SLOVENSKI Izhaja vsak ponedeljek zjuiraf Uredništvo: Kopitarjeva ul. it. 6/111 Telefon šl. 3487, Inlernrban 3487 Rokoptsi se ne vračajo Vosamexna št. 1 Din, mesečno, če se sprejema Ust v upravi, naroč• nlna 4 D in, na dom In po noštl dostavljen list 5 Din. Celoletna naročnina SO Din, polletna 25 D n, četrtletna 13 Din. Inseratl po dogovoru l/prava: Kopliarieva ulica si. ti/11 Poštni ček. račun. Cjubljt na 13.179 lete j on štev. 2349 Maršal Jollre na mrtvaškem odru Narodno žalovanje v Franciji Zmagovalca |>i'i Murni« ki fino nru hwl:i mi doližni globoko zalivalo za osvoliojenje svojega naroda, ni več. Na krasnem kaitafalku počiva v morjiu luči v uniformi maršala Francije; v rokah rožuivene-c, na predli pa slonokoščeno razpelo. Pokojni Joffre si je pridobili neuinrjočo slavo v svetovni vojni z lviitko na Marmi. To Zadnja slika maršala Jollra (na levi). Na desni general Peta in. ki je bil nedavno imenovan za vrhovnega poveljnika francoskih čet. slavo deli z generalom Galliemi; vendar mm Joffre tega ni nikoli zavidal. In čeprav je Joffre kmalu |x> tej veliki zmagi kot genera-Iissimiis moral odstopiti, ker so st; Nemci po svojem porazu na francoskih tleli kot krti zakopali in se niso dali več mirti za ped potisniti nazaj, je vendar ostal zaipisan v ljudsikih srcih kot rešitelj Francije v najtežji urii svoje zgodovine. Te slave ni moo biitiki pri Charleroi, ki je bila katastrofalen poraiz, se je zdelo, da nemškega navala ni več mogoče usta viifci. Francoska vlada se je pripravljala, da odpotuje v Bordeaux, nemška kavalerija je že krožila nedaleč od Pariza, francoska fronta pa se je zavila nazaj do Marne. Naroda se je polastila velika depresija, toda Joffre ni obupal. Marnski armadi je dal slovito povelje od septembra 1914, v katerem je zaukazal protinapad in vsakega vojaka pozval, da na svojem mestu zdrži do smrti. Obenem pa je vojaški komandant Pariza, general Gallieni, udaril iz Pariza naravnost v nemški center. Prvi uspehi so dvignili duha francoskih vojakov in nemška armada von Klucka, ki je imela z obhodnim manevrom navaliti na Pariz in ga zasesti, as je morala hitro obrniti, da ne bi bila odrezana. Center se je pa moral pod udarci Joffrea in Gallienija umakniti, tembolj ker je bila v njem nastala velika vrzel, povzročena po odhodu divizij, ki so bile poslane v vzhodno Prusijo na pomoč Hindenburgu. To je bil eden najbolj dramatičnih momentov svetovne vojne; največja bitka tako rekoč na odprtem polju na zapadni fronti sploh, kajti potem sta se obe armadi zakopali globoko v zemljo, ne da bi se bila dosegla kaka odločitev do konca vojne, ko je Foeh na Čelu francoskih, angleških in ameriških čet Nemce prisilil iz okopov in jim zadal oni udarec, ki je svetovni vojni storil sploh konec. Po marnski zmagi je rajni užival visoke časti, v potek borbe same pa aktivno ni več posegal. Ril je z dušo in telesom samo vojak, ki je storil svojo dolžnost, se poslušno umak- V nedeljo 11.1. žreban e loterije Doma služkinj! nil, in ni več izstopal, dokler ga ni poklical k sebi Večni. Rajnemu neminljiva slava! Sožalje kralja Aleksandra Pariz, 4. jan. AA. Predsednik francoske republike g. Doumergue je prejel brzojavko v kateri mu Nj. Vel. kralj Aleksander izraža sožalje nad smrtjo maršala Joffre-a. Pariz, 4. januarja. AA. Havas |M»roču, du je Nj. Vel. kralj Aleksander zaipovedal jugoslovanskemu poslaniku v Parizu dr. Spalajkoviču naj izrazi vdovii Joffru njegovo sožalje, naj se udeleži pogreba pokojnega maršalu in naj po-ki/ii na njegov grob venec. Izvršujoč poverjeno : mu nalogo je dr. Spalajkovič poseli! vdovo |mi- j Lojnega maršala Joffra in ji predal tole pismo: Gosipa! Moj vzviišeni suveren Nj. Vel. kralj Aleksander, globoko prosuinjen nad smrtjo velikega in slavnega vojaka, kakršen je bil maršal Joffre, vaš objokovani soprog, mi je naložil, da Vam izjavim sožalje v Vaiši težki žalosti, ki Vas je zadela in ki jo moj kralj deli z Vami. Nj. Vel. kralj se prav tako ;>ri-dnižuje tej žalosti in žalosti svoje vojske in vsega jugoslovanskega naroda. Kralj Aleksander se klanja poln spoštovanja pred brc/,primerno nesebičnostjo, s katero ste sc, gospa, j trudili, da bi resiili življenje tistemu, ki je bil eden izmed glavnih rešilcev človeštva. Sožalje naše vlade Dr. Spalajkovič je prav tako izrazil sožalje g. Steegu, ministrskemu predsedniku v imenu jugoslovanske vlade ter mu predal to-le pismo: Gospod predsednik! Ko je moja vlada doznala z globoko žalostjo za smrt maršala Joffra. mi je poverila nalogo, da izrečem veliki francoski republiki pri tej veliki žalosti, in plemenitemu francoskemu narodu ob iz-gubi enega izmed najslavnejših njegovih sinov ne samo velike simpatije nego tudi izraze bolesti, ki jo deli s Francijo v tej žalosti. Mi z vami objokujemo ne samo rešilca vaše domovine, nego tudi enega izmed najbolj velikodušnih mož, čigar slava je bila v tem, da je z uspehi svoje armade pripomogel k ustvaritvi našega narodnega edinstva. kar nas navdaja z brezprimerno globoko hvaležnostjo do velikega pokojnika. Na liso če sožalnih brzojavk Pariz, 4. jar. A A. Iz inozemstvs in Francijp ie prišlo na boln;ro, kjer leži truplo umrlega maršala Joffre vat tisoč brzojavk. Tal nemškega oo-s'--ni.