katedra Vrel a¥ mlado st Včasih poslušamo takšne očitke: današnja mladina zdaleč ni takšna kot tista, ki je v najtežjih dneh naše novejše zgodovine žrtvovala skoraj več, kot se žrtvovati more. Današnja mladina, da ni več odporna, da hi prevzemala nase.velika bremena in dala od sebe zadnje moči. Primerjajo nas z mladino naše revolucije, ko tako govorijo. Toda: danes ne živimo v dobi vojne in ne v času, ko bi lahko z oboroženimi akcijami izvojevali zmago, si nadeli laskave herojske naslove in potem uživali to veličastje. V petindvajsetih letih se je marsikaj zgodilo in spremenilo, tudi merila. In še tisti, ki niso več ravno mladi, so menjali odnos do razvijajočega se sveta, ki se razvija sedaj hitreje kot kdajkoli doslej. Mladost je nemirna že sama po sebi. Cas je tak, da je v njem nemogoče zaostajati, včeraj je lani in jutri pojutrišnjem. Res je, mi smo mnogokaj dolžni preteklosti. Predvsem tistim, ki so brez pomislekov žrtvovali, trpeli, upali in uspeli. Tisti tudi danes ne razumejo razvoja. Argentinski študentje vztrajajo, branijo avtonomijo univerze. Prvi državljan Združenih držav Amerike, David Mitchell je študent kakor mi; odklonil je služenje vojske v Vietnamu. To je drzno in hrabro dejanje. Nekdo sprašuje, kaj pa je storila jugoslovanska študentska mladina. Mar je potrebna potemtakem ponovna revolucija, da bi dokazali kolikšna je naša cena? Da. Potrebna je. Samo, da ta revolucija ne bo oborožena, mi ne bomo prevzemali politične oblasti, pač pa nas čaka naloga trajnejše vrednosti - delo. Stotisoče mladih diplomantov bo v prihodnjem obdobju primorano spoprijeti se z ljudmi, ki so sami sebe ogradili, ki si pripisujejo pretirano vsemogočnost. To je sistem oblasti neizobražencev v delovnih organizacijah, tistih, ki niso kdove česa dali v teh dvajsetih letih, a so dosti več škodovali napredku v miru razvijajoče se družbe. Nekateri od teh, ki še danes sede na stolčkih, se krčevito branijo. Neusmiljeni so, kadar je treba braniti položaj, s svojim vplivom gredo celo tako daleč, da očitajo mladim intelektualcem, kako so jim polnili skledo, ko so se le-ti šolali in tako naprej. Ti so na srečo redki, a vendarle še uspevajo. Imamo pa tudi ljudi, ki so bili revolucionarji, zasedli so položaje, a tudi delajo zelo dobro. Kako da ne bi imela naša mladina možnosti dokazati, kolikšna je njena cena na tem področju! Ne bo se mogoče izogniti dejstvu, da si nova sila utira pot, da fakultete, šole in akademije »producirajo« veliko mladih in sposobnih strokovnjakov in le-ti bi mogli bolje in hitreje opravljati delo, ki je za nekatere postalo prenaporno, prezahtevno. Ne bo se mogoče upirati vrelcu mladosti, ustvarjalnosti in vitalnosti, vrelcu, ki je vse mogočnejši in številnejši. So tudi študentje in sploh mladi ljudje, ki s strahom gledajo v našo prihodnost. Ne najdejo mesta, ki bi jim bilo vnaprej določeno. Spremljajo množico nezaposlenih . . . Kdo vc. kaj čaka nas, pravijo, ko bomo študij končali. Teh res ne moremo imenovati herojev današnjega Časa. Boje se, strah jih je, kaj se bo zgodilo z njimi potem, ko bodo odložili sentimentalne učbenike. Ce natanko ugotovimo stanje, imajo dosti vzrokov za strah. V delovnih organizacijah bo veliko takega, česar ni v nobeni učni knjigi. Bo veliko nezaupanja, veliko ignoriranja. Toda kaj je potrebno storiti? Nič drugega nam ne bo pomagalo, kot vestnost pri delu od prvega dne. Sleherni študentov dan mora biti vsaj v nekem pogledu izkoriščen. Kadar govorimo o široki razgledanosti, ne mislimo samo na strokovnost, temveč tudi na kulturno raven človeka ali več ljudi. In nič nam v naših prizadevanjih v življenju ne more bolj koristiti kot znanje, suverenost širokega duha. Kar so drugi dokazovali s puškami in političnimi referati, bo potrebno sedaj potrditi z delom, ki se za nas začne s prvim izpitom in se z diplomo ne neha. Mi drugih revolucij ne potrebujemo, hočemo mesto za naše delo. MARTIN PRASNI OKI DANE ŽERDONER: SREČANJE Študentski globus Novincem v pozdrav ZAČENJAMO NOVO STUDIJSKO LETO. LOTEVAMO SE NOVEGA DELA. JCI JE VSE PREJ KOT LAHKO. SMO ZA TO NALOGO PRIMERNO PRIPRAVLJENI? Oragi mladi prijatelji - novinci! Ste dovolj trezno in kirtično ocenili svoje sposobnosti ter izbrali stroko po notranji nagnjenosti? Vas ni zavedla beseda ali zgled prijatelja, znanca ali celo trenutna konjunkturo tega ali onega poklica? Vas ni preplašila sedanja napetost nekaterih delovnih kolektivov, ki rojeva začasne težave pri zaposlitvi? Vedite, da sta pravilna odločitev za visokošolski študij ter izbira stroke nadvse pomembna življenjska dejavnika, ki neposredno odločata o uspešnosti v bodočem poklicu in življenju. Če ste izbrali pravilno, vam bo delo v poklicu radost in v osebno zadovoljstvo. Lahkomiselna odločitev pa se navadno kaj hitro maščuje — neuspe- hi pri študiju, nenadomestljiva izguba časa itd. Te nevšečnosti si boste prihranili, če se boste lotili študija z voljo, resnostjo, sistematično in takoj. Brez velike delovne pripravljenosti ni uspešnega visokošolskega študija, saj so učni načrti in režim študija na naših visokošolskih zavodih takšni, da zahtevajo od študenta polno delovno zavzetost in kar se da smotrno izrabo časa. Akademske svobode ne razumemo kot anarhijo, kot našo »svobodno« odločitev, da ne študiramo, temveč tako, da smo si saini izbrali področje študija in da študiramo na svoj, vsakemu posamezniku lasten način. Učni kolektivi so v danih možnostih naredili vse, da bi pouk bil čim uspešnejši in da bi študentje lahko v sorazmerno kratkem študijskem razdobju pridobili čimveč znanja za to, da bi jutri lahko na delovnem mestu postavili celega moža. Človek pa nc more živeti samo od kruha in študent ne samo od študija. Zato se aktivno vključujte v delo študentske organizacije! Bodite soustvarjalci smelih progresivnih prizadevanj našega časa, ki ponuja mladim ljudem neomejene možnosti! Naše mesto želi in pričakuje vašo pozitivno aktivnost, in to povsod, na zborovanjih in manifestacijah, kulturnih prireditvah ter drugih oblikah dejavnosti. Uverjen, da boste kot mladi, življenja in načrtov polni državljani naše socialistične skupnosti opravičili nnde staršev, svojih učiteljev in celotne družbe, vain želim mnogo študijskih uspehov ter osebne sreče in radosti. Predstojnik združenja mariborskih visokošolskih zavodov prof. dr. VLADIMIR BRACIC Ali bomo letos uspeli? Ze vrsto let je največji problem v zvezi s pričetkom novega šolskega leta prepočasno aktiviranje vodstev in organizacij študentov kakor tudi osnovne organizacije Zveze komunistov po šolah. To je imelo za posledico neizvršenje lastnih sklepov in akcij, pa tudi sklepov komiteja in drugih vodstev. Skoraj vedno nas je prehitel čas .n zato delo ni pokazalo nobenih posebnih in značilnih rezhltatov, saj ko se je delo komaj pričelo, je že bil pred vrati polletni odmor, in se je ta lov za časom nadaljeval v nedogled. Zato je letos komite Zveze komunistov mariborskih visokošolskih zavodov sklenil, da bo tik pred pričetkom predavanj, to je v zadnjem tednu septembra, organiziral seminar, ki bo trajal tri dni. Le-ta bo že takoj ob pričetku šolskega leta politični aktiv postavil v sredino politične in idejne problematike, in tako bomo imeli osnovo, s katero bomo lahko aktivirali Zvezo komunistov in Zvezo študentov. Seminar ima največji poudarek na »praktičnosti« problemov, ki jih bo obravnaval, tako da bo politični aktiv vedel, kje bodo razni politični problemi, kje bodo delovale subjektivne sile in katero idejno področje bo zahtevalo intenzivno delo ZK. Udeleženci seminarja se bo- do tudi spoznali s teoretiko in metodiko vodenja sestankov, tako da se boino lahko izognili raznim »improvizacijam«, ki včasih bolj škodujejo kot pa koristijo. Ti trije dnevi ne bodo potekali v znamenju suhoparnih predavanj, ampak bodo mnogo bolj podobni živahnim razpravam, saj bodo predavanja pripravljena le kot uvod v neko temo. Udeleženci bodo že kakšnih štirinajst dni pred seminarjem dobili teze z navedbo literature, tako da bodo na seminarju lahko razpravljali o temah brez težav. Na seminarju bodo sodelovali vsi člani komiteja ZK MVZ in odbora ZS MVZ, prav