6,1 milijarde šilingov, tako da! je razmerje med uvozom in izvozom znašalo 1:3,7 v škodo Jugoslavije. Zato so se predstavniki jugoslovanskega gospodarstva zavzeli za razširitev izmenjave, vendar so poudarili, da bo za večjo blagovno in turistično menjavo med obema državama tre- Rekorden obisk na tesnem sejmu v Celovcu Minuto nedetjo je bi! zakiju-čen ietošnji 28. tesni sejem v Cetovcu, ki je kot edina tovrstna strokovna sejemska prireditev v Avstriji spe! v polni meri izpoi-nii pričakovanja. O tem morda najboij prepričijivo govori dejstvo, da so na tetošnjem sejmu zabeieiiii rekordno števiio obi-skovaicev, namreč 296.492, kar je za 12.733 oziroma 4,5 odstotka več kot na ionski prireditvi. O uspehu teiovike sejemske prireditve pa seveda govorijo tudi !e drugi podatki. Tako je tetos sodeiovalo H96 podjetij, ki so razstavijaia svoje izdeike ter obiskovaice sejma seznanjata z doseiki domačega in svetovnega gospodarstva. Ne nazadnje pa je treba omeniti še vrsto strokovnih srečanj, ki so pritegnita števitne interesente iz Avstrije in iz števitnih drugih držav. Z zaktjučkom tetošnje sejemske prieditve pa so se pravzaprav že začete tudi priprave za prihodnji 29. iesni sejem, ki bo na cetovškem razstavišču v dneh od 9. do 17. avgusta 1980. Gospodarska izmenjava Jugoslavije z zahodnimi industrijskimi deželami V zadnjih šestih mesecih je znašala celotna gospodarska izmenjava Jugoslavije približno pet milijard dolarjev. Delež zahodnega industrijskega sveta je v celotni izmenjavi s svetom narasel el lanskih 50,5 odstotka na letošnjih 54,4 odstotka. Zanimivo je, da znaša izvoz Jugoslavije v zahodne industrijske dežele samo 43 odstotkov, medtem ko le-te uvažajo v Jugoslavijo 60 odstotkov celotnega uvoza v Jugoslavijo. V prvi polovici tega leta je Jugoslavija izvozila v približno 30 zahodnih industrijskih dežel izdelke za približno 1,3 milijarde dolarjev, to je 21 odstotkov več kot lansko leto. Uvoz iz industrijskih dežel v Jugoslavijo pa se je v istem času zvišal za 41,1 odstotka na 3,7 milijarde dolarjev, kar je imelo za posladico povišanje trgovskega primanjkljaja Jugoslavije s tern področjem od lanskih 1,5 milijarde dolarjev na 2,4 milijarde dolarjev letos. Izvoz je pokril letos torej samo 35,1 odstotka uvoza, medtem ko je lansko leto še znašal 41 odstotkov. 27 odstotkov celotnega izvoza in 40 odstotkov uvoza Jugoslavije se odvija z državami, ki so vključene v Evropsko gospodarsko skupnost. Do konca junija ietošnjega leta je Jugoslavija izvozila v devet dežel, ki so vključene v EG, izdelke za več kot 790 milijonov dolarjev, to je 29,8 odstotka več kot lansko leto v istem obdobju. Jugoslovanski izvoz v dežele, ki so članice EG, se je torej zvišal, razen izvoza v Belgijo in na Nizozemsko, kjer se je nekoliko znižal. V Italijo je izvozila Jugoslavija približno 11,2 odstotka celotnega izvoza, to je izdelke za približno 332 milijonov dolarjev. Izvoz v Italijo se je zvišal v primerjavi z lanskim letom za 21.7 odstotka; v istem času pa se je tudi zelo zvišal uvoz iz Italije, tako da izvoz še nikakor ne krije uvoza. Največ je Jugoslavija v prvih šestih mesecih tega leta uvažala iz Zvezne republike Nemčije (izdelke za 1.1 milijarde dolarjev ali za 40,6 odstotka več kot lansko leto). Trgovski primanjkljaj Jugoslavije se je torej v tem orimeru znatno zvišal, izvoz v ZRN kriie samo še 23,8 odst. uvoza. Trgovski primanjkljaj z Veliko Britanijo se je v istem času občutno zni- žal zato, ker je uspelo Jugoslaviji zvišati izvoz v to deželo, medtem ko je uvoz iz Velike Britanije ostal približno tako visok kot lansko leto. V celoti pa se je kljub temu zvišal jugoslovanski primanjkljaj pri trgovanju z deželami Evropske skupnosti in trenutno znaša 500 milijonov dolarjev. Celotna izmenjava s sedmimi deželami, ki so vključene v EFTA, je v prvi polovici letošnjega leta znašala 676,2 milijona dolarjev (izvoz 168 milijonov dolarjev, uvoz 508 milijonov dolarjev). V Avstrijo je izvažala Jugoslavija v istem času izdelke za 200 milijonov dolarjev. Najvažnejši gospodarski partner Jugoslavije pa je slej ko prej Grčija. ba urediti še nekatere mejne prehode, kot na primer na Pavličevem sedlu fer na Lužah, kjer pa na) avstrijski strani še ne kažejo dovolj pripravljenosti. Jugoslovanski zastopniki so