-tva je v imenu nemške idadp vpisa. svoje ime v : ožalno listo — Pred truplom /elikega poko|-ti k« se je pjk.cnil nadalje mivstrslo predsednik | S'ieg. Pr: odhodu je novinarjem dejal da se je po- | di vi; od po,>a,tega maršala v S1 oien. in v ^menu I vlade. »Le Temps« piše, da je francoski narod ga- 1 njen po sočutju im spoštovanju, ki ga je pokazalo inozemsko časopisje ter ves civiliziran svet ob tej žalostni priliki. List posebno naglaša pisanje nemškega časopisja, ki je priznalo skromnost pokoinika, 'ki jc z ganljivo preprostostjo izvršil največje čine v svetovni zgodvmi. List zakločuje, da so vsi ti dokaza spoštovanja do pokojnega maršala v veliko tolažbo francoskemu narodu. London, 4. jan. AA. Angleški kralj je poslal ob priliki smrti generala Joffra predsedniku republike sožulno brzojavko, v kateri pravi, da obžaluje smrt velikega maršala, ki je vodil v svetovni vojni francosko armado in ki se je boril štiri leta ramo ob rami z angleškimi vojnimi silami. Pariz, 4. jan. AA. Havas poroča, da je načelnik mesta Subotice poslal brzojavno so-žalnico ob smrti maršala Joffra vojnemu ministru Barthouju. Priprave za pogreb Pariz, 4. jan. kk. Kadi smrti maršala Joffrea je nastalo v Franciji narodno žalovanje. To, kar ga je priljubilo že med vojno pri njegovih vojakih in danes pri vsem francoskem narodu, je bilo njegovo preprosto, naravno življenje in človekoljubnost. Vojaki so ga imenovali »stari oče«. Bil je sicer generalisimus francoske vojske, nikdar pa ni predstavljal utelešenega militarizma. Bil je vojak, kakor je bil med vojno vsakdo vojak. Njegova slika kot vojskovodja v očeh ljudske množice ni bila taka, da bi kazala na slavo orožja in zmago, temveč je kazala hrambo francoskega naroda. Celo ob smrti »stari oče francoskih vojakov« ni pozabil na vojsko. Izrecno je prepovedal, da se njegovo truplo z ozirom na zimo ne sme dva dni položiti na oder pod slavnostnim lokom, kakor je lo sicer običaj pri pogrebih francoskih vojskovodij. Tudi je Joffre v svoji skromnosti prepovedal, napraviti smrtno masko ali pa fotografijo. Truplo maršala je bilo včeraj zvečer v bolnišnici bal-za ni i rano, danes pa so ga prepeljali v vojno šolo. Radi balzainiranja so se vse pogrebne svečanosti odgodile za en dan. V ponedeljek in torek bo maršal položen na oder v kapeli vojaške šole, da se bo mogel pariški narod od njega posloviti. V torek zvečer pa ga bodo prepeljali v notredamsko katedralo. Pri tem se bo pogrebni sprevod za eno minuto ustavil pri grobu neznanega vojaka. V torek zjutraj bo slovesna žalna služba božja, katero bo opravil pariški kardinal-nad-škof Vcrdiier, n nikar se bo razvil |)ogreb od cerkve Notre Dame k invalidskemu domu. Tam bo imel žalni govor vojni minister Barthou. Vojni invalidi in pariška ganiizija bodo de-fHirali pred krsto. Nato bo najožja rodbina pokojnika spremljala krsto v Loiivecicinucs, kjer ga bodo na tiiliem |x»kopnli' v [mrku maršalove vile. Pariz, 4. jan. AA. O priliki smrti maršala Joffra so tukajšnji kinematografi predvajali dokumentarna snetja iz življenja in vojnega delovanja pokojnika. Prizor na filmu, kjer poleg maršala stoji Nj. Vel. kralj Aleksander, je občinstvo sprejelo z dolgotrajnim ploskanjem in vzklikanjem jugoslovanskemu kralju. BL e ni masnih Edvard Janžeh f Rimske Toplice, 4. jan. Danes ob pol 8 je v Smaa-jeti piri Rimskih Toplicah za vedno zati-ntl trudne oči biiserni mašnik g. Edvard Janžek. Dosegel je častitljivo starost 86 let. Pogreb bo v sredo ,7. jam. ob 10 popoldne iz hiše žalosti na larno pokopališče. Značilne izjave g. Venizetosa Dunaj, 4. jan. A A. Grški poslanik na Dunaju g. Sakturi je priredil danes dopoldne na grškem poslaništvu na čast g. Venizelosu sprejem za zastopnike domačega in tujega tiska. V prisotnosti mnogoštevilnih novinarjev je g. Venizelos odgovarjal na zadana vprašanja. Na vprašanje nekega dunajskega časnikarja o pomenu poseta dr. Marinkoviča v Atenah je g. Venizelos rekel, da je dr. Marinko-vič s tem svojim obiskom vrnil njemu poset in da ta poset ni zanj posebnega pomena, kakor tudi ni imel takega pomena Venizelosov obisk v Ankari. Venizelos je nato rekel, da se je o priliki tega obiska v Ankari popolnoinu slučajno sestal z Bethlenom, kar je izzvalo v evropskem tisku razne komentarje o dozdev-' nem komplotu med njim in grofom Bethlenom. Sam dr. Marinkovič je o priliki svojega obiska v Atenah izjavil, je nadaljeval g. Venizelos, da nista ne on ne njegov kralj niti trenutek mislila na to, da bi tu utegnil biti po sredi kak koinplot, ker sta prav dobro vedela in tudi bila obveščena o smotru tega potovanja. Na vprašanje nekega italijanskega novinarja o pomenu potovanja g. Venizela v Rim je grški min. preds. odgovoril, da ni bila njegova pot v Rim nič drugega kakor samo akt vljudnosti in ker se rajši vrača domov z ladjo kakor z železnico, se je moral vkrcati v italijanskem pristanišču ter je zato popolnoma naravno, da je moral obiskati svoja stara prijatelja g. Mussolinija in Grandija. Ta obisk je imel čisti značaj kurtuazije. Dalje je g. Venizelos odgovarjal na vprašanje nekega novinarja o makedonskem pro- blemu. Izjavil je, da makedonsko vprašanje ne obstoji, ker je tudi absurdno misliti, da bi obstajal makedonski narod. On pravi, da je Makedonija zemljepisni pojem in da Makedonci v toliko obstoje, ker obstoje srbski in bolgarski Makedonci. Makedonskega naroda ni in zato je vsaka taka misel absurdna. Na vprašanje novinarjev o stališču Grčije do revizije mirovnih pogodb je g. Venizelos odgovoril, da zanimata njega neuillyjska in lausanska pogodba in da stoji Grčija na stališču, da se ti pogodbi ne moreta izpremeniti. Nato je g. Venizelos rekel v zvezi s tem, da je on in njegov narod miroljuben, toda navzlic vsej tej miroljubnosti se nihče ne sme drzniti odtrgati od grškega teritorija še tako majhen kos zemlje, ker bi tedaj prestala grška miroljubnost. 0 načelu »Balkan balkanskim narodom« kakor tudi o balkanski federaciji je podal g. Venizelos tole izjavo: Vsa načela in ves trud za balkansko federacijo obstoje, v prvi vrsti zaradi vprašanj gospodarskega značaja. Balkanska federacija pa bi morala biti v harmoniji z Briandovo Panevropo. Dunaj, 4. jan. AA. »Wiener Neuestc Nach-nichten« prinaša izjavo g. Venizelosa. V tej izjavi pravi g. Venizelos med drugim: Zaslran mojega potovanja v Rim svet nima razloga, da bi sc vznemirjal. Mi smo z Italijo zvezani s paktom prijateljistva in arbitraže in zato je popobinmn naravno, da sem na svojem povratku domov obiskal italijanskega predsednika vlade, kakor tudi italijanske ga zunamietfa ministra lJo,kojni Edvard Janzek se |e rodil 16. februarja 1844 v Podgorju pi i SL. veni gradcu. Njegov oče je bil učitelj, ki je pre,cl od -kola Slomška pohvalo, da med učitelji ume si .vensčino najb , e Kol višji soljiki oglednik nni je Slomšek preskrbel učiteljsko mesto v Trbovl ali, k.cr je Edvard hodil v ljudsiko šolo, ki jc bila takrat va vso trboveljsko župnijo cnaroziedna. Danes imajo Trbovlje 70 razredov. Gimnazijo jc