tako pa tudi nekateri člani odborov ZS in komitejev ZK na šolah, to se pravi študentje, ki se bodo najlaže vključili v »aktiviranje«. Kaj pa dejanska vsebina seminarja? Študentom nnjzanimivejša je vsekakor problematika višjega in visokega šolstva. Na seminarju so temu posvetili veliko pozornost, saj so pod to temo vključili celo vrsto problemov, kot je na primer: šolstvo v zvezi z gospodarsko reformo, današnja družbenopolitična koncepcija višjega šolstva, financiranje šolstva, zakoni v šolstvu in še in še. Na seminarju ne bodo po- zabili tudi na razna vprašanja o gospodarski teforini in o njenih rezultatih, s tem v zvezi pa bodo seveda obravnavali tudi najvažnejša sistemska vprašanja. V tej temi ne bodo tudi izostala praktična gospodarska vprašanja, kot so zunanja trgovina, devizni režim, plan Sil Slovenije in še nekatera. Seveda ne bodo izpustili tudi četrtega plenuma in vprašanja v zvezi s tem, kot je na primer reorganizacija ZK. Vse to bo v delu, ki bo obravnaval idejnopolitična vprašanje. Le-ta pa še bodo zajemala samoupravljanje, nacionalno vprašanje, o delu in vlogi ZK in tako naprej. Delo vodstev Študentskih organizacij in ZK_bo prav tako posebna temo tega seminarja, ki se bo omejila na metodiko vodenja sestankov in razprav. Ta tema je vsekakor zelo vnžna. Brez nje bi udeleženci seminarja morda prav lahko zgrešili namen seminarja, tako pa si seminar sam zagotavlja vsaj oelen uspeh. Letos je komite ZK MVZ izdelal lep in prepričljiv načrt, ki naj bi dokončno razbil ta naš večni problem jesenske zaspanosti. Upamo, da bo vsebina naše naslednje številke Katedre že poročala o delu naših študentskih organizacij. N. S. S ika iz Pariza NA GARE DE L’EST PRVi MEDNARODNI FILMSKI FESTIVAL V PRAGI Prvi mednarodni festival študentskih filmov bo v Pragi od 23. do 28. septembra pod pokroviteljstvom Mednarodne zveze študentov. Festival bo v okviru praznovanja dvajsete obletnice ustanovitve Mednarodne zveze študentov. Organizatorji festivala so Češkoslovaško filmsko združenje, Češkoslovaški televizijski odbor, Akademija za umetnost in študentski zbor Zveze mladine Češkoslovaške. Festival ni tekmovalne narave in je namenjen za študente šol za film In televizijo iz celega sveta Prikazovali bodo filme, ki so jih študentje različnih šol izdelali v zadnjih letih JVZNl VIETNAM Združeno poročilo, ki sta ga izdali južnovietnamska osvobodilna študentska zveza in južnovtetnamska osvobodilna mladinska zveza v juniju tega leta, se nanaša predvsem na bo.i za demokracijo svobodo in neodvis nosi Poročilo med drugim pravi »Kljub zahtevam mladine po nacio nalni neodvisnosti demokraciji min In boljših življenjskih pogojih, klika Thitu-Ky z oboroženo silo jasno ka že da dela proti interesu ljudstva, saj so zahteve mladine enake tistim, kai s: želi ljudstvo « Nato poročilo nadaljuje da so se morali mladinci Južnegz Vietnama z orožjem v roki boriti fro ti kliki Thieu-Ky in proti silam ZDA ki «o upore krvavo zadušili, posebne v Da Nangu In Hueju »Študentje In mladinci Južnega Vietnama se bodr borili tako dolgo, dokler ne bodo Izvršene zahteve ljudstva « pravi poročen ki se zaključuje z deklaracijo štirih točk Ta deklaracija vsebuje glavni program in namen borbe Juž-bovietnamske mladine. ANGLIJA Trinajst študentov ki so maja demonstrirali pred mestno hišo v Leedsu proti vojni v Vietnamu so pozval) dne 17 junija na štipenditorsko ma-gistratsko sodišče v Leedsu Po predvajanju BHC-Jevega filma za novice so zaslišanje preložili za deset dni Strahovito utrujen sem z očmi obupano iskal po veliki čakalnici pariške postaje Gare de L’est sedež ali vsaj nekaj (Udobnega, kjer bi se lahko odpočil. Na koncu velike dvorane sem opazil pri vratih, na katerih je pisalo •American Army Only«, voziček za prtljago ter se olajšano namestil na njem. »New York Times,« je tulil neki moški srednjih let Najbrž sem precej podoben Angležu, in tako se je napotil k meni. »Ali želite časopis? Za ves teden na-v zaj samo en frank.« »Ali right« Obraz mu je zažarel in pričel je vlačiti časopise tz torbe. • F.nglish?« Ko je zvedel, da sem Jugoslovan, je samo osuplo vprašal: »Ali greste nazaj?« Ko sem mu povedal, da grem nazaj in to prav rad, je nezaupno pogledal naokoli in pričel: »Veste, nikar ne verjemite vsega, kar je zapisano v New York Timesu. Nekoč sem govoril z nekom o zrušitvi vlade v neki deželi v Afriki. In veste, kaj mi je ta povedal?« Ko sem mu zagotovil, da tega sploh ne vem, je povedal, da so to povzročili Amcrikanci sami. Neonski napis pied vrati ameriškega urada je napolnjeval prostor z rdečo svetlobo, midva pa sva začelo resno razpravo o svetovnih problemih ter počasi prešla tudi na bolj osebna vprašanja »Zakaj se ne vrnete v Združene države?« Zamišljeno ^e Je pogladil po laseh in pogledalnhokoli, nato pa rekel: »Tukaj sem že deset let. Rad imam Pariz. Pa vendar, še v desetih letih ga nisem spoznal. Pravzaprav sta dva Pariza, nočni in listi podnevi In zamislile si. še zdaj znam komaj toliko francoski kolikor je nujno potrebno Ali ste videli staro mesto, ostanke Bastille. Mont- parnasse. Montmartre, Saint Ger-vais ...« je nenadoma obrnil pogovor v drugo smer. »Ostanite in živite tukaj nekaj časa. Tukaj morate ostati nekaj dni in ga spoznati. Morate se naučiti ljubiti Pariz.« Zagotovil sem mu, da sem videl precej. da sem bil celo na Eifflovem stolpu, da sem bil v Louvru, da sem bil... Cas je bežal in moral sem najti svoj vlak. Prodajalec časopisov se je lepo opravičil in me prosil, naj mu oprostim, da me je tako dolgo motil in da včasih govori neumnosti. Z drugega konca čakalnice sem ga pozneje videl, kako se je z upa polnim smehljajem na ustih pogovarjal z dežurnim vojakom »American Army Only« Pariz včasih ni samo pariški. NIKOLA ŠOŠTARIČ katedra Imabibobskih študentov IZDAJA ZVEZA ŠTUDENTOV JUGOSLAVIJE, ODBOR VISOKOŠOLSKIH ZAVODOV V MARIBORU LIST UREJA UREDNIŠKI ODBOR: OLGA CEKlC, MARTIN PRA-ŠNICKI, MARJAN SRIMPF, BOJAN KAVCIC, TONE PARTLJIČ, IN SLAVKO PUKL GLAVNI IN ODGOVORNI UREDNIK: SLAVKO PUKL SEKRETAR UREDNIŠTVA: ERVIN HARTMAN UREDNIŠTVO IN UPRAVA: SLOVENSKA 5 TELEFON 22 004 CENA IZVODA 50 PAR NENAROČENIH ROKOPISOV IN SLIK NE VRAČAMO TISK: ČASOPISNO PODJETJE MARIBORSKI TISK METERJA: FRANC KOLARIČ MIRKO ZAGRAJŠEK O jugoslovanskih študentih v Angliji Kako živijo in študirajo v Angliji Ko sem končno spravil svoj notni list, opremljen z najrazličnejšimi žigi, podpisi in potrdili, v žep, pograbil svojo potno torbo ter se odpravil po mostišču iz ferry-ladje, sem že bil v Angliji. Na nekem potrdilu v potnem listu pa je v rubriki, ki je spraševala po namenu potovanja, bilo napisano: »Sludij angleščine.« Sel sem skozi isti proces kot že na tisoče študentov pred menoj. Kot sa-mo-mciatlvnežu je zame bilo bitno oskroeti si streho nad glavo in poln krožnik, s praznim želodcem namreč ne morem študirati. Na srečo pa je znamenita London Hostels Associatton širokogrudna tn ti brez težav priskrbi nujno potrebno delovno dovoljenje za delo pri lej družbi. Ko si že enkrat v Angliji, se naučiš, da je pomen besede »hostel« popolno nasprotje podobnega imena »hotel«. Hostel je pravzaprav najbližji našim internatom V teh hostelih prebivajo vladni uslužbenci, ki imajo praviloma zelo nizke dohodke, hosteli pa jim nudijo poceni hrano in prenočišče Hoste- Fleet Street — ulica kjer nastajajo največji svetovni časopisi: Times, Daily Tclcgraph, Evening news ... li si ne morejo omislili kvalificirane delovne sile, zaradi nizkih mezd, In tako so v vsakem hostelu, razen na ključnih delovnih mestih, zaposleni študentje iz vsega sveta, in včasih sestavlja osebje res pisano druščino, pri kateri je enako samo to, da vsi govore ali pa poskušajo govoriti angleški. Seveda, to niso edine ustanove, kjer si lahko mladi fantje in dekleta, željni znanja angleščine, poiščejo začasni dom Velike agencije za zaposlitev oskrbujejo samo London s preko 200 tisoč au pair dekleti, to so dekleta, ki naj bi pazila na otroke, prav tako pa tudi bolnice In razni študentski domovi nenehno potrebujejo precejšnje število tuje delovne sile. KAJ SMO DELALI? Na delovnem dovoljenju, ki je osnova za izdajo angleške