seznanili predstavnike avstrijskega fiska o ponudbah, ki jih ponujajo jugoslovanska turistična podjetja in o uspehih, ki jih je jugoslovanski turizem zabeležil v zadnjih letih. Omenili so zlasti vedno hitrejšo izgradnjo cest in infrastrukture na sploh, ki je predpogoj za mednarodni turizem. Kljub hudi potresni katastrofi v Črni gori spomladi tega leta, je velik del neprizadetih turističnih zmogljivosti v Črni gori zopet zaseden, druge jugoslovanske republike pa so slej ko prej eden najbolj priljubljenih ciljev tujih gostov. To velja zlasti za področje ob obalah Jadrana, kjer zabeleži SR Hrvaška najboljše dosežke. Prav tako je tudi Slovenija izredno priljubljen ciilj inozemskih turistov, to pa se še stopnjuje v zadnjem času, odkar gostje vedno bolj spoznavat-jo, da je Slovenija vredna dopusta ob vsakem letnem času, saj nudi kar neverjetno gosto izbiro rekrea-cije: od! zdravilišč v raznih toplicah preko planinstva!, zimskega športa), dopusta na kmetih tjai da čistega Jadranskega morja. V tej zvezi so jugoslovanski zastopniki tudi zavrnili tendenciozno poročanje raznih tujih (in tudi avstrijskih) časopisov, ki so pred nekaj tedni vedeli poročati o kužni razširitvi bolezni meningitis v turističnih središčih Jugoslavije. Da so bile vse te „novice" brez vsakršne realne podlage dokaizuje ne nazadnje tudi dokument Svetovne zdravstvene organizacije (WHO), ki je na licu mesta preverila verodostojnost teh poročil in prišla do spoznanja, da so le-ta močno pretirana, saj je pri tej bolezni šlo saimo za popolnoma nenevarno, kratkotrajno in nenalezljivo bolezen. n Jugoslovanski dan" v okviru celovškega sejma se je tudi letos zaključil s sprejemom, ki so ga prirediti generalni konzul Milan Samec ter predstavniki slovenske in hrvaške gospodarske zbornice. Sprejema so se spet udeležili številni vodilni zastopniki političnega in gospodarskega življenja Koroške, Slovenije in Hrvaške, navzoč pa je bil tudi veleposlanik SFRJ na Dunaju Novak Pribičevič. Prav tako so bili močno zastopani tudi koroški Slovenci s predstavniki svojih narodnopolitičnih organizacij in gospodarskih ustanov. Tudi pred vojaškim poveijstvom za Siovence ni enakopravnosti V ENEM PRIMERU PA LE IZJEMA Že zadnjo leto so se morali slovenski fantje odločno po staviti, da so dobili pred vojaškim poveljstvom v Celovcu svojo pravico uporabe slovenskega jezika pri občevanju s tem uradom. Dosegli pa so svojo pravico le, ker so celi vrsti šikan kljubovali in niso kloniti. Vojaško poveljstvo je pravico uporabe slovenskega jezika dovoljevalo le tistim fantom, ki stanujejo v okrajih Beljak dežela, Celovec dežela in Velikovec in še pri teh ne v vseh zadevah. Za mesti Celovec in Beljak te pravice doslej niso priznavati. Izjemoma pa je vojaško poveljstvo v Celovcu poslalo Slovencu, ki ima stalno bivališče v Celovcu odgovor na prošnjo za odložitev vpoklica v slovenskem jeziku. Julija tega leta je namreč Vinko Wieser, ki se je odločno boril za svojo pravico (borba je trajala več kot pol letaj, dobil odgovor v slovenščini v mestu Celovec. Isto vojaško poveljtsvo pa na primer Theodorja Do-meja, ki tudi živi v celovški občini, na njegovo izrecno prošnjo, ni pozvalo v slovenščini na orožne vaje in se pri tem sklicevalo na zakon o narodnostnih skupinah. Oba primera ponovno dokumentirata krivičnost avstrijskih zakonov, ki delijo Slovence na več kategorij in veliki večini Slovencev odvzemajo njihove narodnostne pravice. Zanimivo pa bi bilo zvedeti, po kakšnih kriterijih so se odgovorni uradniki ravnali, da Domeju niso pisali slovensko, Wieserju pa. Očl-vidno ravna vojaško poveljtsvo popolnoma samovoljno. Ravnanje tega urada pa ni samo nedemokratično in neutemeljeno, vrhu tega je še popolnoma absurdno, ker ima namreč eden in isti urad vsa sredstva na razpolago, da občuje s Slovenci, kar je v nekaterih primerih tudi že storil. Ali se ob tem primeru odgovorni politiki morda hočejo Izgovarjati na kakšne stvarne težave pri izpolnjevanju pravic! Koko naj jim to uspe! Ali se takšno ravnanje vojaškega poveljstva s Slovenci sklada s temno in nemškonacionalno preteklostjo avstrijske In posebno koroške vojske, ki je določenim kadropi še vedno za zgled! Zavedamo se, da v Celovcu in v Beljaku ne živi veliko koroških Slovencev, kljub temu pa je