Nove ravnaln© oene sa vino. Glede cen za vijio nas je prosilo veft vinograJIi'ikov. naj še enkrat pojasnimo v ,,'Slov. Gospodarju". kako je razumeti ravnalne ali primerne epne, ki .iih jp določila dunajska osrednja komisija. V Tiasledn]em prinagamo strokovnjaški spis kranjskega kle- tarskega nadzornika g. B. Skalicky. Priznani stro1'ovn.jak pjše: Dunajska centralna kuniisija za presk\iSanje cen je dosedanje ravnalne cene za vino razveljavila in je v vsoh avstrijskili dieželah dolorila sledeče nove ravnalne oene zu srednje vino: Za srednje vino a.vstrijskega izvora pri prodaji po pridelovalcu od kleti prideknalea. za liektoliter :^00 K. Za srednje vino •ivsti'i.iskega ali ogrskciga izvora ]>ri prodaji v vseh kronovimih izvzemši Coške: a) za veletrgovinn: za vino v sodih belo 375 K, rdcčp 395 K za hektoliter; za vino v steklenicah po sedom desotink litra belo 4 K 20 v, rdeče 4 K HO \- 2a steklenioo; b) v gostilni ali v nadrobni trgovini: vino iz sodov. beio za liter 4 K (if> v. rdvvv -i K 80 v • /:s v«no v stpklenicah p& sedeia desPtink i"'tra,, ato se prodaja gostom za porabo v gostilniškem prostora, belo 5 K 80 v, rdpče 5 K 90 v. za steklpnico, ako se pa prodaja fez ulico, oziroma v trgovini na drobno, bclo vino 5 K, rdefee 5 K 10 v za steklenico. Za vino, ki ga to6i pridelovalec ,,pod vpjo'", \e dolofiena cena 3 K 20 v za liter. Za srednje vino se smatr.a vino, ki je po izgledn. duhu in okusu brez napak in iraa kot belo vino 9—10, kot rdeče vino (črnina) 10 do 11 volumnih, t. j. prostorninskih odstotkbv alkohola. Za vina, ki so šibkejša kot srodnja. vPljajn pri prodaji po pridelovalcu nd njeigove klpti naslednje ravnalnp tene: Ako ima belo vino 8—9, oziroma rdece vino 9 -10% alkohola, 270 K za hektoliter; ako ima belo vino 7—8, oziroma rdpfie 8—9% alkohola, 240 K za liektoliter; ako ima belo- vino C—7, oziroma rdeCe 7 --8% alkohola, 210 K za hektoliter; akn ima bolo vino 4—5, oziroma rdeŁe 5—6% alkohola. 150 K za 1 hektoliter. Za vino iz naravnost rodeMli. amerilcanskih \rst grozdja, n. pr. Izabela. ali pa iz dlrugili man.i vrednih sort jp določena cona 100 K za hektoliter. KakšPn rnzloček je tedaj med prejj postavljenimi in sedanjimi ravnalnimi cenaini ? Prej postavljer iia cena za sredinje vino je bila za pridplovalca pri nas enaka kot sedaj, t. j. 300 K za hektoliter od kleti. Ni pa bilo povedano, kaj 3a je razumeti pod izrazom srednje vino. Sedaj nam predpis jasno pve, kaj da jp raznmeti pod srednjim vinom, namrpr vino brez vseh napak, ki ima, ako je belo, 9—10, ako je pa rdefte' ali 6rnina 10—11 prostorninskih ali volumnih odstotkov alkohola. Naša boljSsi. pozno trgana bela vina so letos gotovo dosegla in celo pvp(>oračila to množino alkohola (9—10%). Rde6e vino ali pa črnino bo pri nas redkokje dobiti, da bi im(jia nad 10% alkohola. tedaj bo redkokje mogoCe zahtevati za ii.jo na podlagi predpisanih cen po 300 K 7Ai hektoliter. Najve6 bo pri nas dobiti rdefiega viiia z 9—10% alkohola, za katerega pa je dolofien:; cena 270 K za Hektoliter,i Iz vsega tega vidimo, da so vinake cene, di^ loftenp z novo naredbo osrednjega. urada za preskušanjp cen, za pridelovalca znatno znižane. Cene pa. ki veljajo za vinskega trgovca in z;i gostilničarja, oziroma za nadrobno trgovino, so 1 stveno drugače urejene kot s prejšnjo naredbo. Medtem ko jp sinel trgovpe ali gostilni"tar