vize, sta pod rubriko — vrsta zaposlitve, dve besedi: domestic resident 2e doma so mi pojasnili, da to pomeni človeka, ki ima zagotovljeno popolno oskrbo In delo Pod Isto streho V Londonu mi je bilo prvič v mojem življenjt. žal, da nisem vsaj malo Podoben dekletu Pod nazivom »kitehen porter« so mi dali delo v kuhinji, kjer sem se izuril v čiščenju tal, praznenju in pomivanju posod za smeti, čiščenju krompirja in zelenjave, pomivanju posode in tako postal deklica za vse. Prvih nekaj mesecev, največkrat pa tudi ves čas bivanja v Angliji, ima skoraj vsak' študent podobno delo. Dekleta pa dobe naziv »dinning-room girl«, kar pomeni vse posle v zvezi z jedilnico, to se pravi serviranje obrokov, čiščenje jedilnice in seveda, pomivanje posode. Tudi au pair dekleta ponavadi postanejo prej gospodinjske pomočnice In imajo dela z otroki včasih najmanj. Anglija je še vedno, čeprav samo neuradno, dežela razredov. Zaradi tega so mi že takoj, ko sem prispel v hostel, zaupno povedali, da bi ne bilo priporočljivo za moj ugled, če bi se družil z britanskim osebjem kuhinje. Britanci Imajo fiksno idejo, da mora biti vsak, ki pride v Veliko Britanijo na študij, potomec bogate in plemenite družine Delovni čas polno zaposlenih študentov je po navadi od sedmih zjutraj do sedmih zvečer s tremi urami odmora popoldne, ki jih po navadi porabiš seveda za spanje. Plača za to delo se giblje od 3 do 7 funtov, to je od 105 ND do 245 ND Ze v vseh pristaniščih, kjer pristajajo ferry-ladje, opaziš orjaške lepake, ki v nekaj jezikih opozarjajo na možnosti študija angleščine v najrazličnejših javnih In zasebnih šolah. Ko s pomočjo zemljevida mesta obletiš nekaj šol. se končno nekje vpišeš in pričneš hoditi na predavanja. Seveda je treba šolo plačati Za dve uri na dan, petkrat tedensko plačaš okoli pet funtov (175 novih dinarjev), za dvakrat dve uri tedensko pa dva funta To je seveda v javnih šolah, v privatnih pa je treba plačati za tedenski pouk 50 funtov (1750 ND) ali pa še več Zanimivo Je, da so vsi študentski delodajalci obvezani, da dajo študentom potreben čas za obiskovanje teh večernih jezikovnih šol. Študij je razdeljen na različne stopnje, to je odvisno od študentovega osnovnega znanja angleščine. O jugoslovanskih študentih so v Britaniji mnenja, da so bistre glave, in tako jih večina pride v četrto, najvišjo stopnjo Vsekakor velja omeniti, da te takoj oskrbe z dokaj zanimivo literaturo, v kateri pa z lahkoto opaziš čudovito zakrito propagando proti socialistični ureditvi Seveda je to literaturo treba obvezno prebrati. In tako se včasih razvijejo prav razborite razprave Simbol Londona in nngleške demokracije — Big Ben ie v objektivu vsakrea turističnega fotoaparata med predavatelji in študenti. Da bi pomirili duhove, se predavatelji omejijo na: »Preberite in naučite se besede. Ne premišljujte dosti o vsebini.« Po končanih predavanjih lahko opravljaš izpite (ki jih je treba seveda tudi plačati) in sl s tem pridobiš potrdilo univerze Cambridge ali pa potrdilo kraljevskega društva za umetnost. Snov na vseh šolah je enotna, prav tako izpiti, tako da ob času izpitov na tisoče študentov odgovarja na popolnoma ena- \Vestminster Abbey — 900 let stara cerkev je trdnjava anglikanske cerkve in eden najznamenitejših kulturnih spomenikov v Londonu ka vprašanja, ki jih je pripravila kakšna britanska univerza (največkrat tista v Cambridge-ju). Anglija je dežela klubov, in tako zraven najrazličnejših klubov, od Pla.y-boya in klubov Armade odrešenikov, najdeš tudi jugoslovanski klub. Le-ta je najbolj znan po odličnih jugoslovanskih specialitetah južnega rodu (čevapčiči, ražnjiči In pasulj), kranjskih klobas pa se menda lahko naješ res samo na Kranjskem. Ob dobrem ljutomerčanu se včasih razvije, v nasprotju z angleško privatnostjo, popolno jugoslovansko vzdušje, in zato ni nič čudnega če je klub vsak večer poln To predstavlja Jugoslovanom v Londonu košček domovine, saj je klub last naše družbe in menda edini predstavnik z delavskim samoupravljanjem v Angliji. Zaradi velikega političnega pritiska in zaradi različnih polemik in propagand, je klub tudi namenjen raznim sestankom s starejšimi tovariši iz jugoslovanske ambasade v Londonu ter sestankom osnovnih organizacij ZK. To je pravzaprav najpomembnejša naloga kluba, ki z debatami In razpravami osvetli razne dogodke tudi s socialističnega vidika, in tako usmerja in vodi študente, ki lahko včasih na prav lahek način zapadejo pod vpliv »demokratične« propagande. V Angliji si m si pridobil mnogo prijateljev iz najrazličnejših krajev sveta in Jugoslavije V spominu pa mi je ostal stavek neke Angležinje: »Mislim, da ni prav. da se svet deli na bogate in revne « V razgovoru s prijatelji, ki so se udinjali po najrazličnejših kuhinjah pa: »Ce še pridem kdaj sem, pridem samo kot turi-st.« NIKOLA ŠOŠTARIČ GLOSA O NEČIMRNOSTI Pomagaj svojemu bližnjemu v nesreči je ena izmed tistih postavk recimo še krščanske morale, ki so poleg nekaterih drugih (nc kradi, ne ubijaj, ne laži, spoštuj očeta in mater ...) še danes moralne in pravilne in tudi veljavne. Sodim, da smo Slovenci narod, ki v glavnem res rad pomaga drugim v nesreči: in to je brez ironije lepo. Toda če je inoja pomoč ob veliki in strašni nesreči res iskrena in spontana, če bližnjemu od srca pomagam, se ml zdi vsa nadaljnja nečimrnost v zvezi s tem nelepa; nečimrno pa se mi zdi, da sem pripravljen sprejemati, zaradi svoje pomoči, številne pohvale in te zahvale še obešati na posebno veliki zvon. Ce sem torej po svojem moralnem kodeksu (pomagati v nesreči) storil le svojo dolžnost, ali je potem moralno, da mi godijo razne pohvale, da se z njimi postavljam; tako da navsezadnje izgleda, da mi je prišla nesreča tujega prav, da se iabko izkažem. Na to sem pomislil ob poplavi člankov v Delu o tem, kako požrtvovalno so Slovenci pomagali ponesrečencem ob katastrofalni nesreči letala na Brniku. Tega, kako se nam drugi zahvaljujejo, navadno ne obešamo na veliki zvon, razen ve nismo nečimrni. T. PARTLJIČ C ESA SE JANEZEK NAUČI... ... Nekoč je živel direktor, ti je poleg rednih osebnih dohodkov jo usodo, a vzhod, kakor da je vprašanje njegove eksistence - ^zdavnaj rešeno. Vsakodnevni festivalski »Pr0. stavah, je dal nekaj zanimivih govorov). — Danes ne obstaja noben pr 4tem gledališča, nobeno vprašanje njegove eksistence, saj se 1 o obračamo h gledališču, am pak k človeku. Danes ni gledal* :e v krizi, ampak je v kriz tudi zase. Organizatorji so se potrudili, in če vemo, da bo revija trajala od 1. oktobra pa vse do sredine decembra, si lahko obetamo vrsto zanimivih prireditev. Revija bo uradno odprta s Puccinijevo opero »Manon« 1. oktobra, temu pa bodo sledile, najprej predstava, letos drugouvrščene amaterske dramske skupine na festivalu amaterskih gledališč na Hvaru, KUD Siava Klavora, z delom Vražji fant zahodnega sveta, nato pa ee bo 17. oktobra pričel gledališki teden. Na tem tednu bodo sodelovala vsa slovenska gledališča in prav gotovo je, da bomo v tem tednu videli veliko zanimivih predstav. Tudi ljubitelji likovne umetnosti bodo prišli na račun v tem mesecu. V mariborski mestni hiši bodo odprli tri razstave, in sicer: 8. oktobra razstava Društva slovenskih r-1 I contra« — razprave o pred-e3 in vprašanj (žal brez od- svoj smisel takrat, ko pred- tališč ne predstavlja nobeno niti v igri. “ bilo malo, prvič razdeljene pak človek. — Študentsko gledališče uO* stavlja celotno mlado generacij3- — Kopiranje profesionalnih 6 progresivne poti niti v repertoar; Letos so bile nagrade, ki J‘“ , ---- brez večjih razprav. Ob prihod* *n festivalih pa bi le kazalo razmisliti o razdelitvi nagrad, P febej Za bodoče profesionalec in posebej za amaterje. Največ najboljša predstava na festivalu štanskih študentov Nisem Eifflov bcn. Toda ko gledališki jezik »f ga vsi razumejo, postane mali g* terem smo vsi enako izgubljeni » svojo eksistenco. V bistvu bana* srečata na terenu in nato z roko * ... ----------------- sanje resničnega življenja, go1*?"o vseh naštetih elementih. Kljub temu da nismo razumeli l'*Jka, srno razumeli vsako besedo. Predstava romunskih študontov jc ћца ena redkih v celoti odličnih predstav. Od dobre “pušice rešitve, pa do glavnega igralca, ki je dobil za to vlogo P*"vo nagrado, je bilo vse zares vredno teatra mladih. V središču festivalske pozornjs>U je bil nastop dveh švedskih lentskih gledaliških skupin. *Jticor nastop Stockholmsteatra in študentskega gledališča iz LUPjjjL Študentje iz Stockholma so _________J3CV 'z' . .