odnos do njih merilo za demokratičnost avstrijskih oblasti. Zadržanje vojaškega poveljstva, ki je v izjemnem primeru odgovorilo v slovenščini Wieserju, drugim pa to pravico zanika, je tudi najboljši dokaz, da trditve deželnega glavarja in raznih ministrov o popolnoma urejenem manjšinskem vprašanju ne odgovarja resnici. Zanimiva pa je tudi izjava vodje dopolnilnega oddelka vojaškega poveljstva, sekretarja Rulofsa, da je ministrstvo dalo navodilo naj v izjemnih primerih ..ustreže" Slovencem z vpoklicem v slovenskem jeziku. To se pravi, da se ministrstvo zaveda, da bo slovenska mladina še naprej vztrajala pri zahtevi svojih pravic in zato pripravlja ..kompromisne korake". Vendar ne rabimo ..kompromisnih korakov", malenkostno predrejo omejitve zakona o narodnostnih skupinah, za tiste, ki se ne pustijo ustrahovati, temveč zohtevamo popolno uresničitev člena 7 državne pogodbe. Z!MBABWE (RODEZIJA): tmo-beH režim ŠE NE POMENI REŠITVE Velika Britanija, ki je imela pred leti Zimbabve (Rodezijo) še v kolonialni odvisnosti, je bila na nedavni konferenci Commonwealtha prisiljena kritizirati sedanjo ureditev v Zimbabveju. Pred nekaj tedni je še zagovarjala črno-beli režim lana Smitha in škofa Abela Muzureve, ki je prišel tani po zelo dvomljivih „ volitvah" na oblast. Sedaj pa mora priznati, da vsebuje ustava črno-belega režima preveč privilegijev za belo manjšino, ki šteje le 3,5 odstotka HAVANA JE PRIPRAVLJENA za bližnji vrh neuvrščenih V Havani, glavnem mestu Kube, se bo v kratkem začela vrhunska! konferenca neuvrščenih držav. Za to pomembno mednarodno srečanje se Havana) temeljito pripravlja. Med drugim so zgradili tudi novo kongresno palačo, v kateri bo potekalo delo šeste konference šefov držav in vlad neuvrščenega gibanja. Nova kongresna palača je nastala v odlični havanski četrti Kubavaka blizu reke Kibu ter predstavlja najpomembnejši kubanski projekt od zmage revolucije naprej. Palačo je zasnoval arhitekt Antonio Kintana, ki je širom po svetu proučeval podobne zgradbe, preden se je odločil za „svaj" podvig. Posebno močan vtis je nanj menda napravilo središče v alžirskem glavnem mestu, kjer je bila konferenca neuvrščenih držav leta 1973. Havanska kongresna palača pa je seveda nekaj docela specifičnega, nekaj, kar ustreza arhitekturi tamkajšnjega podnebja in se izredno učinkovito spaja z okoljem posebnega dela prestolnice, kamor so jo postavili — sredi morja zelenja in tišine palm in tropskega rastlinja, ki jo obdaja. Kongresna palača stoji na 60.000 kvadratnih metrih površine, tvorita po jo dve zgradbi, ki imata po tri nivoje. Za vodje delegacij, njihove sodelavce in poročevalce so uredili posebne avtomobilske priveze, parkirne prostore, vhode in dvorane za delo, prav tako pa so poskrbeli tudi za številno osebje, ki bo streglo udeležencem in spremljevalcem konference. Dvorana' za zasedanja premore 1.200 sede- žev; če pa bo treba, jo bodo lahko razširili in ji dodali še nadaljnjih 300 sedežev. V tem delu zgradbe so kabine in naprave za simultano prevajanje v šest jezikov, restavracija za 500 ljudi, prostor za srečanje z novinarji, deset salonov za vodje delegacij, kjer si bo moč odpočiti in kjer bodo lahko tekli delovni pogovori. V celotnem kompleksu je nameščena interna barvna televizija. V tem delu je tudi pomožna dvorana za manjše sestanke (ima) 150 sedežev), pa posebni prostori, v katerih bo deloval politični lin ekonomski odbor konference, ki bo imel na razpolago prostora za 300 oseb. S posebno pozornostjo bodo v Havani sprejeli novinarje, ki bodo poročali o poteku vrha neuvrščenih. Tiskovno središče je razdeljeno na štiri dele — odvisno od jezika (angleščina), španščina, francoščina in arabščina), v njem pa je vse, kar je potrebno za nemoteno delo, za čim hitrejše poročanje, prehrano, počitek in morebiti potrebno zdravstveno varstvo novinarjev. Sicer pa se bodo akreditirani novinarji lahko svobodno gibali po vsej kongresni palači, se srečevali in pogovarjali z udeleženci konference. Kongresna palača v Havani, ki jo Kubanci ponosno imenujejo ,središče sveta", bo tudi po bližnjem srečanju neuvrščenih služila v važne namene. Tako bo v mogočnem poslopju redno zasedala! narodna skupščina Kube, uporabljali pa ga bodo tudi še za druga pomembna domača in mednarodna