Janžek obiskoval v Celiu, le zadnja dva razreda je dokončal v Maribora. Po maturi se jc Janžeik odločil za mariborsko bogoslovje, kjer jc živel in vladal Slomškov verni in narodni duh. Po tretjem letu ie bil Edvard ordini-ran in je pel novo mašo v Trbovljah. Po dovr .e-nem četrtem letu je bil nameščen 6 let kot kaplan na Vidmu. Od tu ie šel za kaplana v Podsredo, kjer je bil tudi 6 let. nato pa je bil nekaj mesecev provizor v Zagorju, nato pa od leta 1882 do 1892 župnik v Šmarjeti pri Rimskih Toplicah. Tu se je lotil velikega dela. Na četrt ure oddaljenem hribu je zgradil podružnico lurški Materi božji, prvo v Avstniiji, sploh izven Francije. Cerkev vidiš v železnici. V dveh letih je bila zgotovljena in z vsem preskrbljena. Od leta 1892 do 1895 je bil Janžek župnik v Sevnici ob Savi, odlkodeir se je 1896 vrnil v šmarijeto, kjer je župnikov al do lela 1913. Lotil se je novega dela. Župmo cerkev je razširil ler ji oskrbel nov kamen A t oltar, llaik, slikana akna in tresko slikarije. Kakor pri podružnici lurške, jf delal tudi tu vse v lastni režiji, vse izprosil, sko m and i r al in plačal sani. Po 45-letnem pastirovanju je g. župnik Jan žek leta 1913 šel v pokoj. Preselil se jc v svojo vilo, kijer je preživel svoja stara leta. Pa tudi v pokoju Janžeik ni počival, vse nedelje in praznike je opraivlijall drugo službo bo<žjo, pridigoval in spo-/edovail. Seda) ga je Bog poklical k sebi po za služeno plačilo. — K. i. p.I Konec zadnje slovenske šole v Italiji Trst, 4. ja.n. ž. Tržaška občina je vzela v rojem zradibo, v kateri se je nahajala zadnja slovenska šola v Irž.aškein mestnem delu Sv. Jakoba. Po pogodbi z lastnikom poslopja bo tržaška občina namestila v zigradibi italijansko šolo. Fašistični terorvPrimoreu Gorica, 4. jan. ž. Nasilje fašistov nad nedolžnimi prebivalci goriške pokrajine se nadaljuje. V Cerknem pri Gorici so fašisti ugrabili mladeniča Eržena, brata duhovnika Eržena iz Idrije, ga odvedli 3 km daleč ter ga do krvi pretepli. Šele mimoidoči so našli pozneje Eržena v obcestnem jar ku in ga rešili smrti izikrvavitve. Nov proces v Rimu Rim, 4. jan. ž. Prihodmiji teden se bo vršil? pred izrednim tnibunalom za zaščito države razprava proti dvem skupinam anti fašističnih intelek lualcev, ki jih je »OVRA« obtožila, dn so pripravljali zaroto proti fašističnemu režimu. Dunajska vremenska napoved. Oblačno vreme s uadavinami, višja temperatura. Nemci o Slovencih v liatiji Glasilo nemškega centruma napada italijansko raznarodovalno politiko „Germania" poudarja narodno nmčemštvo slovenske duhovščine Dr. Krekova knjižica Berlin, 4. jan. d. (Izv.) (iorniania,., glasilo nemškega katoliškega oentruma, prinaša izviren dopis od svojega rimskega dopisnika pod naslovom 1/. enega evropskih hudournih kotov«;, v katerem se peča s položajem slovanske narodne manjšine v Italiji. Vaš dopisnik se je zglasit pri uredništvu >Germanije< z vprašanjem, če v dopisu izraženo mnenje predstavlja tudi mnenje tista, nakar se mu 'je odgovorilo, da hi list sicer ne objavil tega zanimivega dopisa. Gerinania piše: • Obmejna pokrajina Julijska Benečija d»--la Italiji največ politične skrbi. Poročila iz te proviucije tvorijo čisto zasebno žalostno poglavje v rimskem dnevnem časopisju. Stalno mora italijanski tisk polemizirati z ljubljanskimi listi o statističnih resnicah glede ua slovensko narodno manjšino \ Julijski Benečiji. To so neprijetna vprašanja. Do sporazuma ni mogoče priti, ker obstojajo številčni temelji, ki iie dovoljujejo oklevanja in ki kažejo manjšinsko vprašanje v zelo resni luči. Svoje dni je dr. Janez Krek napisal knjižico o Slovencih. ki je izšla v nemškem jeziku v Jeni. Tam je ne.-podhitno dokazal, da so Slovenci že takrat segali do Vidma (Udine). Popolnoma .slu- venska je bivša grofija Goriška. Pred vojno jc bila tretjina Trsta slovenska. 15 odstotkov severne Istre govori slovenski, po vsem Primorju pa jih je bilo £>2 odstotkov. Slovenci so do 1919 napredovali na celi čili. To se je spremenilo, odkar je italijanska politika sklenila, cla so mora ozemlje razna rod i ti. Da je to izzvalo od strani slovenskega prebivalstva nezadovoljnost, ki se je včasih pustila zapeljati do činov, ki se ne morejo odobravati, je razumljivo. Italija je izročila nato '200 kilometrov dolgu črto svojim miličnik oni.< Fašistična vlada se sedaj trudi rešili vprašanje na dva načina: t. z vojaško okupacijo, 2. /. nasilnim asimiliranjem Slovencev. Glede prvega načina seveda ne bo imela Italija nikakih težav, hujša bo izpeljava druzega. Kako naj bodo Slovenci iu njih kulturni voditelji zadovoljni, če se jih hoče naenkrat iu s silo vključiti v italijansko kulturo ozračje! Slovenska inteligenca je seveda maloštevilna, toda narodno je vodno bila in je šc zavedna. Spomniti se je treba samo rajnega dr. Rvbara, ki jc dosegel najvišje položaje v Jugoslaviji. Italijani torej sami sebe varajo, če mislijo in pričakujejo, da postaja izobraženstvo, katerega predstavljajo sedaj le še duhovniki, naklonjeno Italiji. Zato fašistični tisk, med njimi v prvi vrsti Popolo d' italia«, vedno bolj glasno zah-ieva, da naj vlada odstrani nekoliko duhovnikov, ki se asimilaciji preveč upirajo, druge naj pa /. odredbami prisili, da opustijo pasivlio resistenco. Vprašanje je težavno. Nikjer drugod si narod in duhovnik ne stojita bližje kakor pa v narodnostnem boju. Zato stališče fašistične vlade, ki jo potegnila goriškega nadškofa dr. Sedeja in mnogo odličnih duhovui-kov v borbo, ne more vzbuditi nikakih simpatij pri onih, katerim je pravična rešitev nar< d-nih manjšin v Evropi pri srcu. Katolika Avvruire d'Italia : sicer podpira težnje slovenske duhovščine, toda podpora je preslabotna . Na severu Italije leži torej dvojen pritisk, prvi lega na slovansko kulturno obiležje, katerega hoče poitaljančiti, drugi je pa političen, ker smatra Italija to pokrajino za izhodno točko svoje podonavske politike. Peklenski stroj v brzovla hu Bellrad, 4. jan. AA V direktnem brzovlaku Milan-Zagreb-Belgrad je prišlo snoči ob 23.20, kmalu potim ko ie vlak zapu.t 1 za^ tbški kolodvor, do sicer ažje eksplozije " • o'kupeiu I