___~у tjTiJ-* - .! • , •. v-Zervrt.. 's • . . V jHznanj je požela nedvomno w je bila predstava bukare-^olp. Gledališki oder jc maj-čgovori na takšen način, da oališki oder velik svet, v ka-vst enako brezuspešno iščemo a zgodba dveh mladih, ki sc \ roki poskušata preživeti vsaj ILUSTRACIJE — PTUJSKI MOTIVI - JE NAREDIL VLADIMIR KOROŠEC, ŠTUDENT PEDAGOŠKE AKADEMIJE NA LIKOVNEM ODDELKU. aiscu restivaisKe po<" Л, , ul* nusro študentskih gledaliških skupin. *icer nastop S in študentskega gledališča iz LuŠtudentje i za svojo predstavo dobili enakOs dost. Prikazati trenutek življenj* nosc med ljudmi, to je švedskim lično uspelo. Študentje iz Lunda so nam f. kazali odlično politično gledal*s mejo med odrom in parterjem, » stik in živo sodoživljanje pub11*, Še nekaj o jugoslovanskih z*- e fc 9 &•» Ljubljane, ki se je predstavilo * ,vul UUIUIUUU, seloigra v temnem, navdušila P*.1 'гепсе sodobnih dramskih del je predstava zagrebških študeu ki so igrali nekaj sto lel staro delo Hvarkinja, navdušil®i Ob nastopu študentskega jj Zagreba smo vsi resno podvom"' birala za nastop na festivalu 08 nje, delo, v izvedbi tega sicer P šča, je bilo nadvomno najslabsa prirejena, sicer odlična radijska tična in antigledališka predstav« _____ Večina ostalih predstav *VVo!»rualu Je prešla neopazno. K sreči! Festival pa Je dal nekaj ® r*h smernic za prihodnja leta: — potrebno jc ločiti nmatot**”* m »profesionalne « skupine, — predhodna selekcija tudi P/edstav tujih dežel, — manj festivalskih nagrad1« — resnojši pristop k organ*1 41 tako veflike in prominentne Študentske prireditve. SLAVKO PUKL čpnijdh na festivalu. Najbolje so igrali nekaj sto let . Mence cdlične odrske Igre. iHrlmcntalnega gledališča iz 'objektivnost žirije, ki je iz-Študentska gledališča. Trka-*nanega študentskega gledali-jOdstava na festivalu. Ža oder £a> le bila najbolj bleda, sta-a festivalu. likovnih umetnikov in Društva likovnih umetnikov uporabne umetnosti Slovenije, ki ju bo organiziral mariborski pododbor teh društev. 21. oktobra pa bodo v Rotovžu odprli še razstavo pokrajinskega arhiva, 22. oktobra retrospektivno razstavo del Ante Trstenjaka, za katero pa še organizatorji niso določili prostora — po vsej verjetnosti bo našla svoj dom v umetnostni galeriji. Zbrali se bodo tudi slovenski slavisti, ki bodo 15. oktobra imeli veliko posvetovanje. Isti dan pa bodo v študijski knjižnici odprli razstavo o slovenskem knjižnem jeziku. Za november so se odločili tudi za zanimivo razstavo idejnih osnutkov uspelih spomenikov revolucije. Srbski književniki bodo sodelovali na literarnem večeru, ki bo za dan republike, 29. novembra, in tako prispevali še za literarni del revije. Letos praznuje mariborska koncertna poslovalnica 20-Ietnico obstoja in bo zato v novembru in decembru organizirala vrsto koncertov ter tako pridjala še glasbeni del tej kulturni prireditvi. Vsekakor so si letos organizatorji revije zadali precej težko nalogo, saj bo revija trajala skoraj dva meseca in pol. Ob tako obsežnem programu ne moremo govoriti o kulturnem mrtvilu v Mariboru vsaj za tri mesece ne. Kaj pa po tem? NIKOLA ŠOŠTARIČ esej venskim tekstom, njihova stvar pa jc, v kolikor bodo uprizoritve tekstov dosegale in presegale. V preteklosti smo bili včasih priča neprijetnim spletkam okoli gledališča In slovenskih dram, nekateri kritiki so s svojo avtoritativnostjo že a priorj odklanjali zaradi subjektivnih vzrokov nekatere mlajše avtorje, druge spet po krivici povzdigovali. Gledališki komentator na televiziji rad imenuje naše gledališke razmere »gledališki Litlput«; pa prav zato. ker smo Liliput bi morali našo dramo brez predsodkov ljubiti, to pomeni jo Igrati in jo kritizirati brez predsodkov, jo sprejeti ali odkloniti, a jc ne ignorirati.^ revija Namesto sporeda ll/IKR Ze tradicionalna kulturna R *^di-tCv Maribora — mariborska kulturna revija — Je 1.е*°? ,en zasnovana. Ljubitelji vseh . . ... .. s 1.1 nčnifl ._ _ Ли —_1_it Komedija o kameradih Uvrstitev Iloehvvaldcrjcvega Malinarja (Častnega gosta) v spored 1 -amo SNG Maribor ni niti malo sporna. Predvsem je igra zelo aktualna tu družbenokritična. Očitno je šlo avstrijskemu avtor!u pri pisanju mnogo bolj za razgaljenje tn ironiziranje neke socialnopolitične ter miselne situacije kot pa za silmo umetniško, dramsko kakovost. Malinar je realistično delo z močno poudarjeno moralno-poCi-tično tendenco in z dovolj intenzivno sociološko in psihološko ambicijo. Na splošno vzeto gre za komedijo; toda kot komedija je Mali..ar mnogo bol* farsa, ki s trpko satiričnostjo sili k razmišljanju, kakor pa vseeloigra s tolerantnim, vserazumevajočim humorjem. Problem neonacizma in avtoritarnosti sam po sebi ni najboljši povod za veselje in smeh; vse skupaj govori bolj za grde spomine, za negotovo prihodnost in za najodročnejše ohsoja- nje... Kam c ra di so tu in njihova prisotnost je mnogo bolj grozeča kot smešna. Zgodba o Malinarju se dogaja dandanes... Kako mislijo kameradi, kako vrednotijo, kako r a v-najo!? To je bistveno! O tem z verističnim jezikom govori Hoch\valderjeva igra. Vsa uporabljena izrazna sredstva comed.e d'inlri-iv.0 podreja pisec temu središčnemu vsebinskemu določilu. Zakaj smo tako prepričani, da je bilo treba Malinarja uvrstiti v repertoar? Čemu posredovati igro slovenskemu gledalcu? O vzroku in namenu uprizoritve je mogoče še najbolj tehtno razmišljati na temelju možnosti, ki jih ponuja sama tematika — torej pr' pretežno sociološke interpretacije. Prepričani smo, da igra še zdaleč ni aktualna le za Avstri jo ali Nemčijo, pa tudi to je gotovo, da ni zgolj kritika (neo)nacizma. V delu je MOGOČE in POTREBNO najti in izraziti neka j več. Vsebuje kvalitete, ki zadevajo v jedro enega najpomembnejših (in najusodnejših) vprašanj sodobnega sveta in človeka — v problematiko avtoritarne karakterne strukture. (Ta problematika je tako ali drugače prisotna v ogromnem številu novejših dramskih del, ne glede na to, če so si in koliko so si dramatiki tega svesni. Gre pač za eno izmed bistvenih lastnosti človečnosti :n družbenosti — te pa se vedno neogibno zrcalijo in izražajo v sočasni umetniški ustvarjalnosti; še zlasti značajska obeležja epohe postajajo iz latentne snovi vodno bolj diferenciran interes in obeležja gledališke konvencije.) Avtoritarnost je v svojem b.stvu deformirana človečnost. Je svojevrsten splet nehumanih, nedemokratičnih in netolerantnih teženj. Avtoritarec je omračen z ideološkimi prividi, ki mu nadomeščajo normalno, nedogmatično, intelektualno zahtevnejšo pot vse globljega in dovolj vsestranskega spoznavanja ljudi .n sveta; tako so nujni atributi avtoritarčevega svetovnega nazora — stereotipno ponavljanje »življenjskih resnic«, ki imajo domovinsko pravico v njegovem ožjem ali širšem družbenem okolju, nezaupljivo in a priori sovražno stališče do vsega, kar ni toliko vulgarno poenostavljeno, da bi bilo lahko jasno samo po sebi, in v očitnem, prav otopljivem soglasju z njegovo duševno revščino, popolna neobjektivnost in afektlvna slepota kadar gre za ocenjevanje lastnih (individualnih in grupnih) ter tujih mnenj in dejanj... Tuje je avtoriitarcu in avtoritarni skupini vse tisto, kar ni povorečno, povsem navadno — kar ni po avtoritarnih me-riiih, normah in zapovedih. Za pripadnika avtoritarne skupino niti ni tako zelo nujno, da dosledno in fanatično zastopa dekla-, rirana stališča — dovolj je, da se пд videz podreja volji svojih vodij, in če se dela, da veruje v ideje. Za avtoritarnost sta re-levantni predvsem dve razsežnosti medčloveških odnosov: meč-nejsi — slabotnejši in (še zlasti) podrejeni — nadrejeni; brezvolj-nez, obupanec, slabič sc zateče v okrilje avtoritarne skupine, da bi ga varovala in da bi v njej postal NEKDO in NEKAJ; če je toliko brezoseben, da se lahko