srečanja. prebivalstva, v parlamentu pa ima 28 od skupno 100 mest. Velika Britanija pa je prišla tudi do zaključka, da Sedanji režim ne more zmagati proti osvobodilnemu gibanju, ki ga vodi ..Patriotska fronta Zimbabveja"- Britanska vlada predlaga zato za september drugo južnorodezijsko konferenco, na kateri naj bi sodeloval' predstavniki režima Smitha in Muzureve, Patriotske fronte in sosednjih držav — tako imenovanih držav „pf' ve bojne črte". Konferenca naj b' bila v Londonu. V predlogu za konferenco pa je vrsta zahtev, ki so za Patriotsko fronto nesprejemljive. Najpomembnejša je zahteva po takojšnem vojaškem premirju, ki naj bi veljalo od začetka konference naprej; važna pa je tudi zahteva po zagotovitvi števila mest za belce v parlamentu. Do sedaj je režim iz Salisbury-ja izjavil pripravljenost za sodelovanje na konferenci, toda samo, če „ne bo nobenih predpogojev". Države „p!" ve bojne črte" se verjetno ne bodo udeležile konference, ker so mnenja! da je dckolonializacija zadeva, ki jo naj rešita osvobodilno gibanje in za kolonializacijo odgovorna Velika Britanija. Zastopniki osvobodilnega gibanja še niso izjavili pripravljenosti za sodelovanje pri konferenci, ker še proučujejo britanski dokument. Javnost' pa so že povedali, da vsebuje predlog nekaj nesprejemljivih predlogov. Mugabe, predsednik ŽANU (ene izmed organizacij, ki so združene ^ Patriotski fronti), je izrazil pripravljenost za sodelovanje, vendar 1^ če se razpustijo vojaške in policijske sile sedanjega režima in jih - nadomesti osvobodilna vojna. Izjavil je tudi, da je vojaško premirje lahko 1^ zadnja zadeva pred novimi demokratičnimi volitvami, ki bi bile pod mednarodnim nadzorstvom. Pogoj za nove volitve pa je seveda sporazum o novi ustavi med Veliko Britanijo in osvobodilnim gibanjem. Druga koroška g!asbena jesen" se pripravtja Že lansko teto sta pripraviti zvezi kuttumih organizacij občin Siovenj Gradec in Ravne s sodetovanjem Stovenske prosvetne zveze v Ceiovcu ..Koroško gtasbeno jesen". Prireditve so se vršite v ravenski, dravograjski, stovenjgraški občini, vršite pa so se tudi pri nas, na avstrijskem Koroškem, v Ptiberku in v Cetovcu. Koroška glasbena jesen 1978 je bita zelo uspešna, publika je bila navdušena, zato so pristojne organizacije začele pripravljati tudi letošnjo .Koroška glasbeno jesen". Prireditve se bodo vrstile v septembru, oktobru in novembru, nastopili pa bodlo letos v okviiru .Koroške glasbene jeseni" komorni studio zagrebške filharmonije, Irena Gra-tenauer, trio CcivaHieri, Scvenski oktet in Stanko Arnold. izkušnje prve prireditve „Koroške glasbene jeseni" lansko leto so no vsak način pokazale, da je zanimanje za tovrstne prireditve veliko, zato pričakujejo organizatorji tudi letos dober obisk koncertov, zlasti še zato, ker nastopajo v glavnem domači izvajalci in glasbeni umetniki. Priprave za .Koroško glasbeno jesen* torej tečejo. Ob tej prilož- nosti pa si bi lahko ogledali še kulturno dejavnost Korošcev onstran meje, v Mežiški dolini, v poletnih mesecih. V tej zvezi je predvsem omembe vreden Turistični teden v Črni, ki se je vršil od 11. do 19. avgusta. Na sporedu je bita cela vrsta' prireditev, literarnih večerov, koncertov raznih pevskih zborov, nastopov glasbenikov, likovnih in drugih razstav. Na Ravnah, kjer so spomladi bili tri mesece trajajoči Prežihovi kulturni dnevi, pa v poletnih mesecih ni bilo kakšne posebne kulturne dejavnosti. Isto pa velja tudi za Slovenj Gradec, kjer trenutno razen razstave slikarja jubilanta Božidarja Jakca v Umetnostnem paviljonu, ni kakšnih posebnih kulturnih prireditev. V začetku poletja, meseca junija, so bile še kulturno aktivne Ravne. Priredile so srečanje oktetov, republiško revijo ljudskih pevcev, plesalcev in godcev. Tudi v Slovenj Gradcu so v začetku poletja bili še bolj aktivni. Sami so se predstavili s komedijo .Matiček se ženi". Glavni vzrok zato, da v tem območju kulturna dejavnost poleti ni tako pestra kot na primer jeseni, pozimi in spomladi, je v tem, da se pač v času dopustov ne izplača pripravljati toliko kulturnih prireditev, ker domačini večinoma odhajajo na dopuste, turisti pa so v tem kraju še bolj redki. Vendar pa s tem ni rečeno, da .Koroško kulturno poletje" ne nudi turistom ničesar. Poleg razstave znamenitega