po- pr-ej pribiti k nakiipni cBni gotuvc udstotke fcut zasiužek, se i.m zdaj brez ozira na nakupno renoprodajne cen<j za vino naravnosf pmlpisnjejo. Seveda so te cenp le ravnalne in zato se smejo prekoračiti, ;sko raore prodajalec. boditi da je jiridelovalec, trgovec ali gostilničar, to zvišano ceno primerno utemeIjiti, oziroma zagovarjati. Zlasti bo )ja, labko zahteval vinogradnik primerno višje cene za fina, sortiiana bela vina, ki imajo gotovo nad 10 volumnih odstotkov alkohola. Takih vin bo letos preeej, posebno tam, kjer se niso vinogradniki s trgatvijo prelaglili. I"Jodj)isani je sam v novomeški državni trtnici, ki leži na mestnih njivah, pridelal mošt, ki je kazal 20% sladkorja, kar odgovarja. 12% alkohola. ^evpda je bil ta mošt iz linili vrst, pozno potrganega grozdja. Ker so tedaj vinske cene sedaj urej«ne po množini alkohola, ki ga vino vsebuje, je treba tudi to sfran nekoliko pojasniti, Iz sladkorja v moštu sc razvija pri kipenju alkoliol. Ako ves sladkor pokipi, ima, vino vefc allcohola, kakor 6e le deloma pokipi in fce ostane vino še sladlko, kot se je to letos pri mnogih naših linih vinin zgodilo. Taka sladka vina po nižjih cenah zahievati bi bilo nepravifeno. Sladkor se v tem slu&aju Jiora prerafiunati na alkohol, pri čemer se vsak odstotek sladkorja rafiuna za (i desetink % alkohola. Iz eriega kilograma sladkorja v moštu se namreč razvije pri kipenju približno pol kilograma ali (i desptiiik litri! alkoliola. Mošt, ki je n. pr. kazal po klosterneubur|ški moštni tehtnici 15% (!t. j. Ij5 kilogramov sladkorja v 100 litrib mošta), bo dal, kadar bo popolnomn pokipel, vino, ki bo imelo 15krat šest (lesotink. I. i. (15krnt ti je 90 : 10) 9 prostorninskih (volumniJi) % idkohola, ali drnga^c i-ef'«no. 91itrov alkohola v 100 litrih vina. Tako belo vino, 6e je siner brez riapak, bi smel tedaj j)rodajati vinogradnik po ')00 K hektoliter 0(1 kleti, vinski trgovec na debelo po 375 K bpktoliter, gostilničar j>a po 4 K 60 v liter. Rdeče vino v tej kakovosti bi smel vinogradjiik prodati samo po 270 K hektoliter. seveda tudi vinski trgovec in gostilni^ar primerno cenpje kot belo. Kdor iraa moštno tehtnico in je mošt tehtal, ta si bo tedaj lahko izrafiunal, koliko alkohola da imn r.jegovo vino in po 6em ga sme prodajati. Kdor pa tega ne ve, mora alkobol v vinvi dolofiiti Najbolj zanesljivo ali nataiiftno sp dotoča alkobol v vinu s pomoPjo destilacije ali pa s pomočjo ebulioskopa. Na ta, način alkiobol dolbfiati pa zlasti \nxiogradnik ne bo mogel, kpr jp k temu treba np le poirebnega znanja, temveC tudi dragih aparatov. Za to so koiupeteiitna kmetijska preskuSališča (n pr. v Ljubljani in v Gradcu). Tudi podpisani je pripravljen, kolikor mu ftas dopuš&a, proti primerni odškodnini prevzeti tako natančno določanje alkobola v vinu. (Opomba uredništva: Stajerski vinogradniki se lahko v tem oziru obraSajo na deželno kmetijsko šolo v St. Juriju ob južni žel., na vinarslco šolo v Mariboru, ali pa na državnega kletarskega nadzornika g. Riharda Petrovan v Mariboru.) Za navadno pa bode zadostovala priprosta naprava, ki jo pod imenom vinomer ali vinometer prodaja Kmetijska družba v Ljubljanj. Z vinomerom se da vino na alkohol preiskati jako hitro, v par minu- lah, seveda »e tako mataBfino kot s pr&j i»enovft«imi aparafc i« je napaka do 1% alkoLola in še 6ez lahfco nagofea.