razreda. Od potnikov je bil ranjen ed!r.c Kimav tovarniški ravnatelj v /a^rebu, ki ic '{»ž e ranicr, r.a levi nogi, čeprav ie bil pek', nski stnj ,pla?no princ.e-zinjo«. Proti filmu „Na zaoadu nič novega" Dunaj, 4. jan. lok. Včeraj so bile na Dunaju demonstracije narodnih socialistov proti filmu Na zapadu nič novega -, ki so tra.ale do 1.30 ponoči. Prisilo je do mnogih spopadov ter je bilo na obeh straneh več oseb ranjenih. Policija je aretirala 30 oseb, od katerih jih je izpustila 25, ostale pa je izročila sodišču radi javne nasilnosti in hudobnega poškodovanja tuje lastnine. Narodni socialisti izjavljajo, da so bile včerajšnje demonstracije šele začetek in da se bodo v polni meri nadaljevale šele 7. jan., ko se bo predvajanje tega filma začelo v švedskem kinu. Narodni socialisti upajo namreč, ker dunajska deželna vlada ni hotela prepovedali lega filma, da bo morala sedaj policijska direkcija z ozirom na ohranitev miru in javnega reda sama izreči prepoveo za predavanjanje lega filma Berlin, I. januarja, s. V Vossische Zei-tung je bivši francoski ministrski predsednik llerriol objavil daljši članek o iiemško-fraiiceskem sodelovanju in sporazumu. V y\ zi i izjavami skoro vseh nemških političnih voditeljev kakor tudi z značilno izjavo nemškega dižavnega kanclerja Briininga zasluži članek francoskega politika večjo pozornost. Če namreč primerjamo llerriotov članek z izjavami kanclerja Briininga, ne da bi pri tem upoštevali izjave drugih nemških politikov, se prav dobro pokaže razlika med francosko in nemško politiko. Herriot takoj v začetku odkrito pove, da leto 1930 ni prav nič pripomoglo k zbliža nin med nemškim in francoskim narodom. Noče Krvava Essen, 1. jan. kk. Hrupna stavka v Po-mrju do danes zvečer še prav nič ni pokazala, da so bo pomirila. Nasprotno vse kaže, da bodo komunisti in revoiucijonarne strokovne organizacije poskušale v ponedeljek /. vsemi sredstvi razširiti stavko še na one rudnike, ki so bili do sedaj mirni. Agitacijske metode komunistov so povzročile več krvavih spopadov, posebno pa v noči eči obešenega njegova žena. ki se je teduj v mila domov. Cilenšeik jc /ivel zelo revno, ni pa iz-ključono, da jc sunioaiinor izvršil v njem opazili v<4 prebivalci hiše, ve leli pa n/so odko skoro vseh ovn:;.i.sk'!i nirst/b iu pred petimi leti tudi v Jug:..'hiviji. Zad-nja štiri in pol lat« jo gostovala v Južni, Srednji im Severni Ameriki!, pred •k 1'U't'k.rm |ia zoijiel v Belgradu in v Zuigrcbin. Povsod, tudi prod g.hisbcmo i.n unietniško še tako izobraženo publiko jo žela veliko uspehe. Umetnica jc šc mlada in prav v teh letih na v "ku svoje umetniške moči. Prepričani smo, da ji tudi v Ljubljani ne bo i/iostal velik u ji', ii pi -ehno še, kor nastopi z naji«:br:vnej' š'ai progruiinom. POGREB IVANA TOKANA. Danes ob pol štirih .popoldne se je vršil iz-pred Delavske zbornice pogreb pokojnega uradnika Delavske zbornice in delavskega voditelja Ivana Toktim. Pogreba se je udeležilo izredno število občinstva. Truplo pokojnika je blagoslovil ob asistenci p. Frančišek Ačko. Po žaloslinki Delavskegt pevskega zbora so jc v imenu Delavske zbornica od pokojnika poslovil g. Oelešnik. V dolgem žalnem sprevodu smo opazili zastopnika Zveze indu-strijcev, dr. Adolfa Golio, komisarja Okrožnega urada dr. Miha Kreka, predsednika Delavske zbornice Čobala, Klub krščanskih socialistov z urednikom Francoin Terseglavom nn čelu. zastopstvo Jugoslovanske strokovne zveze, Narodne strokovne zvezo. Strokovne komisije itd. Atene. 4. jan. AA. Hud potres, ki je trajal 7 sekund in čigar epicenter je bil na potresni črti Korintskega zaliva, je hudo poškodoval Kcrint. Hiše v starem delu mesta, kolikor so še ostale cele od lanskega potresa, so se porušile. Prebivalstvo je zbežalo pod milo nebo in se zateklo pod šotore. V Assosu se je podrla cerkev in 10 hiš. Potres je prizadejal škodo Tripolisu, Sparti in Kalnmetn Človeških žrtev ni bilu. Mariborska nedelja Maribor, dne 4. januarja 1931. Potegnil je jug... Celo v sredini mesta: blato, ftltozgu in podobno. Tisti, ki so menili, da bodo prišli danes zgodaj na znanih planinskih postojankah na svoj račun in ki jih v navadnem življenju nazivajo >dilcarji , so se zaenkrat ravno radi nenadnega vremenskega preobrata, ki snežne plasli v tekoče spreobrača, nekoliko ukanili. Spodaj v mariborski globeli pa nisi bil nič prav na varnem; na vsak korak si nskiral, da te zasujejo tajajoče se plasti, ki so preko streh polzele ter zgrinevah; »a ulico. V ((mladinskem domu je katoliška mladina Uprizorila danes pretresljivo Meškovo Mali ; nastopajoči so pokazali s koliko vnemo, smislom in navdušenjem posvečajo svoje mlade sile idealnim oderskim stremljenjem. Občinstvo se jim je tudi primerno oddolžilo. BURNA NOČ. Precej burno noč smo imeli danes v Mariboru; kar troje vlomov. Precej dramatično se je odigrala vsa zadeva na Glavnem trgu. Ko se je okoli polnoči vrnil trgovski pomočnik Karel Tkalec domov v svoje stanovanje na Glavnem trgu. je opazil, da gori v sobi luč; s kobil jem Glumcem sta stopila v sobo: neznanec io v tem trenutku planil proti oknu ter skočil s prvega nadstropju na Glavni Irg. Pričel se je lov za begunom, za katerim pa je kmalu izostala vsaka sled. Z begunom vred je izginila zlata ura ter zlata verižica; ni pa riskiral skoka s kov-5egom, iiubasanim z blagom, ki ga je pustil sredi sobe. Izkazalo se je, da jeodprl stanovanjska vratu t. vetrihom. Kmalu potem sta Josip Stupan iu Leopold lešnik opazila v Slovenski ulici, da so vrata v delavnico ključavničarja šela odprla. V delavnici je bilo vse v neredu; če so povzročili kakšno skop-njenje , se bo še pokaz ilo. Kavnotnko so poizkusili svojo srečo tudi v tovarni konzerv. Na piko so V/eli neznani storilci tudi prodajalno pekovskega mojstra Ivana Zamude v Frankopanovi ulici, kjer so napravili pravcato revolucijo: vse so pretaknili In prebrskali ter odnesli nklovko in raznega peciva, kovan drobiž pa so pustili. Z. Pogreb blage pokojnice bo v torek dne G. t. ni. ob 15 na magdalensko pokopališče. Z DOMA JE ZGINILA 23 letna hčerka ključavničarja državnih železnic Helena Kefa. Doma