jugoslovanskega' slikarja Božidarja' Jakcai s)i turisti in domačini lahko ogledajo tudi še Treljakovo afriško zbirko. V Ravnah pa si lahko ogledajo Delavski muzej, Ketrov mlin, bogato študijsko knjižnico ipd. Več prireditev je v poletnih mesecih v Radljah in okolici. Tako so na primer v Ribnici naštudirali .Rokovnjače", v bližnji okolici pa pripravljajo brigadirji, ki se nahajajo na delovni akciji .Kobansko 79" in radeljska! kulturna skupnost tudi še druge kulturne prireditve. Pomanjkljivo sodelovanje turističnih organizacij s kulturnimi organizacijami na tem območju pa je v glavnem krtivo, da poletno kulturna dejavnost zastaja' za to v drugih letnih časih. Prebivalci jugoslovanske Koroške zastopajo v veliki meri mnenje, da ne bodo pripravljali sami zase prireditev, zlasti pa' ne v času, ko se večina domačinov nahaja na dopustu 'in bi zato pripravljene prireditve trpele pod pomanjkanjem publike, gledalcev, ki bi jih uživali. Stovensko prosvetno društvo ..Vrtača" v Stovenjem Ptaj-berku vabi na KULTURNt VEČER v soboto 2S. avgusta 1979 ob 20. uri pri Lauseggerju (hote!) v Stovenjem Piajberku. Sode!uje{o: citraški trio ..Pobratenje" iz Tržiča, dekiiški kvintet iz Bukovice, moški zbor SPD ..Trta iz Žitare vasi Prisrčno Hrvaška občina Ludbreg navezuje stike s stovensko manjšino Sedež Zveze siovenskih organizacij v Cetovcu je 16. avgusta obis-kaia detcgacija občine Ludbreg na Hrvaškem pod vodstvom predsednika občinske skupščine Dragutina Novaka. S predstavniki ZSO pod vodstvom tajnika Feiiksa Wieserja so se pogovarjati o konkretnem sodeiovanju predvsem na gospodarskem področju. Občina Ludbreg biizu Varaždina na Hrvaškem je ena od prvih hrvaških občin, ki so začete sistematično razvijati takšne odnose s stovensko manjšino na Koroškem. Občina Ludbreg je imeta v zadnjih desetietjih hiter gospodarski razvoj, ki ni izhajat v prvi vrsti iz pomoči s strani repubtike, temveč je zrase) iz samostojnih meči občinskih de-tovnih organizacij. Letos junija so zastopniki ZSO obiskati občino Ludbreg, si ogie-dati nekatere deiovne organizacije in se pogovarjati z zastopniki občine o konkretnih možnostih sodetovanja. Kot sad tega sodeiovanja pa je konec junija nastopit v novem kutturnem domu na Radišah an-sambet amaterskega Kutturno-umetniškega društva „Anka Ošpuh", ki je našo javnost žeto navdušit s tamburaškim zborom, foiktorno skupino in ženskim pevskim zborom. Tokratni obisk pa je stužit pogtobitvi teh vezi. Med drugim so se dogovoriti, da bo radiško prosvetno društvo nastopito na Hrvaškem in tako vrnito obisk društvu „Anka Ošpuh". Gostje iz Ludbrega so se muditi tudi na Cetovškem tesnem sejmu, v spremstvu predstavnikov ZSO pa so si ogtedati tudi kuiturni dom na Radišah in obiskati dvojezični otroški vrtec in kutturni dom v Šentpri-možu. SLOVENSKO PROSVETNO DRUŠTVO RADtŠE vabi na srečanje pevskih zborov OB 75-LETNiC) OBSTOJA v rtede jo 26. avgusta 1979 ob 14. uri v Kutturnem domu na Radišah S o d e i u j e j o : mešani zbor SPD .Bitka", vodi Joško Boštjančič moški zbor SPD ..Edinost", vodi Vatentin Paviič mešani zbor SPD ..Gorjanci", vodi Stanko Wruiich moški zbor SPD ..Jepa-Baško jezero", vodi Martin Ressmann moški zbor SPD .Kočna", vodi Anton Feinig moški zbor KUD .Stane Žagar", vodi Egi Gašperšič foiktorna skupina ..Pianina", vodi Mira Oraže moški zbor SPD .Svoboda", vodi Stanko Černič tamburaški zbor SPD .Zvezda", vodi Dorica Sabotnik moški pevski zbor .Vatentin Vodnik" iz Dotine pri Trstu, vodi tgnac Ota mešani in moški zbor SPD ..Radiše', vodita Šimej in Stanko Wrutich Po prireditvi bo zabava na prostem igrajo Fantje iz Podjune Ljubitetji stovenske pesmi in kutture prisrčno vabtjeni! Odbor Festival folklore v Beltincih V BELTINCIH, slovenski vasi ob madžarski meji, se odvija vsako leto folklorni festival. Letos se je vršila ta prireditev že devetič. Festival se je pričel v soboto, dne 11. avgusta zvečer, nastopale pa so razne skupine iz Jugoslavije, izseljenske skupine, zastopani pa so bili tudi koroški Slovenci. Čeprav je bilo vreme bolj slabo, je bila prireditev zelo uspešna. Prireditev se je odvijala v parku v Beltincih, v bližini starega gradu. Geslo festivala pa je bito „Pesem in ples družita narode". Kot že omenjeno, so na tej prireditvi bili zastopni tudi koroški