povsem podredi podrejenim in prilagodi splošnim standardom in vsakdanjim muham skupine, se dviga v avtoritarni hierarhiji — čim višje je, tem pametnejši in pomembnejši se zdi sami sebi, tem več ima prilike za demonstriranje svoje moči in maščevalnosti. In prav nemško nacistično gibanje je dvignilo ljudi z družbenega dna na oder svetovne zgodovine. T. i. Lumpen-proletcriat* je igral pomembno vlogo v pouličnih pretepaških oddelkih SA in SS že pred letom 1933. * Opomba: Popularna definicija: Medtem ko živi družba na račun proleteriata, živi Lumpen-proleteriat na račun družbe. To družbeno skupino tvorijo profesionalni kriminalci, prostitutke, postopači i. pd. Capinski proleteriat je bil pomemben dejavnik političnega življenja v starem Rimu; vladajoči razred mu je dajal »kruha in iger« ter ga izkoriščal v političnih bojih. Lenin je' kritiziral nemške socialiste, ker so posvečali pretirano pozornost tem dcklasiranim in demoraliziranim elementom. — V. S. Kako 'e mogla večina nemškega in italijanskega ljudstva (tudi delavskega razreda in inteligence) podpreti skupine brutalnih, ekscentričnih in militarističnih politikantov, katerih družbena fiziognomija je bila bolj ali manj znana ter očitna že od vsega začetka: najprimitivnejša socialna in nacionalistična demagogija, podžigzn rasnega sovraštva in revanšizma, preganjanje naj-zavednejših delavcev in naprednih intelektualcev, gojenje iracionalnega, Jo kraja neznanstvenega in nevarnega mita o poslanstvu Herrenvolka itd. itd. Odgovor je nekoliko zapleten, toda v bistvu -■ e za avtoritarnost; marksistični socialni psihologi so več kot dve leti pred prihodom Hitlerja na oblast ugotovili z anketami, da je večina Nemcev, ne glede na razredno pripadnost ali strankarsko opredeljenost, obremenjena z avtoritarno značajsko strukturo; vsi tl ljudje so bili potencialni nacisti. Osebnostni imperativi avtoritarnosti: odreči se lastne osebnosti, svojega jaza! Odreči se celo že doseženih nravnih in intelektualnih vrednot! Za vsaku ceno biti povsem podoben ostalim, povprečnim! Obrtnik in univc uiietni profesor, uradnik in pisatelj — na isti ravni misleči In čustvujoči... To sta tisti »demokratizem« in tisti »egalitarizem,« ki sta preveč zlagana, da bi bila lahko resnična — torej le demagoški frazi... Nazadnje so bIH vsi, kmetje, obrtniki, vojaki, uradniki, delavci, umetniki itd. le še ničle, absolutni podaniki nacističnega vodstva in velekapitala, izigrane figuro v rokah derm«ogov in izkoriščevalcev. Kako težak mora biti položaj razumsko In moralno bolj razvitih kitajskih mladih delavcev, študentov in dijakov, ki morajo »navdušeno« sodelovati v primitivnih in vandalskih akcijah »rdeče garde«! Toda — posameznik sc mora odreči svoje lastnosti in svobode, svoje presodnosti in sploh vsega, kar ga konstituira kot od— .nega posameznika; ostane le še delec, ki ga vrtinči vihar kolektivnih, skraino potenciranih afektov in strasti. Anonimen in izpuhi len v velikem organizmu gibania neodgovorno počne karkoli: njegovo dejanje slepo stedi zapovedim (tudi neodgovornih) vodii. Spomnimo se zagovarjanja vojnih zločincev pred_ sodišči — vsi so trdili, da so izpolnjevali le ukaze svojih vodij .. i (Se nadaljuje v prihodnji številki) VLADO SRUK Šolska vrata so se odprla... IN SKOZNJE SO PRVIČ STOPILI NAJMLAJSI. PRVOŠOLČKI. SEVEDA Z MALO 'PREME. STRAHU IN MORDA SE CESA. PRAV ZATO, DA BI ZVEDELI, KAJ OBČUTIJO OB VSTOPU V SREDNJO SOLO NASI »NAJMLAJSI«, SMO JIM DALI BESEDO. Mariborske srednje šole so zopet polne dijakov. To jim vsekakor bolje pristaja, kakor pa da samevajo in od nikoder ni slišati tiste živahnosti, ki jo naredijo mladi ljudje. Generacije dijakov se venomer menjavajo. Laui so z vsem hrupom in veselostjo zapustili šole maturanti. Danes pa imamo v prvih razredih zopet »naj-nilajše«, ki so polni moči, da stopijo na »trnovo« štiriletno (ali pa tudi več) pot. Toda tako mislimo mi, oni, prvošolci pa so drugačnega mnenja. V glavnem so veliki optimisti z zaupanjem vase. Tako je tudi prav, saj ga bodo kar v precejšni meri rabili. In tako smo se nekega septembrskega dopoldneva odločili, da jih obiščemo, zvemo njihova mnenja, ki bodo gotovo zanimiva in originalna, saj so se letos znašli v popolnoma novi okolici, srečali so se s popolnoma novimi profesorji in spoznali (vsaj deloma) svoje starejše in že prekaljene sošolce. Vendar tistega dopoldneva nismo mogli mtervjuvati naših izbrancev. Kako to? Iz popolnoma enostavnega (če je res tako enostaven, ne vem) vzroka. Skoraj v nobeni srednji šoli jih ni bilo. Po kratkem pojasnilu, ki smo ga dobili v ravnateljstvih posameznih šol, smo zvedeli, da se seznanjajo prvošolci z »učenostjo« v lepih popoldanskih urah. Zakaj? Popolnoma enostavno: za vse pač ui prostora. Potrebovali bi še najmanj deset učilnic, lake in podobne odgovore smo dobili v skoraj vseh srednjih šolah. Toda res samo skoraj. Lepa izjema je ekonomska srednja šola, ki je pripravila svojim prvošolčkom lepo in prijetno presenečenje, ker so v dvajsetdncvni uverturi obiskovali pouk dopoldne. To pa zaradi tega, ker so njihovi starejši »kolegi« (ce) na praksi. In tako smo se morali spoprijaz-niti z dejstvom, da bomo poiskali prvošolce v popoldanskih urah. In poiskali smo jih! Kakor po navadi se ustavimo najprej na prvi gimnaziji. Morda zato, ker ima največ tradicije, ali pa tudi zato, ker je najbliže našem uredništvu. Ko smo prispeli v samo poslopje, so nas sprejeli sveže pobeljeni prostori in kar mogočno glasni kriki iz zgornjih prostorov. Nismo si mogli kaj, da se ne bi vprašali: »Ali so malčki res tako plušni, kot pripovedujejo »stare četrtošolske bajte?« »Bomo videli!« Tako živahno je bilo zaradi odmora. In prav zanimivo je bilo pogledati gimnazijce-začetnike. Predstavljali smo si, da bomo srečali majhne dijake. Toda zgodilo se je prav na- sprotno. Na vrhu stopnic v drugem nadstropju je slonelo nekaj »malčkov«, ki so bili skoraj za glavo višji od1 nas in ki so nas že na precejšno razdaljo pozdravili z znanim dijaškim pozdravom: »čks, čks!« Da ne bi bilo pomote, smo še vprašali gimnazijce, iz katerih razredov so. 1 d, 1 c, 1 c ... Pa je le resi Izvlekli smo beležnide in stopili na delo. Nekateri fantje so nam predlagali, da bi vodili pogovor kar na stranišču, ker je ta prostor precej priljubljen med gimnazijci, saj lahko tam mirno pokadijo »pipo znanja«. Toda ali res mirno? Zdaj ne več, je bil njihov odgovor. Vodstvo šole je pred nedavnim sestavilo posebno ekipo »bivših kadilcev«, ki mora redno pregledovati stranišča. Sedaj bo pa res treba povabiti koga na razgovor, ker bo sicer odmor potekel. Prva je bila pripravljena se pogovarjati z nami Anita * ■ * * :■*«"* • a * t I Tl M«, • KOLIKOKRAT BO MORALA DOLGO V NOC GORETI LUC, DA BOMO »PRISPELI« DO MATURE PajazetoviČ iz 1. a razreda. Postavili smo ji nekaj vprašanj. »Kako to, da si se odločila nadaljevati šolanje na gimnaziji?« »Za to sem se odločila, ker se mi zdi gimnazija najbolj primerna šola in tukaj ima človek možnost, da se kasneje posveti kateremukoli študiju.« »Kakšni so tvoji prvi vtisi na novi šoli?« »Mislim, da mi bo šolanje tukaj ustrezalo. Sola ima tudi nekaj zelo dobro opremljenih laboratorijev io posebnih učilnic, kar mi zelo ugaja, saj kaj takega v osnovni šoli nismo srečali, poleg tega pa je samo posredovanje snovi dijakom na visoki ravni, saj predavatelji pritegnejo dijaka k pozornosti.« »Kako pa se počutiš kot predstavnica najmlajših na tej gimnaziji?« »Veste, to je pravzaprav čuden občutek. Ena izmed temnih strani prvošolca je po mojem mnenju ta, da se počuti nekoliko izoliranega. Bodisi zaradi deljenega pouka oziroma v večini primerov samo popoldanskega, kot je to pri nas, bo- disi zato, ker se nam zdi, da nas dijaki višjih razredov nekako podcenjujejo.« »Kaj pa družabno življenje, se je kaj spremenilo, odkar si dijakinja srednje šole?« »V bistvu se ni nič spremenilo. Tukaj v gimnaziji sem spoznala nekaj novih prijateljic in sošolcev, tako da je v našem razredu kar prijetno.« Fantje, ki so stali okoli naju, so pričeli že negodovati, češ naj damo besedo tudi njim. Največ jih je bilo iz 1. d razreda, v njihovem imenu pa je odgovarjal Maks Damjan. »S katerih osnovnih šol ste v glavnem prišli?