je pustila listek, naslovljen na mater, kjer pravi, da je ni treba iskati ter zanjo skrbeti. Ker je Helena Kefa že večkrat govorila o eamoumoru, obstoja bojazen in domneva, da je izvršila samoumor. Policija je pričela s tozadevnimi poizvedbami. Helena Kefa je stanovala v Teslovi »lici št. 5. Spori Mladinska smučarska tekma SK. Ilirije V soboto popoldne je izvedla Ilirija napovedano mladinsko smučarsko tekmo. To je bila prva prireditev v sezeni, in po preteku dveh let tudi prva v ofcoilici L jubka ne. No, in le s težavo je bila ta prireditev izvedena, kaijti južno vreme ie stopilo ves sneg talko da so moirali celo progo skrajšati. Starejši juniorji so star tali le na 8 km dolgi prc.gi. Ne samo v Ljubljani temveč tudi na Gorenjskem so bile prireditve radi južnega vremena odpovedane. Vse kaže, da bo tudi letos težko izvesti celeten zimskosperini program. Tekmovalna proga je potekala južno od strelišča pod Rožnikom, ob parebku gozda do Kos«:: nazaj do potoka Gllinščice in k c.H u, ki je bil ravno tam kakor start. Prcga ju,ni ar j ev do 16 let je bila dclga samo 3 km in je bila izpekana tak® kakor starejših tekmovalcev. Na progi 8 km je startalo pet tekmovalcev, od katerih je eden meti tekmo odstopil. Na cilj so prispeli: 1. Jakopič Avgust v času 32:52 miin., 2. Dečman Tone v času 35:11 min., 3. Rahne Fianc v času 36:23 min., 4. Čep Franc v času 39:01. Na progi 3 km je startalo 12 tekmovalcev, ki so piispeli vsi na cilj, celo mali desetletni Tuioše.k je moško plimah al v času 26 minuit skozi cilj. Oslali so pa prispeli v na slednje m vrstnem redu: I. Kerštanj Andrej v času 16:20 min., elenič Rado v času 17:03 min., Legcvič Rado v času 17:39 min., 4. Tepina Pavel v čaisu 17:50., 5. Pod-Ikraijšetk Dinko v času 20:30 min., 6. Marinko Maks V času 20:34 min. — V splošnem je bila prireditev Izvedena v reda in so časi radi slabega terena do-Va,j doibri. Jugoslovanski nogomet Split, 4. jan. ž. Danes sc je odigrala prva le-fcma med Hajdukom in finalistom SNP Zmajem iz Makarske. Hajduk je premagal svojega nasprotnika » 14:0 (6:0). Zagreli, t. jan. ž. Danes so je vršila 'tekma fled Concordio iu Sparto, ki je končala 7:0 (1:0) v korist Coneordie. Belgrad, 4. jan. ž. BSK-Soko 3:3 (1:2). .Tugosla-Mja-Graflčar 8:0 (3:0). Jodinslvo-Sparta iz Zemuna •1 (2:1). Inozemske tekme Dunaj, 4. jan. ž. Slovan-Brigitenauer AC 2:1. tAC-Sportklub 5:3. Pariz, 4. jan. ž. WAC, Dunaj-Red Star 2:0. Rim, 4. jan. ž. Austria, Dunaj-Palermo 3:1. Afene, 4. jan. ž. Nicholson, Dunaj-lraklis 2:1. Noč med levi I »oživljaj afriškega razuskovak a Schomburgku. Solnce je zašlo. Utonilo je v valovih jezera Bangweolo. V vasi Chiumka, ki loži ob slikovitem jezeru, nisem ničesar zvedel o slonih, katere sem lovil. Napotili smo se dalje, da I>i prišli še do goščave Kapata, ki loče jezero Bangvveolo od jezera Kampolombo. Tam naj bi se nahajali sloni. Na majhni višini smo (.pazili čredo antilop. Dve sla se morali žrtvovali za moje lačne ljudi. Naš lovski tabor je bil kmalu gotov. Moja postelja je bila na tleh, pred menoj v polkrogu moji noesači, za menoj pa širna pustinja. Na malem drevesu je viselo meso antilop, v kolikor ni izginilo v globokih želodcih nosa-cev. Utrujen od dolge hoje sem se takoj po večerji zleknil pod svojo mrežo. Moja zvesta psica Diana se mi je vlegla k nogam. Mir je zavladal v taboru. I/, jezera se je dvignila megla. V nadi, da bom prihodnji dan našel slone, sem si potegnil odejo čez glavo in zaspal. Nenadoma sem se zbudil. Začul sem Diano zunaj tabora. Divje je renčala, lajala pa ni. Napravi ogenj, sem zaklical mlademu zamorcu. Ndio, liva-na,< se je glasil zaspani odgovor. Sedaj je tudi 011 začul psa. »Siniba ' (lev), sem zaše-pelal. Prisluškoval je. Ne,« je dejal, če gre tako majhen pos ven, je kvečjemu hijena. Plamen je zaplapolal. Nenadoma so začuje renčanje in v svitu ognja se je pojavil mogočen lev. Prestrašen krik mladega zamorca. Nosači so skočili po konci. Diana, ki se je medtem vrnila, m: jo brez pomišljanja vrgla na leva. Le\ je udaril s taco po njej, toda psica je bila preuma. Vslal sem, prijel za puško, v tem pa je lev izginil. Tresoč se cd razburjenja sem stal s puško v reki. Moji hrabri zamorci so zginili s površja. Vsi so sedeli na malem drevesu, na katero smo obesili meso antilop. Drevo je bilo po-|K)lnonia razprodano, tudi najslabše stojišče. Ilctel sem prižgati inagnezijo. pa se mi ni posrečilo. Vrgel sem inagnezijo v ogenj iu ko se je posvetilo, sem še videl, kako je izginila temna seuca po ravnini. Magnezija je zgorela. Črn i tropična noč nas obdaja. »Še bo prišel!* je zaklical zamorec s svojega varnega Širom Jugoslavije Brat razhlal bratu tobanio Varaždin, 4. jan. V tukajšnjo boln;šniico so pripeljali 48-!elnega Stopama Mikulana, doma iz Petrijanca. Njegova žena je povedala, da ie bil Mikulan v družbi s svojim bratom pri sosedovih. Na poti domov pa je udaiil Fkaijan Mikula« svojega brato Stepana s tako silo po glavi, da mu je preklal lobanjo. Flo-rijan ;e nalo odšel v Mikulanovi ženi in ji sporo il, da ii je ubil moža. Mikulancva žena t:di, da sta bila oba v treznem stanju. Težko ran.eni Mikulan nc more prav nič govo.iti in ni prav ntbene nade, da bi okreval. Nočni roparski naaad Sul-oliira, 4. jan. V okolici Srbcbrana se ie v neki mali vasi pripetil drzen roparski napad. Ponoči se je na vasi nenadoma začul o pasje tajanje. V neki hiši bolj na koncu vasi je biLa dema sama žena bogatega posestnika Petra Babiča, ki je odšel v mesto. Pravkar je povcferjala, ko se jc nen.idoma pojavil zunaj pred oknom inaskiiani moški z revolverjem v roki in dejal preplašeni ženska: »B.'tz vsakega vpitja! Če hočete obdržati življenje, prinesite brž ves denarj ki ga imate v hiišil« Prestrašena ženska je takoj pobrala ves denar ,kar ga ie bilo pri hiši in izročila roparju 8000 Din, na kar je ta izginil. Ropar pa, kakor so pozneje ugotovili, ni bil sam, ampak je bila z njim še cela !:!pa. Takoj so alarmirali policijo, ki je še v teku noči izvršila več are lacij, Prijet ubi'a1ec Zagreb, 4. jan. ž. Včeraj popoldne so pripeljali v Zagreb Mihajla Radišiča, ki je pred