Slovenci in sicer s folklorno skupino iz Globasnice, ki jo je vodil Luka Hudi. Festival je, kot rečeno, imel v glavnem funkcijo družiti narode, to pa je prišlo do izraza tudi v nagovoru, ki ga je držal Bettinčan Martin Horvat. Poudaril je namreč prijateljstvo med naro- di in narodnostmi v Jugoslaviji in zunaj meja. Na tem festivalu prijateljstva med narodi pa se niso predstavile samo razne skupine s svojo folkloro, s svojimi plesi. Govora je bilo tudi o šegah in običajih, pregovorih in ljudski tradiciji sploh. Nekatere navade, ki so bile prikazane, so bile zelo smešne, tako da je bilo poskrbljeno tudi za smeh. Tako se je na primer v neki vasi, petem ko so ženske posadile buče, najdebelejša usedla na konec njive in dejala „naj zrasejo tako debele buče, kot je moja rit". Podobnih smešnih navad pa je bilo še več. Na festivalu je nastopila še folklorna skupina jugoslovanskih izseljencev iz Kanade, ki so zaplesali nekaj prekmurskih in drugih slovenskih plesov. Navzoča pa je bila tudi folklorna skupina iz Madžarske, ki je predvajala čardaše in druge madžarske plese. ..Satan, njegovo de!o in smrt" Zbornik čtankov, razprav in zapisov zgodovinarja dr. Toneta Ferenca, ki se skoraj v ceioti nanašajo na medvojne dogodke na Primorskem Najnovejše delo našega znanega zgodovinarja dr. Toneta Ferenca pod naslovom „Satan, njegovo delo in smrt", je v bistvu zbornik njegovih člankov, razprav in spisov, za katere je, kot pravi avtor sam, značilno, da so nastali poleg njegovega temeljnega raziskovalnega dela. „V domačih in tujih arhivih , Pravi avtor, „sem namreč našel nove dokumente in podatke o fašističnih zločinih, partizanskih akcijah itd., pa sem menil, da hi morda zanimali našo javnost. Druga značilnost mojih prispevkov je ta, da sem v njih bolj kot v drugih svojih razpravah pustil hesedo dokumentom samim. Sodil sem namreč, da je predvsem Pri obravnavi fašističnih zločinov — in večina knjige obravnava Prav nje — prav, da bralec čim več zve iz dokumentov samih. Pri nekaterih prispevkih pa gre sploh za prvo objavo pomembnejših dokumentov z obsežnejšimi pojasniti. Tretja značilnost teh prispevkov je, da so bili že vsi objavljeni v reviji Borec in nekateri zaradi svoje zanimivosti ledi v drugih časnikih. Založba Borec je zato sklenila, da jih zbere v posebni knjigi, ki ima naslov po prvem in najobsežnejšem prispevku .Satan, njegovo delo in smrt". Ta prispevek je uporabilo tudi tržaško sodišče v sodni obravnavi proti zločincem iz t. i. akcijskega oddelka .Reinhard' od februarja do oprita 1976 in me kot pisca in zgodovinarja povabilo za pričo. Prispevkov nisem uvrstit v knjigo po časovnem razporedju njihove prve objave, temveč sem jih združil po sorodnosti v Štiri tematska področja: fašistične zločine, nove okupatorjeve in nove partizanske dokumente ter partizansse akcije." Tako pravi skromno v uvodu dr. Tone Ferenc k svoji naj-Povejši knjigi, ki zaradi svoje aktualnosti, zgodovinske tehtnosti in marsikatere novosti terja morda malce daljši razbor. 2e omenjeni, prvi daljši prispevek o esesovskem zločincu Chrisianu Wurthu pomeni v nekem smislu dokončno razkritje in Predstavitev morda enega najhujših nacističnih zločincev, ki je našel svojo smrt prav pri nas na Primorskem in ga je kaznovala Partizanska krogla. Vendar sta bili doslej Wurthovo satansko delovanje in njegova smrt bolj malo raziskani, dr. Ferenc pa je na podlagi dokumentov in raziskav tako najbolj pretresljivo in dokumentarno neizpodbitno postavil pred nas podobo tega satana v človeški podobi, ki si ni umazal rok in duše samo na Poljskem, temveč tudi pri nas in v tržaški Rižarni, kjer je samo nadaljeval s svojim profesionalnim poslom zločinca in krvnika. Zato ni nič čudnega, če je njegovo pričevanje v Trstu odmevalo na široko v italijanski javnosti, saj je Ferenc s svojim delom sodišču v Trstu predložil dokumente, ki so se nekaterim zdeti celo eksplozivni, kar zadeva Rižarno v Trstu. Tudi drugi prispevek pod naslovom .Laika" v Trstu, Gorici in Vipavski dolini in s podnaslovom .Kralj smrti" iz Treblinke, Kurt Franz, učitelj slovenskih in italijanskih kolaboracionistov, nam razkriva biografijo in delovanje drugega velikega nacističnega zlikovca, ki je po opravljenem .krvavem" delu v Treblin-ki na Poljskem svojo profesijo nadaljeval po naših, konkretno primorskih tleh. Tudi tu je dr. Ferenc z neusmiljeno logiko dokumentov in pričevanj prikaza) podobo Kurta Franza ne zato, da bi ga .populariziral", kot pravi v sklepni besedi tega svojega prispevka, temveč je hotel z njim prikazati le moralni .lik" človeka (ali bolje: nečloveka!), ki je uril in vzgajal stovenske in italijanske kolaboracioniste in ga je končno tudi doletela roka pravice, sicer pozno, ko ga je 3. 