« »V našem razredu je največ dijakov in dijakinj, ki so prišli iz osnovne šole Bojana Ilicha, nekaj pa jih je tudi iz ostalih osnovnih šol v centru mesta!« »Ali ste imeli letos tudi sprejemne izpite in kako so potekali?« »Seveda so bili izpiti, vendar ni bilo prehudo, saj je bilo število prijavljenih dijakov precej nizko.« »V čem je po tvojem mnenju največja razlika med zadnjim razredom osnovne šole in prvim razredom gimnazije.« »O tem smo tudi mi prvošolci med seboj že večkrat debatirali. Kajti to razliko med dvema šolama smo kar krepko občutili. Prva stvar, ki jo je treba omeniti, je vsekakor to, da tukaj na gimnaziji nismo več šoloobvezni otroci in mora biti zato naš odnos do šole in profesorjev precej drugačen, kot je bil na osnovni šoli. Poleg tega pa se tukaj predava veliko več in to občutimo že sedaj, saj moramo že kar krepko .študirati'!« »Zdaj ti bomo zastavili še vprašanje, ki nas najbolj zanima: kako se počutiš kot prvošolec srednie šole?« »Zanimivo je, da si prej, ko še nisem bil to, kar sem zdaj, torej prvošolec, nisem mogel predstavljati tega. Zdaj pa, ko sem prvošolec, pa se mi zdi to popolnoma enostavno. Skratka veseli smo, radi pa bi se tudi udejstvovali v različnih šolskih organizacijah in društvih.« Ko je naš pogovor dosegel vrhunec in ko se je zbralo na hodniku že kar lepo število »malčkov«, ki bi hoteli povedati še toliko zanimivega, sc je oglasil stari (za njih seveda še novi) zvonec ter jih »povabil« v razrede. Nekateri najbolj »junaški« so ostali na stc*>nicah, da bodo predhodnica profesorja. Tudi nam se je že mudilo, zato smo jo kar najhitreje ubrali proti ekonomski srednji šoli. Ko smo prispeli na »mesto«, pa smo se krepko ušteli, saj je bilo videti le malo živahnosti v poslopju te šole. Že smo mislili, da smo prispeli zaman, ko smo videli, da je neki razred ravno končal s poukom. Pristopili smo k njim (bila so namreč skoraj sama dekleta) in jih povabili na kratek razgovor. Toda še prej smo jim morali obljubiti, da bo res kratek, ker se jim mudi že na kosilo. Imeli smo le malo časa, zato smo jim zastavili seveda za nas najbolj aktualno vprašanje: »Kako se počutite, ko ste postale prvošolke?« Alenka, Majda, Marjana, Zora, Andreja in druge so nam več ali manj podobno odgovorile: »Vesele smo, da smo postale dijakinje te šole, vesele smo, da se lahko učimo to, za kar smo se odločile, vesele smo, da imamo zelo lepo opremljeno šolo, vesele smo, da imamo vsaj dvajset dni dopoldanskega pouka (tako imajo urejeno zaradi prakse drugih letnikov), žal pa nam je, da imamo ,v zalogi' tako malo fantovi?« »Prav simpatična so ta dekleta in originalna,« smo si dejali, ko so njihova krila odfrfotala skozi vrata. Soli pa smo dali slovo in se odpravili proti »tehničnemu predelu srednjih šol«. Pot nas je najprej pripeljala do gradbene srednje tehniške šole. Videti je bilo, da vlada v tej šoli zelo strog red, saj so vsi dijaki hodili v copatih, po hodnikih pa je bila najstrožja tišina. Skratka: vse je bilo zelo uradno. In takšni smo morali biti tudi mi. Poiskali (najprej smo morali seveda počakati, aa je pozvonilo) smo enega izmed novopečenih provošolcev in ga povabili na razgovor. Saša Merc se je rad odzval našemu povabilu. »Kako to, da si se odločil za gradbeno šolo?« »Že v zgodnji mladosti se je v meni zbudila želja, da bi nekoč lahko sodeloval pri gradnji mostov in podobnih objektov. Skratka čutil sem veliko željo, da bi postal dijak te šole.« »Kako pa se počutiš kot tehnik-prvošolecr« »Ja, zame je to kar zapleten občutek. Preveč o tem sicer še nisem razmišljal, zdi pa se mi, da je kar v redu, mzen tega, da nimamo stika z drugimi dijaki, oni pa tudi ne težijo za tem, da bi ga naVezali.« S tem razgovorom smo morali končati, kajti zvonec je bil neusmiljen. Pa tudi dan se je pričel nagibati k večeru, tako da smo tudi mi sklenili končati lov za prvošolci. Tako smo jih spoznali, njih, najmlajše med srednješolci, njih, ki bodo čez štiri leta maturirali, njih, ki bodo čez nekaj let stopili v proizvodnjo. Toda zdaj so takšni, samozavestni in veliki optimisti. Bolje je, da so. Na ta način in z veliko volje bodo uspeli. Se enkrat so nam stopili pred oči njihovi obrazi, spomnili smo se njihovih besed in spomnili srno sc, da jim moramo zaželeti tudi srečo, saj so začeli živeti novo življenje, srednješolsko življenje — »rodila« so je nova generacija mariborskih srednješolcev... MARJAN S1UMPF Zabeležili smo v... ...CELJU Osrednji mladinski klub v Celju je zelo razširil svojo dejavnost. Zdaj je v klubu včlanjenih že blizu 1000 mladincev, ki so v glavnem iz celjskih srednjih in strokovnih šol. Klub je tudi priredil več šahovskih tekmovanj, ki se jih je udeležilo precejšnje število članov. Klub prireja tudi skupaj z občinskim komitejem mladine različna predavanja iz umetnosti, glasbe, športa in znanosti. Živahnost v družabnem življenju kluba se je še posebno povečala v septembru, ko se je pričela šola in je klub vedno zelo ohiskun. Celjska gimnazija, ki je bila že zelo znana po svojih številnih iz-venšolskih dejavnostih dijakov, je še povečala v letošnjem šolskem letu te dejavnosti. Tako je uvedla posebne krožke iz pogovorne angleščine, kemije in fizike. Največje zanimanje dijakov te gimnazije pa je za biološki krožek, ki ima vse najsodobnejše naprave, s katerimi raziskujejo dijaki živi svet okoli sebe. V tem krožku je včlanjenih preko 60 mladih ljudi. Ekonomska šola v Celju je letos dobila dodatne in renovirane prostore, tako da so skoraj vsi razredi te šole že v najnovejših oziroma rcnovirunih prostorih. Tudi dijaško življenje je zelo razgibano, saj prirejajo dijakinje plese v telovadnici ali pa na odprtih prostorih. Ti plesi so po navadi zelo obiskani, saj tukaj skoraj nikoli ne zmanjka deklet. ...PTUJU Ptujska gimnazija se že precej časa poteguje, da bi dobila sodobno urejene laboratorije za liziko in biologijo ter kemijo. Verjetno bodo letos uspeli, če jim bodo različni forumi, ki so za to odgovorni, naklonjeni. Zabavno življenje ptujske mladine je v sedanjem času precej skromno. Ptujska mladina bi si želela več plesov, saj plešejo sedaj le v mladinskem klubu, kjer ob sobotah in nedeljah igrajo Orfeji. ...NA RAVNAH Mladinci ravenske gimnazije imajo zelo močan Športni aktiv, ki je sestavljen iz posameznih sekcij. Najmočneje in najbolj redno delujeta plavalna in odbojkarska sekcija, ki prirejata številna športna srečanja z drugimi ekipami iz sosednjih uvest. ...MARIBORU Mladinski radijski klub v Mariboru je uvedel novo oddajo z naslovom Novo. moderno, priljubljeno, ki je bila zelo ugodno sprejeta med mariborsko mladino. V tej oddaji bodo sddelovali lahko vsi mariborski mladinci, ki imajo doma moderne plošče in bi jih bili pripravljeni posoditi mladinskemu radijskemu klubu. Lc-ia bo namreč uvedel nagradno tekmovanje zn najmodernejšo in najbolj priljubljena ploščo. Zmagovalka oziroma njen lastnik bo dobil 10.000 starih dinarjev nagrade. M. M. .Ustvariti moramo pravo vzdušje!* OSREDNJI MLADINSKI KLUB V MARIBORU JE SESTAVIL PROGRAM DELA ZA PRIHODNJO SEZONO zelo privlačujejo mladega človeka. Svoje sodelovanje jim je ponudil tudi znani mariborski karikaturist Remigij Bratož. Ce bo med mladino dovolj zanimanja, bodo ustanovili v začetku zime tudi dramsko skupino, ki jo bo vodila Zora Hudales. Prav tako imajo v načrtu diskusije o najnovejših knjigah Založbe Obzorja iz Marjboru. Mladi se bodo pogovarjali tudi o začetku gledališke sezone in njenem repertoarju, o začetku koncertne sezone, o filmu in drugih aktualnih stvareh. Zanimivo je vedeti tudi, kako gleda sama mladina na delo kluba. Kakšni so njihovi interesi? Kakšno je njihovo mišljenje? V osrednji mladinski klub zahaja največ srednješolske in višješolske mladine. Mladina hoče v klubu čimveč zabavnega življenja, saj misli, da je klub namenjen v glavnem njihovi zabavi. Mariborska mladina bi želela čimveč plesov. Najraje plešejo na vrtu doma JNA, pa tudi plesi v samem klubu so kar prijetni, če ne igrajo preveč glasni električarji. V prihodnji sezoni ima vodstvo kluba v načrtu tudi ureditev prostorov na dvorišču kluba, kjer bodo verjetno postavili športno igrišče in plesni prostor. Klub mladih bo v prihodnjih mesecih gostoval z nekaterimi svojimi skupinami v sosednji Avstriji, v mestih Grazu in Leobnu, kjer bo priredil več zabavnih programov za naše delavce, ki delajo v tej državi. Program, ki si ga je postavil klub za to sezono, je precej obsežen in zelo pester. Z njim so seznanili mladino, ki zahaja v mladinski klub, in prav iz njenih vrst bodo dobili vodje posameznih sekcij, ki bodo v tej sezoni delovale. V KLUBU MLADIH NI NIKOLI COLGEGA CASA M. S. „Obvezna praksa za dijake srednjih šol je potrebna!