dvema mesecema ubil z nožem v gostilnict »Port Arthur strojnika Zorinca. Po zločinu je pobegnil v Avstri- mesta. Kako rad bi se spravil na varno. Stal sent, pripravljen na strel, čeprav sem dobro vedel, da je v neprodomi temi sigurno streljanje Izključeno. Vendar je ostalo vse mimo. Počasi so splezali junaki z drevesa in so vsedli okrog ognja, ki so ga zopet prižgali. S puško čez kolena sem se vsedel na stol, da bi prečul ostanek noči. Počasi je mineval čas. Mrazilo me je v megli, ki se je vlekla od jezera. Diana se je mirno vlegla k mojim nogam. Nato sem se zopet vlegel pod mrežo, ves utrujen in zbit. I^evi so gotovo odšli, prestrašeni od maguezijine svetlobe. Puško sem položil poleg sebe, zraven pa še arabsko bodalo. Čeprav sem bil silno truden, nisem mo-g*?l zaspati. Neprestano sem prisluškoval, vendar se ni nič zganilo. Končno sem le zaspal in zasanjal o boju z divjimi levi. Naenkrat kiik. začutil sem nekaj mehkega na sebi, Diana je lajala, vendar se je zdelo, da se je nekam zagrizla. Nekaj me je potegnilo iz postelje. Napol sem izgubil zavest, nato je bilo vse tiho. Moji ljudje so prišli k meni. Ves sem se tresel, nič nisem vedel, kaj se je zgodilo. Kmalu pa sem se zopet zavedel. Vedel sem, da me je samo čudež rešil smrti. Skozi tretje, ki me je varovalo proti jezeru, se je priplazila levinja. Njen s Ink, ki je veljal meni, je preprečila mreža. Bela mreža jo je pač v zadnjem trenotku preplaši' ', tako da je prekratko skočila in je le s prednjimi tacami padla v mrežo. Nato je mala Diana skočila na levinjo, pri tem je potegnila mrežo, ki je bila na drugi strani pedvita pod odejo, in me tako prevalila s postelje. Diana mi je rešila življenje. Nastalo je jutro. Počasi je prodrlo solnce skozi moglo. Sedaj sem lahko ludi po sledovih ki so vodili okrog tabora, natančno spoznal, kaj se je godilo preteklo noč. Najmanj pet levov je bilo, ki »o nameravali napasti tabor. Že prvi napad bi bil gotovo usodepolu, če ne bi psica pravočasno zn pazila nevarnosti. Cklslej nisem nikdar več spal brez šotora ali pa sem se obdal s trnjem. Diana mi je sledila še v vzhodno Afriko in tam je vendarle postala žrtev leva. jo in prišel preko Gradca ua Dunaj, kjer ga je aretirala policija radi tatvine. Zagrebška policija je zahtevala od nje njegovo izročitev in lako so ga končno pripeljali v Zagreb, kjer se nahaja sedaj v policijskih zaporih. V Savo ie skočila Zagreb, 4. jan. ž. Danes popoldne okoli potili jo skočila mlada, simpatična mladenka s savskega mostu v Savo. G. Darič je s čolnom hitel za njo, vendar pa jo sto korakov od njega izginila pod vodo ter se ni več pojavila na površini. Ker je vzela mledenkn vse svoje stvari s seboj, se šc ni mogla ugotoviti identiteta. 24 stopinj tonlote v Zagrebu Zagreb, 4. jan. ž. Danes je bil v Zagrebu pravi poletni dan. Termometer je kazal popoldne na soln-cu 21 stopinj nad ničlo, kar v takem letnem času v Zagrebu šc ne pomnijo. Mnogo izletnikov je šlo v okolico. NepohoHšViv iai V Essenu je bil preti krstkim obsojen na poldrugo leto 80 letni starec, in sicur radi tatvine kokoši. Obsojeni ima za seboj pestro kriminalno preteklost. Leta 1885. jo ustrelil dva policista, ki sta ga zalotila v poklicu lovskega tatu. Bil je obsojen takrat na smrt, pa so ga kasneje poinilostili na dosmrtno ječo. Po 13 letih kazni so ga poinilostili in izpustili na svobodo. Kljub temu, da so ga njegovi otroci z veseljem zopet sprejeli v svojo sredo in da inu je tudi dobrodelni urad obljubil podporo, vendar ni mogel odoleti svoji lovski strasti in se jc topot spravil na kokoši. To mu je naklonilo večmesečno ječo. Toda ludi lo ga še ni izmodrilo. Ko je zopet zagledal luč svobode, si ni mogel kaj iu se je zopet spravil na kokoši. Pa je Imel zopet I smolo in so ga obsodili na zgoraj omenjeno kazen. „ Večno" vžigalica Izum dunajskega kemika. Slovenec« je že nu kratko poročal, da je dunajski kemik dr. Ferdinand Riuger izumil novo vrsto vžigalic. Kr. Riuger je svoj patenl prijavil pod ozuačko >večna v/.igalicac. Vži-galica, ki jo jo izumil, jo ravno tako dolga, kakor navadna, vendar jo je mogoče prižgati okrog GOOkrat. Dunajski listi objavljajo sedaj podrobnejše vesti o epohalnem izumu, ki grozi v doglednent času izpodkopati Ha švedskemu vžigaličnemu trustu. Nova vžigalica je narejena iz istega klorata, ki tvor« tudi kapico švedske vžigalic*, vendar jc dr. Itinger primešal temu kloratu uek plin, ki med gorenjem vžigalice polom razvijanja dušika olajša ugasitev in obenem preprečuje, da bi se radi vročine vžgala cela vžigalica. Ta vžigalica ugasne takoj tudi, če jo vržemo na tla. Spojina dr. Ttingerja ni eksplozivna. Nova vžigalica se vžge, če jo podrg-uemo ob fosforjevo površino. Dr. Kinger bo svoje vžigalice stavil na trg v zavojčkih, ki bodo vsebovali po pet do sest vžigaiic. Cena tem zavojčkom bo neprimerno nižja, kakor cena okrog 300U švedskih vžigalic, ki po svoji uporabnosti odgovarjajo omenjenemu zavojčku. ltr. Kinger se je podal v Curich, kjer so bo rn/.govarjal z zastopniki nekega velikega ameriškega koncema, kateremu namerava prodati svoj izum. Ti zastopniki so baš radi tega prispeli iz Amerike, ker dr. Riuger sam ni utegnil potovati v Ameriko. Zanimivo je, da je i». uniitelj prejel že ludi ponudbo nekega japonskega industrijskega koncema, ki jo je vzeti za zelo resno, zakaj švedske vžigalice so v veliki vročini skoro neuporabne, medtem ko je iznajdba dr. Ringerja v tem oziru neprekoe liiva. 