9. 1965 porotno sodišče v Dusseldorfu zaradi zločinov v Treblinki obsodilo na najvišjo kazen v ZR Nemčiji, na dosmrtno ječo. Tudi tretji prispevek. .Dva od njih so obglavili s sekiro", zadeva Primorsko in sicer znani okupatorjev zločin v Idrskih Krnicah. Dr. Ferenc je pojasnil ta zločin, našel tudi zločince in tudi ugotovil, kako so te, naravnost dantejevske fotografije, našle pot v partizane in tako v širšo javnost, čeprav pri tem žal ni mogel ugotoviti identitete obeh partizanskih žrtev. Četrti prispevek pod naslovom .Komandant z železno roko" govori o pokolu na Orehovici pri Izlakah. Tudi v tem prispevku spoznamo delovanje in lik esesovskega zločinca Lindnerja, ki ga je na naših tleh dohitela zaslužena krogla. V nadaljevanju objavlja naš avtor nemški dokument o zločinu v vasi Strmec pod Mangartom, prav tako zanimivi pa so tudi italijanski viri o požigu Ustja pri Vipavi, ki so objavljeni v članku pod naslovom .Kazenska ekspedicija se je izrodila v vandalizem in ropanje". Zelo tehten in z novimi dokumenti podprt je tudi prav tako nadaljnji prispevek pod naslovom .Velika izdaja pri Trstu in na južnem Primorskem v začetku leta 1942, kjer sta pojasnjeni vlogi Cvetka Grilanca in Sergija Živca, ki sta bila v bistvu zaupnika generalnega inšpektorata javne varnosti za Julijsko krajino in povzročila veliko škodo narodnoosvobodilnemu gibanju tako v Trstu kot v njegovem neposrednem zaledju. S prispevkov .To ni lepo!", ki obravnava okupatorjev dokument o zločinih v Srbiji jeseni 1941. leta zaključuje Ferenc prvi razdelek svoje knjige. V drugem razdelku pod naslovom .Novi okupatorjevi dokumenti" je najprej objavljen okupatorjev dokument o 22. juliju 1941., slede okupatorjevi dokumenti o hajki na Gorenjskem 8. in 9. avgusta 1941, daljši okupatorjev dokument o Rašici, okupatorjev dokument o uničenju Radomeljske čete na Golčaju in okupatorjev dokument o streljanju talcev v Celju. V tretjem razdelku pod naslovom Novi partizanski dokumenti je na prvem mestu objavljeno .Izgubljeno prvo dnevno povelje brigade Ivan Cankar", ki ga je Ferenc odkril preko italijanskih dokumentov. In končno je v tem razdelku objavljen tudi prispevek za zgodovino Vojkove brigade pod naslovom .Ustanovitev Vojkove brigade". Zadnji in četrti razdelek pod naslovom Partizanske akcije nam uvodoma prinaša spis pod naslovom .Dva nemška policijska generala pred Dražgošami" in odgovarja na vprašanje, kdo je bil generallajtnant Georg Schreyer. Nadaljnji prispevek pod naslovom .Komu nagrado za Vojkovo glavo?" z dokumenti priča, kako so si takrat visoko nagrado v višini 50.000 lir razdelili tisti pripadniki italijanske vojske, ki so sodelovati v bojih, v katerih je bil Vojko hudo ranjen in kasneje tem ranam tudi podlegel. Naslednji prispevek govori o eni najuspešnejših partizanskih akcij v Slovenskem primorju poleti 1943, o partizanski zmagi v Razorih in fašističnem požigu Vojskega pod naslovom .Napad je bil nenaden, močan in kratkotrajen", medtem ko tudi predzadnji sestanek zadeva Primorsko, saj gre za dokumentacijo o smrti nemškega majorja Franca Steudela pri Kobaridu pod naslovom .Partizanska pravica udarja brez milosti". Zadnji sestavek tega razdelka in tudi knjige same pa je posvečen sovražnikovi dokumentaciji o .partopu' in nosi naslov .Izstrelek ima veliko razstrelilno moč". Ferencova najnovejša knjiga je torej zanimiva, prinaša celo vrsto novosti in na podlagi številnih novih dokumentov pojasnjuje celo vrsto dogodkov in usod posameznikov v bojih na naših tleh. Pri tem je tu najti še številno fotografsko dokumentarno gradivo, ki skupaj s številnimi pripombami k posameznim prispevkom v knjigi znanstveno neoporečno prispeva marsikaj k razsvetlitvi nekaterih dejstev, za katere smo doslej menili, da so dokončna in osvetljena. Knjigo dr. Toneta Ferenca je izdala založba Borec v opremi Cvete Stepančičeve. Primorski dnevnik Folklorna skupina „Karpoš" je uspešno nastopala na Koroškem Pred nedavnim srna poročati, da je veiikovški župan prepovedat nastop otroške toikiorne skupine „Karpoš" iz Skopja v Veiikovcu, v dvorani „Neue Burg". Foikiorna skupina se nahaja v Avstriji, ker bo nastopita v okviru otvoritve „Uno-city" na Dunaju. V Veiikovcu sicer ni biio prostora za nastop te miadinske skupine, vendar pa je nasto-piia skupina v Šmohorju in Giobasnici. Oba nastopa, posebno še ta v Giobasnici, sta biia zeio uspešna in dobro obiskana. V četrtek, dne 16. 