112 Ventil 22 /2016/ 2 NOVICE - ZANIMIVOSTI Merjenje časa je za ljudi pomembno že tisočletja. Že lovci v ledeni dobi so ga merili po dnevu in noči ter ne- besnih telesih. Sumerci so pred pet tisoč leti oblikovali koledar, ki je imel 30 dni v mesecu, 12 "ur" v dnevu in 30 "minut" v uri. Egipčani so že 3100 let pred našim štetjem (BCE ali pred sodobno ero) uvedli koledar s 365 dnevi v letu, podobno zasledi- mo tudi pri Majih in Aztekih že 2600 let BCE, vendar na povsem drugem kontinentu. Nekje v tem obdobju je bil postavljen tudi znameniti Stone- henge v sedanji Veliki Britaniji, s ka- terim so kot s sončno uro zelo verje- tno določali tudi čas. Sončne ure so bile v uporabi tisočletja in so pone- kod – bolj iz zgodovinskih razlogov – še danes. 1500 let BCE so začeli iz- delovati vodne ure in kapljanje vode je merilo čas naslednjih 2500 let. Sle- dil je razvoj mehanskih ur in ur na nihalo, ki so v osemnajstem stoletju prinesle revolucijo, ki je omogočila tudi varno potovanje po svetovnih morjih. Dvajseto stoletje je prineslo novo revolucijo – kvarčne ure, v sve- tovnih meroslovnih laboratorijih pa tudi atomske ure. Današnji najbolj- ši laboratorijski poskusi že ponuja- jo stabilnost ur, ki bi se od velikega poka pa do danes zmotile zgolj za eno sekundo. Vemo, da dandanes čas, ki ga do- ločamo z urami, ne teče enakomer- no. Skoraj vse evropske države ter Severna Amerika uporabljajo tudi poletni čas. Ta je bil najprej vpeljan v Nemčiji in Avstriji leta 1916, ka- sneje tudi drugod, vendar se je po drugi svetovni vojni večinoma ukinil. V šestdesetih in sedemdesetih letih se je zaradi energetske krize marsi- kje ponovno vpeljal. V Sloveniji je bil vpeljan leta 1982. Leta 2000 je Evropska skupnost sprejela direktivo o poletnem času in Slovenija od leta 2006 sledi evropskemu standardu, ko se čas za eno uro pomakne naprej zadnjo nedeljo v marcu (ob 1:00 UTC), in zopet za eno uro nazaj, zadnjo ne- deljo v oktobru (ob 1:00 UTC). S tem je čas v Sloveniji usklajen s časom v vsej Evropi, ki seveda pozna tri ča- sovne pasove: UTC, UTC + 1 h (tudi Slovenija) in UTC + 2 h. Za koordinacijo enotnega svetov- nega časa UTC skrbi Mednaro- dni urad za uteži in mere v Parizu (BIPM). UTC se dejansko določa na osnovi meritev časa v posameznih meroslovnih inštitutih po svetu s skupno več kot 300 atomskimi ura- Poletni èas in premikanje ur – ko so sodobne ure bolj stabilne od vrtenja Zemlje okoli svoje osi 27. marca smo ob 2. uri zjutraj kazalce na naših urah prestavili za eno uro naprej, torej na 3. uro. S tem smo vstopili v poletni čas, ki bo trajal do 3. ure zjutraj 30. oktobra. Razmišljanja o upravi- čenosti in smotrnosti poletnega časa so še vedno deljena. Zago- vorniki ga podpirajo z argumen- ti o zmanjšani porabi energije, predvsem luči v poletnih dneh, z večjo aktivnostjo ter s tem po- vezanim boljšim počutjem ljudi. Nasprotniki premikanja časa to zanikajo in dodajajo, da povzro- ča nemalo težav v transportu in psihični stres. Glas slednjih se ve- dno bolj krepi, čeprav zaenkrat ne razpolagamo s podatkom, da bo v Evropi v kratkem prišlo do ukinitve poletnega časa. Časovni pasovi Časovne cone v Evropi: • UTC (WET – zahodnoevropski čas, ni poletnega časa) • UTC (WET, WEST – zahodnoevropski poletni čas ali UTC + 1 h) • UTC + 1 h (CET, CEST – centralnoevropski poletni čas ali UTC + 2 h) • UTC + 2 h (EET, EEST – vzhodnoevropski poletni čas ali UTC + 3 h) Povzeto iz knjižice Zakonodaja in praksa na področju legalnega časa v državah EURAMET (R. Lapuh, EURAMET Countries' Legal Time Regula- tions and Practices, http://www.euramet.org/fileadmin/docs/Publicati- ons/other_publications/Booklet_P1117_V20111005_final.pdf) 113 Ventil 22 /2016/ 2 NOVICE - ZANIMIVOSTI mi. V Sloveniji te meritve izvaja Slo- venski institut za kakovost in mero- slovje (SIQ), ki s svojo cezijevo uro tudi prispeva k določanju svetovne- ga časa UTC. BIPM je v zadnjem letu izpopolnil svoje metode, s čimer se je izboljšalo tudi trenutno določa- nje časa. Seveda je tu govor o izje- mno majhnih napakah pri merjenju časa, saj tudi v Sloveniji čas določa- mo s posebno atomsko uro, katere odstopanje od mednarodnega časa UTC je dosti manjše od ene milijo- ninke sekunde. Večina uporabnikov tako točnega časa seveda ne potre- buje, ga pa SIQ distribuira po inter- netnem omrežju in vaši računalniki imajo svoj čas lahko sinhroniziran prav s tem časovnim strežnikom (time.siq.si). Več informacij o regulativi na podro- čju časa v Evropi najdete na povezavi: http://www.euramet.org/fileadmin/ docs/Publications/other_publicati- ons/Booklet_P1117_V20111005_fi- nal.pdf Dr. Rado Lapuh Urad RS za meroslovje Stonehenge, zelo verjetno tudi sončna ura izpred vsaj 4000 let. (vir: www.english-heritage.org.uk) DOGODKI – POROČILA – VESTI ko (oblikovanje plakatov in logotipa), Dejan Roljič (finance in promocija) in Matej Sehur (pogon in izbor kom- ponent). Tudi ostali študenti so so- delovali pri zgoraj naštetih nalogah in so z a slu žni za izvedbo projekta. Wichita je zibelka svetovnega letal- stva, zato smo poleg tekmovanja Skupinska slika v podjetju Bombardier Learjet pred maketo njihovega novega letala Learjet 85 obiskali tri letalska podjetja in dva letalska muzeja. Ogledali smo si pro- izvodnjo v podjetjih Cessna Aircraft Company, Hawker Beechcraft De- fense Company in Bombardier Lear- jet Business Aircraft ter muzeja Kan- sas Cosmosphere & Space Center in Kansas Aviation Museum. Viri [1] Uradna stran tekmovanja DBF: http://www.aiaadbf.org/ [ 2 ] Letališče podjetja Cessna (CEA): http://www.fltplan.com/Airport- Information/CEA.htm [3] Vreme na letališču CEA v času tek movanja DBF: http://www. wunder ground.com/history/ airport/KICT/2012/4/13/Daily- History.html?req_city=NA&req_ state=NA&req_statename=NA [4] AMA (Academy of Model Aero- nautics): http://www.modelair- craft.org/ [5] AIAA (The American Institute of Aeronautics and Astronautics): https://www.aiaa.org/ Izr. prof. dr. Tadej Kosel, UL, Fakulteta za strojništvo, mentor projekta