43.000 dolarskih milijonarjev Zelo zanimive imd.itke o ogromnem številu bogatih ljudi v Ameriki nam nudi pravkar objavljo-na statistika ameriškega državnega cenilnega urada. ki je sestavljena na podlagi davkov nu dohodke za leto 1928/29. Po lej statistiki je bilo v leni davčnem letu v Združenih državah Severne Amerike 311 oseb, ki so izkazovale nad milijon .dolnr-jev letnih dohodkov, medtem ko je bilo v prejšnjem letu takih oseb 290. Oseb pa, ki so navc«tle nad 130.000 dolarjev letnih dohodkov — lorej vsekakor tudi milijonarji — j« je bilo nad 43.i*H). Treba pa je prapomniti, da se je razdelitev teh dohodkov spričo lanskih borznih polomov in splo-ne gospodarske krize precej spremenila. Šahovski dvoboj Dunaj, 4. jan. ž. Jutri se prične na .Semme ringu šahovski dvoboj med avstrijskim prvakom dr. Tarlakoverjem in mladim Američanom Knsh-deno, ki je pozval avstrijskega prvaka nn dvoboj. Slovensko gledališče Spored norojšnjega baletnega vočera ruskf baletke Olge Solovjove v ljubljanski operi: poleg orkestralnih točk. ki so ua programu, pleše gospa naslednje, plese: Rimski Korzakov: Feniks, Beračim na glasbo Saint Saensa, Jesensko listje na glasbo Cajkovskegn, Škotski ples, Siamski dvojčki. Španski ples na glasbo Soareza, Koketna polka nn glasbo Driga, Umirajoči latxxl na glasbo Saint Saensa, Pastirski motiv. Baletni večer spremlja del opernega orkestra, dirigent dr. Svara. Cene ljudske, od 40 Din navzdol. Predprodaja pri dnevn: blagajni v open. Dunajski operetni ansambel, ki jc gosloval ti dni z največjim uspehom v Zagrebu, nastopi v Ljubljani v sredo in četrtek dne 7. in 8. t. m. opernem gledališču. Prvi večer igrajo eno najnovejših rej erloarnih del, opereto Zemlja smehljaja«- (Das Land des LHchelns), drugi večer )>a »Čudežni bar : (l)ie Wunder-Bar), pri kateri nastopi ludi prava dunajska jaz/,-kapela. Pri opereti, ki io igrajo prvi večer, pa sodeluje operni orkester. — Vstopnice za oba večera so že v predprodaji pri dnevni blagajni v opori. Zasedbo posameznih vloj javimo. Zagrebške kritike se o obeli gostovanji) najlaskavejše izražajo. V torek premijera v drami. Zvečer ob osmih se vprizori najnovejše delo Pavla Uolie, »Princeska in pastirčekc, vesela pravljična iera s petjem iu godbo. Ker vlada mnenje, da so vso vstopnice ze razprodano, objavljamo, da se dobe posamezni sedeži in Jož.«• pri dnevni blagajni v opernem >?le-dališču iu se lahko rezervirajo telefonfeno v drami ali operi: Telefon 2300 ali 2231. , Golleva nova vesela pravljica »Princeska in pastirček.- se bo vprizorila prvič na slovenskem odru jutri v torek dne (i. t. m. ob 20. p0 sotflasni sodbi vseli, ki to delo poznajo, je to najboljše (lo-lievo odersko delo. Po svoji ljubki vsebini je primerim pač za vsakega, ki je sprejemljiv za pravljično vsebino. Zanimala bo brez dvoma staro in nilaOu. Obisk premijci-o najlopleje priporočamo Cene običajne dramske. Družba JURIJA" Dunajska cesta št. 46 Telefoni 2820 Premog Drva Koks Brez posebnega iiu/,n>nni1a. Globoko (Mirti naznanjamo, da mun jc dunts previdoiiu s toJaiiii vorc umrla naša predobra, ztata ženka, mamica, stara mamica, teta, svakinja :n tašča, Ivanka Juvanc roj. Rebolj Pogreb prcblage. nepozabne, .pokojnice bo n torek, dne fi. januarja 1931 ob 4 popoldne iz mrtvaške veže splošne bolnice na Za-kAki ees.ti na pokopališče k Sv. Križu. V Ljubljani, dne 4. januarju I^M. Juvanc Franc Alojz. «oprog. — Milan. Rudolf. Janko, Maks. Slavko, viku i: Draga, poročena čuden, lui ter ostalo sorodstvo. MVstuJ pogrebni zavod \ Ljubljani. k Cin~|Kxlu j,- <«|šel naš dobri oče. »turit ow. odin. ta«t, kw|xkI Ivan Novak (rgovcc. gostilničar iu posestnik. Pogreb bo na Treh kraljev dan ob |>oI lo na farno poko|Kilišče na Dolih. Dole. /idnili most, Maribor, Ljubljani. Rob. dno 4. januarja 1931. žU.rjo. I OSTALI. Dvajset tisoč milj po c! morjem spisal JULES VERNE. 30 Ned Land je skomignil z rameni, ne da bi kaj odgovoril, potem sta me s Konzulentom zapustila. Po večerji, ki jo je prinesel vedno nemi in nedostopni stevvart, sem zaspal. Razume se, da so me nadlegovale vse mogoče sanje. Drugega dne, 17. novembra, sem, ko sem se zbudil, opazil, da »Nautilus« leži nepremično. Hitro sem se oblekel in stopil v veliki saion. Tu sem našel kapitana, ki me je očividno pričakoval. Vstal je s stola, me pozdravil in vprašal, ali nam je ljubo, da ga spremimo. Ker sam ni niti najmanj kaj namignil na svojo osemdnevno odsotnost, sem se tudi jaz ogibal vsakega vprašanja in mu enostavno odgovoril, da smo pripravljeni spremiti ga na lov. »Samo eno vprašanje bi si dovolil, gospod kapitan,« sem rekel. »Prosim, gospod Aronax, če le morem, Vam bom odgovoril.« »Torej, kapitan, kako se to ujema, da imate na otoku Crespo gozdove, ko pa sle prekinili vsako zvezo s kopno zemljo?« »Gospod profesor,« je odgovoril kapitan, »gozdovi, ki jih posedujem, ne potrebujejo ne solnčnih žarkov ne solnčne toplote. Po njih se ne sprehajajo ne levi ne tigri, pantri ali katerakoli četveronoga žival. Nihče jih ne pozna razun mene — razun mene samega! Ti gozdovi ne rastejo za nikogar drugega kakor samo za mene. Z eno besedo, to niso kopni, ampak podmorski gozdovi.« »Podmorski gozdovi!« sem vzkliknil. »Tako je, gospod profesor.« »In tjakaj nas boste vzeli s seboj na !ov? »Se razume.« »Peš?« »Peš, in sicer tako, da se ne boste nič zmočili.« »Z lovsko puško v roki?« »S puško v roki?« Pogledal sem poveljnika »Nautiiusa« z obrazom, i ki zanj ni bil prav nič laskav. »Čisto gotovo mož ni pri pravi pameti,« sem si mislil, »osem dni ga sploh ni bilo na spregled in norost ga očividno še zdaj ni minila. Škoda za takega moža! Imel sem ga za čudaka, zdaj pa vidim žalibog, da je pošteno prismojen.« Ta misel je bila jasno in razločno zapisana na mojem obrazu, toda kapitan Nemo je samo ponovil svoje povabilo in jaz sem mu sledil kakor človek, Ki se je slepo vdal v svojo usodo. Šla sva v obednico, kjer je bilo pogrnjeno za zajtrk. »Gospod Arronax,« me je zopet nagovoril kapitan, »prosim Vas, kar pošteno se poslužite. Med jedjo lahko kaj poklepetamo. Obljubil sem Vam sprehod po gozdu, vendar pa tam ne bomo našli nobane gostilne. Zato jejte kakor človek, ki bo zelo pozno prišel nazaj h kosilu.« Nisem se pustil dvakrat prositi. Zajtrk je obstojal iz različnih rib in fileta iz brizgačev, nadalje iz izvrstnih zoophytov ali napol živali napol rastlin s prikuho iz alg, ki izvrstno pospešujejo prebavo, kakor na primer Porphyria laciniata in Laurentia primafetida. Pila sva pa prvovrstno vodo, v katero sem po zgledu kapitana kanil nekaj kapelj zavretega soka, ki ga je kapitanov kuhar po običaju Kamča-dalov kuhal iz alge, katera se imenuje Rhodomenia palma ta. Kapitan je začel med jedjo pogovor: »Gospod profesor, ko sem vas povabil, da se skupaj z menoj podaste na lov v gozdovih Crespa, ste seveda mislili, da ste me ujeli na protislovju v mojih dejanjih. Ko sem vam pa rekel, da gre za podmorske gozdove, ste me imeli skoro gotovo za pravega norca. Gospod profesor, človek ne sme kar tako obsoditi svojega bližnjega .. .