8. je nastopita otroška (olklorna skupina „Karpoš" iz Skopja pri Šoštarju v Giobasnici. Med števitnimi prireditvami, ki so namenjene tujim turistom na tetova-nju na južnem Koroškem, katerih namen je, da spoznavajo stovensko kutturno in družabno dejavnost, so kutturni večeri, folklorni nastopi, poletne noči itd. Ena takšnih kutturnih prireditev je biia tudi v soboto 11. avgusta v Dvorcu pri Hodišah v gostiini Čim-žar. Organizator „poietne noči", tako se je imenovata kutturna prireditev, je bii Stovensko prosvetno društvo „Zvezda" v Hodišah, ki se je odiično pripravilo in žeio tudi temu primeren uspeh. Čimžarjeva dvorana je bita napotnjena do zadnjega kotička, kar priča o izrednem zanimanju za tovrstno kutturno dejavnost. Poteg domačinov od btizu in dateč, sc je potetne noči udetežito žeto veti-ko turistov, ki so tako imeti pritož-nost spoznati in seznaniti se z našim domačim prebivatstvom. Prepričani Do osmih je bito dvorana nabito polna, navzoči pa so bili poteg številnih domačinov tudi gostje iz smo, da so tudi na tej prireditvi dojeti dejstvo, da na tej zemtji živita dva naroda, kar uradna Avstrija rada zamotči. Z vesetjem iahko ugotovimo, da je prebit ted in da Stovenci na Koroškem nismo več neznano ljudstvo, kot je to bito še pred teti ko naša društva še niso bita v akcijah, da to zmoto oziroma sramoto razkrijejo. Na hodiški „potetni noči" sta poteg domačega tamburaškega zbora nastopita še moški pevski zbor SPD „Kočna" iz Sveč ter fotktorna skupina iz Globasnice. Njihova izvajanja so bita odlična, zato so žeti tudi navdušen aptavz. Medtem ko je zbrano pubtiko pozdravit v obeh deželnih jezikih Ludvik Zwander pd. Kajžnik, je profesor dr. Janko Zerzer povezovat posamezne točke kulturnega sporeda. Po kutturnem detu je bita kot po navadi prijetna zabava v okviru katere je igra! za ptes ansambet „Fantjc iz Podjune". tujine in Slovenci iz bolj oddaljenih krajev. Med častnimi gosti je bit navzoč tudi novi konzul SFRJ v Celovcu, Altonz Naberžnik. Po kratkem pozdravu, ki ga je drža! dr. Janko Zerzer v slovenskem in nemškem jeziku, se je začel pester spored dvournega programa!, ki ga je pripravila! skupina „Karpoš". Na sporedu pa so bili poleg raznih plesov tudi pevski in instrumentalni vložki. Folklorna skupina je navduševala predvsem s svojo pestrostjo, z različnimi nošami, z gibčnostjo in kvaliteto znanja! sploh. Prikazala nam je razna kola in narodne plese narodov in narodnosti Jugoslavije in nam posebno! še zbližala svoja domovino Makedonijo!. Videli smo tako na primer Brankovo dielo, kolo narodov in narodnosti Jugoslavije, več plesov iz zvhodhe Makedonije, za katere so značilni hitri ritmi, moški junaški ples, ki prikazuje borbo za svobodo makedonskega naroda, Kalajdžijsko kolo, bunjevačko! mo-mačko kolo — vese) ples iz Vojvodine, pesmi in plese iz Srbije, Dalmacije in Hrvatske itd. Folklorni ansambel „Karpoš" iz Skopja je najmlajši ansambel Jugoslavije, obstaja pa že deset let in je vsekakor zelo uspešen. Priredil je že več kot 1000 koncertov, nastopa tudi na znanem festivalu otroka v Šibeniku, turneje pa! je delal tudi že po Franciji, Švedskem, Danskem, Angliji, Avstriji, Italiji itd. Kljub vročini in nabita polni dvorani je bit folklorni večer v Globasnici kulturni užitek in se je obisk izplačal — tudi če se je bilo treba pripeljati iz malo bolj oddaljenih krajev. Bil je kulturna obogatitev, saj nam je zbližal kulturo jugoslovanskih narodov in narodnosti. Aplavz, ki je sledil posameznim točkam je bil izraz zadovoljstva publike in zahvala malim gostom za svoj trud in za posredovanje lepega večera. Ledince Hrtdo rrus je pvlzurfe/u žclostnu vest, (Ju je Me/rleu^ouuMO %???rl