“ RAZGOVOR Z DIREKTORJEM EKONOMSKE SREDNJE SOLE JANEZOM MALNARICEM Skoraj vse mariborske srednje šole uvajajo za svoje dijake obvezno prakso, ki jo ti opravljajo ali v počitnicah ali med rednim šolskim delovnim časom. Ekonomska srednja šola je ena izmed redkih srednjih šol v Marilmru, ki je uvedla dvajset dni prakse v. času šolskega pouka. Zato smo poiskali direktorja šole in mu zastavili ne-kuj vprašanj. »Koliko Časa že uvajate na vaši šoli obvezno delovno prakso?« »S tem smo na ekonomski šoli začeli že pred šestimi leti, vendar je bil takrat način opravljanja prakse drugačen. Takrat so dijaki oziroma dijakinje opravljale prakso v počitniškem času po t mesec. Zdaj pa že tri leta uvajamo dvajsetdnevno prakso od I. do 21. septembra.« »Kako pa poteka ta praksa?« »Vsi dijaki drugih, tretjih in če- trtih letnikov opravljajo to prakso v mnogih mariborskih podjetjih. Dijaki delajo v glavnem v finančnih knjigovodstvih podjetij, pa tudi v komerciali in drugod. Imajo popolnoma enak delovni čas kot drugi redno zaposleni člani kolektiva. Dijaki morajo pisati tudi dnevnik, ki gu morajo po končani praksi predložiti.« »Ali mislite, da takšen način opravljanja prakse koristi dijakom vaše šole?« »Vsekakor, saj jim ta praksa precej pomaga tudi kasneje v šoli, predvsem pri strokovnih predmetih. kot so na primer: finančno knjigovodstvo in podobno. Mislim celo, da jc delovna praksa, pa naj si je izražena na katerikoli način, zelo koristna za vse dijake srednjih šol, saj dijaki v delu spoznajo življenje in vidijo, kako sc proizvaja, skratka: sami se počutijo kot proizvajalci. In to pomeni mnogo tudi pri nadaljnjem oblikovanju dijakovega značaja in odnosa do dela v šoli.« »Ali ste uvedli kakšne spremembe v delu posameznih letnikov na šoli?« »Spretnembe so nastopile le pri prvih letnikih, ki imajo več ur iz splošno izobraževalnih predmetov. 'Tako imajo šest ur slovenščine tedensko namesto dosedanjih štiri, matematike imajo tedensko pet ur. Zaradi tega smo morali odpraviti nekaj strokovnih predmetov, ki jih bodo dijaki dobili šele v drugem letniku.« »Kako pa poteka delo šolskih organizacij oziroma koliko jih boste predvidoma letos ustanovili?« »Letos smo programirali 11 organizacij, z delom pa bodo pričele v oktobru!« M. MARJANOVIČ Na pripravljalnem sestanku so se zbrali poleg predstavnikov Kluba mladih tudi nekateri predstavniki mariborskih družbenopolitičnih organizacij. Razgovoru sta prisostvovali tudi Vida Rudolf in Zora Hudales. Delo v klubu bo potekalo sistematično in bo razdeljeno na posamezne dneve v tednu. Tako bo ob ponedeljkih na sporedu šport, ob torkih politična predavanja, ob sredah kulturne prireditve, ob četrtkih pa bo vodstvo kluba organiziralo posebna potopisna predavanja z naslovom Spoznavajmo svet, ob petkih bodo kulturno znanstvena predavanja, sobote pa bodo namenjene samo zabavi s plesom, medtem ko bodo ob nedeljah na sporedu čajanke z literarnimi in glasbenimi večeri. Osnovni namen vodstva kluba je v tem, da bi pritegnili čimveč mladine k sodelovanju in da bi ustva- rili takšno vzdušje, kot bi si ga sama mladina želela. Med člani Klubu mladih je veliko mladih ustvarjalcev in klub jim bo omogočil, da pred vsemi pokažejo svoje sposobnosti na posameznih področjih. Tako bo klub prirejal vsakih štirinajst dni literarne večere, na katerih bodo mladi brali svoje literarne prispevke, ki jih bo izbrala posebna komisija. Prav tako bodo imeli mladi likovniki možnost, da se uveljavijo, saj ima klub poseben prostor, v katerem bodo prirejali razstave. Seveda pa je jasno, da tega vsega mladi sami ne bodo mogli izpe-ljuti, zato bo klub organiziral in povabil k sodelovanju nekatere znane mariborske dramske umetnike, literate in glasbenike. Tako bodo povabili operne pevce: Gregorina, Korošca, Ostaševskega. Poleg tega bodo težili za organizacijo humorističnih prireditev, snj le-te Vodič po Mariboru Dragi bruc, veseli smo, da ti lahko damo neka) temeljnih pojasnil v zvezi z zelo razširjenim in perečim problemom, ki razjeda bistvo naše stvarnosti. Kako naj se mlad človek orientira, ko pride v neznano tuje mesto? Stvar nikakor ni preprosta In je tudi iz sociološkega aspekta dokaj problematična, a na srečo je njena rešitev mnogo bolj enostavna, kot to kaže na prvi pogled. Dejstvo je namreč, da je v vsakem mestu nekaj ustanov, ki so zanj specifične. Na kratko: v Mariboru se lahko orientiraš po številnih gostinskih lokalih, ki tudi v tem primeru dobro služijo svojemu namenu. Najprej in za vse večne čase sl zapomni, da je center vseh dogajanj v mariborskem študentskem življenju BIFE CENTER v pritličju samopostrežne restavracije. Lokal se odlikuje po-slabi postrežbi, po »vstopnini« na stranišču in po nizkih cenah. Dejstvo je, da moraš vsak dan v njem posedeti vsaj za eno urico, če hočeš biti na tekočem z dogodki iz mariborskega javnega življenja. Iz bifeja prideš hitro do gostilne PRI GRADU, ki je pravzaprav v gradu. Tukaj lahko sediš s polno denarnico ves dan, ne da bi te kdo od osebja motil. Ko ugotoviš to dejstvo (povprečen bruc potrebuje za to povpTečno dve uri), jo mahni kar lepo v HOTEL OREL, ki se ponosno dviga za skok od gradu. Tukaj dobiš odprto laško pivo, vendar pa si raje privošči kaj močnejšega za aperitiv, kajti sto metrov naprej te bo omamil vonj po ribah ln opotekel se boš v naročje NOVEGA SVETA. Ta ribja restavracija ima izreden renome. Zgodilo pa se je že, da so nekomu menjali šiling po kurzu osemindevetdeset dinarjev. Ce imaš kaj deviz, je torej lokal izredno priporočljiv. Dober teki Iz Zamorca se (po možnosti nekoliko oplemeniten s čim »močnim«) podaj naravnost do Glavnega trga, kjer te bo z odprtimi rokami pričakala ROTOVŠKA KLET. V tej »ustanovi« te bodo ljubeznivo spremenili v veseljaka s pomočjo dišečih maliganov. Od tod biš po naravni poti prišel do gostilne KOPER, kjer se lahko takoj izgubiš v številnih prostorih Vsekakor pa se bo tvoja veselost dvignila na zavidljivo višino, kar ti bo gotovo pomagalo priti do solidne MESTNE RESTAVRACIJE, V tem primeru se ti lahko zgodi, da boš zaspal oziroma da se boš onesvestil pod vplivom že znane prvine. Ce pa imaš več kondicije kot predvidevamo, lahko »potegneš« še do gostilne DALMATINEC, ki se nahaja blizu Glavne pošte. Tam te bodo »predelali« v štirinožca In »odlajal« boš naravnost do RESTAVRACIJE BRANIK Na srečo je pot do tja dovolj dolga in prispel boš v ta lepi in zares prijetni lokal že dokaj priseben, kar pa te ne bo oviralo, da ne bi kmalu spet zapadel prejšnjemu stanju. Nikar si tega ne ženi preveč k srcu, kajti tudi pot do kavarne ASTORIA ni ravno kratka. Ker bo tvoj prihod verjetno vezan na bolj ali manj pozno uro, bo najbrž odprt samo še DANC1NG v levem krilu kavarne. Ko te bodo vrgli na cesto, bo gotovo že tako pozno oziroma tako zgodaj, da bodo pravkar odpirali KOLODVORSKO RESTAVRACIJO. Tam te bo čakalo popolno »uničenje« in ostali del noči z dopoldnevom vred boš lahko prespal v kolodvorski čakalnici drugega razreda. Popoldne te čaka ogled BOBI bara, majhnega bifeja v poslopju kavarne Astoria, kjer boš užival ob jue-boxu, nadalje SNACK bara v pritličju hotela Slavije, kjer te bodo postregli s pristnim francoskim konjakom, ki nima nebogljene cene. V to skupino spada še gostilna TURIST, eden redkih lokalov, kjer lahko hazardiraš s karatami. To, dragi bruc, Je nekaj navodil, ki ti bodo zvesto In koristno služila pri spoznavanju mariborskega okraja . Šele, ko boš vsako od naštetih »ustanov« obiskal najmanj trikrat, boš lahko trdil, da za silo poznaš naše mesto. Zato se čimprej loti dela in vso srečo! ODBOR ZA PRAVILNO USMERJANJE BRUCOV 'a'-'!"