« »Gospod kapitan, vi vendar ne boste mislili . . .« »Prosim vas, pustite me izgovoriti. Videli boste sami, ali sem zagrešil kakšno protislovje, oziroma, ali delam drugače nego govorim, ali pa sem nor...« »Napeto vas poslušam, gospod kapitan.« »Gospod profesor, vi veste prav tako dobro ko jaz, da človek lahko pod vodo živi, da le vzame s seboj neobhodno potrebno zalogo za dihanje priprav- nega zraka. Pri delih pod vodo dobiva delavec, ki je oblečen v nepreiiorno kavčukovo obleko, na glavi pa ima tesno pritrjeno kovinasto čelado, zrak od-zunaj s pomočjo tlačilnih črpalk in izpustnih ravnal.« »Vi govorite o takozvanih skafandrih*,« sem pripomnil, »Da, toda skafandri so nepopolni. Človek v njih ni prost. Vezan je na črpalko, ki mu dovaža zrak po kavčukasti cevi — prava veriga, ki veže potapljača z zemljo. Če bi mi na ta način viseli na »Nauti-lusu«, bi ne mogli hoditi, oziroma se sprehajati na lovu.« »Na kakšen način pa?« »S pomočjo aparata Rouquayro Denayrouze, ki sta ga, kakor znano, iznašla dva vaša rojaka, ki sem ga pa v svoje svrhe izpopolnil tako, da se boste mogli svobodno kretati v takih novih fizijologičnih okoliščinah, da ne bodo vaši organi absolutno nič trpeli. Aparat je sestavljen iz debelopločevinaste posode, v kateri nakopičim zrak pod tlakom 50 atmosfer. Ta posoda se pritrdi na hrbet z jermeni podobno kakor tornistra pri vojaku. Razdeljena je v dva dela: eden služi kot zračna shramba in vsebuje stisnjeni zrak, drugi je po kavčukasti cevi zvezan s potapljačevimi usti in ima na zgornji strani s kovinastimi ko'utrni (ploščami) ojačeno kavčukasto ploščo. Med obema predeloma se nahaja kot najvažnejši del potapljaškega aparata zračni vezni zaklopnik, s pomočjo katerega se zrak, kakor je za dihanje potrebno, regulira in sicer z enakim tlakom kakor ga izvaja obkrožajoča voda. Radi te naprave doteka v drugi predel ravno toliko zraka, kolikor ga potapljač vsesava po dihalni cevi, ki se v čeladi konča z ustnikom, ki se drž iz zobmi. Ker imam v morskih globinah opraviti z zelo velikim tlakom, sem obdal po primeru ska-fandr aglavo z bakreno votlo kroglo, v katero se stekati obe cevi za vdihavanje in izdihavanje.« »Izvrstno, kapitan Nemo! Toda zrak, ki ga nosite s seboj, se hitro izrabi, in kakor hitro pade količina kisika na 15%, zrak ni več uporaben za vdihavanje.« $ g 031. — P HJ> iT. N- soSE e o&£■ Sfli uOl IJf m > N io > g>N H|— sc-g J, C C/)'«; _ tu rt w o ZSi m c (— o • — c t;B a^NP i« ~ 3 . r S ' »§'wl 30 5 Ofcž« 3 S 9 o ■ ■ -sS&gl srs^ffta 3 . D« c™ £ I 5 » w P-P •o —< r" n< C o* S n focr0 » p g--1? 2. on^S P-Sa g !» ? P ~ * Skafander (Scaphander) se imenujejo aparati za potapljanje pod vodo. I Izumi in njihova prahtičnn vrednost Samo v Evropi letno nnd (>0.000 izumov Menda ni človeka nu svetu, ki bi ne mogel nečesa iznajti, izumiti, samo če bi imeli > 'io in pa seveda precejšnjo mero potrpljenja, kfuim, iznajdba, to v današnjem zmustu ni nobena umetnost, tinti znanost, je le neke vrste sposobnost in moč kombiniranja, kjer iigra največjo vlogo sipretnost. Marsikdo se 1h> začudil nad dejstvom, da jc v Evropi letno patentiranih nič manj kaikor 60.000 izumov. V Ameriki pa teh stvari sploh ne štejejo in so tam najrazličnejši iizumi na dnevnem redu. Zanimivo, da izmed vseh evronskih narodov največ izumijo Nemci. Nu nje odpade več kakor tretjina vseli izumov. Marsikdo se bo 7 začudenjem vprašal, kaj za vraga neki izumljajo. Na to je najipriinviie.jiši odgovor, du izumljajo vse. kar človeku srce poželi. Res je, Nemci izumiiijo prav vse. Sicer se ta pojav opaža tudii pri drugih narodih, vendar \ tem oziru Nemci prekašajo vise ostale, ker za nje ni pred- ' meta in teme, ki l»i je ne poznal«. in ne problema, ki bi gu nt' poskušali rešiti. Skruiku. ba- j vu je iznašel stroj /a h:tro čiščenje nohtov. Vtaknefš roke v malo skrinjico in v nekaj minutah so nolntii čistit im svetli ka- kor solince. Kaj z« to, če so prsti nekoliko iw,-sekani, glavno je izumi in pateni. V resnici je zelo malo izumov, ki« so kaj vredni. Z gotovostjo lahko rečemo, da izimed tisoč komaj dva, trije. Vse ostalo spada v koš. Talke vrste izum je avtomatski stroj za plašen je l>tic. ki se od časa do časa strese im spotili ptice. Dalje neke vrste postelju. ki se ob določenem času obrne in lenuh, kii se sum ne more zbuditi o pravem času, se avtomatično stnklja na tla. V splošnem bi se dalo reči, da vseh teh 60.000 i zimnov letno le mn'lo jiomemi v praktičnem življenju. Izumiteljev, ki bi jrih lahko imenovali genijulne, je na svetu zelo malo. kakor tudi ni mnogo gejniljailmih izumiov. Pridobivalte novih naročnikovi Ce se ž irnozdravnib.u mudi Nekega živinozdravnika so poklicali h kravi, ki je bila na tem, da podari življenje majhnemu teličku. Da bi pravočasno prišel na lice mesta, Je živinozdravnik sedel v avto in se odpeljal. To na vse zadnje ni nič hudega, toda živinozdravnik se je peljal s svojim avtomobilom po neki prepovedani poti. da bi ja čimprej prišel k bolni kravi. Imel pa je v svojem požrtvovalnem namenu smolo. Zalotil ga je namreč bridki stražnik in dejal: »Hop! Tu je vožnja prepovetlana, ne pomaga nič, plačali boste kazen!« Pa se ni dal živinozdravnik kar tako ugnati. To vendar ne gre; v tem slučaju gre za porod teleta. Tiral je svojo pravično stvar do najvišje inštance. ki je v celoti dala prav poli-cji in se postavila na stališče, da bi živinozdravnik prispel pravočasno k svoji pacijentki tudi, če bi si ne okrajšal poti s tem, da je vozil po prepovedani cesti. Na ta način je prizivno sodišče prav za prav pustilo nerešen problem, ali se sme živinozdravnik poslužiti prepovedane poti. da bi preje prišel k svoji pacijentki, ki ni drugegu kakor uboga krava preti porodom. Šneceriisko in kolonlialno blago, umetna gnojila, cement itd. itd. dobavlja Gospodarska zveza v liubllan. dn/voo ^ /»MMfll jfi, V- *bf-&tjwrrrrc»