?*! г-*гг~' ч >jm LLGLNUA: t. bife CENIKU. 2. bife ORAD, 3. kavarna ASI URI A 4. hotel OREL, 5. hotel ZAMORC, b. gostilna ŠIBENIK. 7. hotel SLA V1JA, 8. ROTOVŠKA KLET. 9. VELIKA KAVARNA. 10 MESINA RESTAVRACIJA. 11. gostilna KOPER. 12 restavracija LJUDSKI VRT. dmv Lepe sanje zelenih brucov ln imeli so Butalci potomce in tl so se imenovali Bruci. Za razliko od Butalce,> so bili ti zelene barve; in krmežljave oči so imeli. Ker so bili vsestransko prizadeti, so imeli velikokrat hude sanje, kot jih ima vsak otrok, ki ga mučijo vročica, bolezni in gliste. A neke noči so imeli Bruci take imenitne sanje: Tripeljali so se z vlakom, ki ni bil sajast in ni imel zamude, skozi lepo predmestje Maribora, mirno novih lepih blokov ob železnici, ki tako čudovito uvedejo tujca v mesto. Pristali so in prijazni ljudje so jim pokazali pot do lepih novih velikih šol v Mariboru, med katerimi sta se posebno bohotili pedagoška akademija in pravna šola (pedagogika in pravo z roko o roki tako rekoč). Čudili so se lepo urejeni gostilni Guzelj in še mnogočnemu in estetskemu kipu pred postajo, ki bi ga bil vesel sam Michelangelo ali Moore. Ce je kateremu Brucu izpadlo iz glave s posebno vijugastimi možgani, kje je njegova šola, je samo ustavil na cesti kakega vljudnega mladeniča z lepo ostriženimi lasmi (sploh ni bilo nobenih kuštravem kot, recimo, o Butalah — njihovi pradomovini), ki jim je brez srbohrvaških izposojenk pokazal pot in pomagal nesti kovček; kajti Bruci nosijo velike težke kovčke in majhne lahke glave. Vstopali so vsak o svojo šolo, o prijetni hlad. Takoj so jim ponudili stole, kamor so lahko sedli, ko so se podpisali na maloštevilne ie izpolnjene formularje. Tako so bili gotovi že o pol ure in nihče jih ni zašil niti za sto dinarjev. Niti ni bilo pri opisu stražarja kakega študentskega lista, ki bi jim zarubil denar za list. ki ga ne poznajo in izhaja neredno in je slab in se ne imenuje Katedra (in o katerem jaz ne sodelujem). Totem so šli na svoje stanovanje o nove študentske domove, kjer so jih prijazno sprejeli, jim dali sobe in omare, popoldne pa jih povabili o prostore študentskega kluba, kjer so pili samo brezalkoholne pijuče m se niso stepli in razbijali kozarce, kot je to običaj o njihovi pradomovini, o Butalah. Drugi dan so po cenenem, a obilnem zajtrku v samopostrežni trgovini odšli na prireditev, ki jun jo je organiziralo in pripravilo KUD Študent s svojimi zaslužnimi predsedniki ria čelu. Bil je lep program, jrosebej je bila zanimiva Tepelku izpod peresa že diplomiranega večnega Bruca, ki se piše Cijltrap. Reč je bila res jiosrečena in umetniško dovršena,■ tudi vsi odgovorni so jo sprejeli z odobravanjem. To kosilu, ki je bilo kot zajtrk obilno, kalorično in bogato z vitaminom >škroba prav tako poceni, so šli še samo podpisat pogodbe za štipendije in zaposlitve po končani šoli; kajti slovenska podjetja so pokazala o zadnjem času izredno veliko zanimanje za diplomante te vrste. Zvečer pa so imeli sestanek s študenti iz Ljubljane in z njihovimi profesorji, ki z velikim navdušenjem spremljajo razvoj mariborskih višjih šol. V znak veselja in miroljubne koeksistence so jim iz republike dodelili enake dotacije kot šolam v Ljubljani; na koncu pa so plesali kolo >Mi se 'mamo radi*. Ko so si Bruci povedali osuk svoje sanje, ki so si bile na las podobne, so rekli, da je to dobro znamenje. 'Zato so se odpeljali o Maribor, kjer so se dokončno prebudili, vsi krmežljavi in zeleni. CIJLTRAP TUDI BRUC JE ČLOVEK! MLADOST JE NOROST IN BRUCI SO VEČINOMA SE ROSNO MLADI. NAJVECJE ZLO ZA BRUCE SO BRUCI SAMI.- BRUC JE ČLOVEK, KI SE NIKOLI NE POSTARA, KAJTI KO SE POSTARA, NI VEC BRUC. HINAVŠČINA JE NAJSLABSA STVAR NA SVETU, ZATO SO BRUCI RAJE NESRAMNI. ZADNJEMU BRUCU SE NAJBOLJ SMEJE PREDZADNJI. CIM VEČJA JE STVAR, TEM LAŽJE JO JE NAJTI, CE PA BRUC ISCE IDEJO, JE STVAR OBRNJENA. BOLJE JE BITI PASJI REP KOT PA BRUCOV A' GLAVA. RA STRAN 11 NO MLADENIČ, DOVOLI DA Tl PREDSTAVIM SVOJEGA NAJBOLJŠEGA PRIJATELJA! KAM PA Tl, SMRKAVECf IIUUU... VPISAT SE GREM NA VIŠJO SOLO... HUUUl TA SE JE PA GOTOVO IZGUBILI NAJBRŽ JE BRUC! Obrazi I IIIIIHIII—I IIIIIIIMIMM' Dragi bratci, na lej strani bomo objavljali leposlovne prispevke. Ta uaša literarna stran je pravzaprav potomec literarne priloge OBRAZI nekdanje Katedre izpred petih let in več. Objavljati želimo predvsem dela sodobnih mladih slovenskih avtorjev, predvsem študentov. Zato vas vabimo, da nam pošljete svoje pesmi, črtice, satire, humoreske, manjše eseje, prevode tujih avtorjev itd. Vabimo vas k sodelovanju.! Urednik literarne strani Vladimir Gajšek ,-nipn 10 vil. 1944 v gimnaziji v Mariboru Sedaj pa študira na filozofski fakulteti primerjalno svetovno književnost in filozofijo. Pesmi objavlja v slovenskih literarnih revijah In časopisih Letos bo izdal prvo pesniško zbirko POEZIJA pri novosadski založbi FORUM. (Spomladi prihodnjega leta pa bo pesniška zbirka POEZIJA v celoti izšla pri mariborski založbi pBZORJA.) C11ANSON, KI SE SPOMINJA NENE ROIIACEK Splezal bom na nebo v strahu sedaj bom vkorakal v vse dežele sveta sedaj v vsa mesta v vse vasi oj sl že tukaj v mojem srčku ki sediš z robčkom na očeb moj čriček oj nikogar ne ljubiš neljubljena s kom bi se naj poročil povejte v kateri sobici bi jo slekel gledal bi jo njeno golo kožo potlej bi se spominjal tistega večera rekel bi lep je bil tisti večer Igral bi žalostniko v leto iz leta sok neslan bi zvabljal iz klera odtrgal bi njeno deviško sladkovonjavo rožo tl sl moja včra moj dobrotnik moja luč bi rekel gledal bi fotografijo Nikar se ne smejte spodaj pod njenim trebuhom je scnc^ rojena da sc povrne v senco morda dcklč je morda deček morda Je mčrja morda obraz pribit na križ ne bom zapustil svojega časa ne bom izdal krvi ki se kot netopir skoz katedralo spreleta ne bom blodil skozi tesnobo brez miru ne bom občutil elvosmrtnega trepeta oj moja dimasta dolina ki ilviš moj kruh živi zlobni nasledek mesa fn pesem sirene pomladanska izgubljena ZNAMENJE SVETA Tvoja spolnost sije v smet o ženska Mariboru. Končal Je klasični oddelek na I. tvoje dojke osvajajo sonce o ženska tvoje srce se smehlja z mesecem o ženska tvoj sen spi na severnem snegu o ženska toda slepa si s sinom pod prsmi toda si srečna s sluzom s slano toda si v sijajnem suhem sladkem sejanju semenja o ženska o žito o žrebica ki ga ne vidim je vzdihnil mutasto ki ga ne vidim ljudje spijo ki ga ne vidim sanjajmo brez jezikov brez krikov v krstah na gori oljki ki je ni na duri njegove školjke oj mrtvi se zmerom vračajo ponoči skoz mesen kakor reka vsa ledena ti si božji znak dvignil bom ti haljico nekam bom pogledal in odtrgal nežni mak se zagrizel v kruh gorak krvca gledal srečal sem te v kamrici kjer so bele roke mi sijale iz prsti me zazidale v lemi v katedralaste o boke ti sl kot rdeči mak moja rajska nena z ustnico pobožam te gor iznad kolena kjer je praizvorni greh kjer v noč izteče vena SLEPA PESEM nc verjamem v tvoj kruh ne verjamem v tvoj nož ne verjamem v tvoje zveličanje nc verjamem v tvoje vstajenje govoril je v medli mrzlici iskal Je s tresočimi rokami kam ste skrili moje zenice kam ste odrezali moj jezik tesnobni kam povejte vendar kam nekdo se je sklonil k njegovemu ušesu spremeni se v školjko je rekel tisti ki sc je sklonil tisti ki je slišal odmev odmeva črički so neusmiljeno kovali zlate glasove in smrt toda človek se je še vedno sklanjal nad peskom z izvotljenimi školjčnimi prazninami namesto oči in namesto z očmi je videl luč luči s svojim sluhom je vonjal razlistane kruh — vodo sol in nož kričal je vrnite mi moje oči toda ljudje so šli dalje kakor vedno gredo drug ob drugem drug ob drugem so sc smehljali in govorili ob drugem nekdo drug je klical v temo dobrotnik se je sklonil in Iskal svojo glavo sedaj je čas neurje sedaj je dolina sedel je v pesek in skrival grobnico skrival je svoje zenice blagoslavljal je ljudi O UBIJAJTE je klical v veter veter je vel v daljino tri je trse trikrat je turobno potrkal MAK ti si kot rdeči mak moja ljuba nena kakor mrlev siv korak