s


1

Tolmač

k

Latinski čitanki

za VII. razred realnih gimnazij

Sestavil

Marko Bajuk

profesor na I. realni gimnaziji v Ljubljani

V Ljubljani 1935

Kazalo

C. I. Caesar.  Življenjepis.3

C. I. Caesaris  Commentarii rerum in Gallia gestarum septem

Commentarius  I.B

Commentarius  II.11

Commentarius  IV.12

Commentarius  V.14

Commentarius  VI.14

Commentarius  VII.15

Commentarius de bello civili III.16

Q. Curtii Rufi  De gestis Alexandri Magni.20

C. Sallustius Crispus.  Življenjepis.22

C. Sallustii Crispi  De bello Iugurthino.23

Aeneas Silvius,  Umeščanje koroških vojvod .29

Parabola talentorum.29

Ključ do svetovnega miru.30

Parabola Samaritani misericordis.30

C. Valerii Catulli  Carmina.30

Albii Tibulli  Carmina.31

Sexti Propertii  Carmina.34

T. Lucretii Čari  De rerum natura.35

P. Ovidius Naso.  Življenjepis.36

P. Ovidii Nasonis  Metamorphoseon libri

Chaos  .38

Stvarjenje sveta .38

Življenje v raju .39

Svet se kvari .39

Upor gigantov  .40

Vesoljni potop .40

DeucoMon in Pprrha .41

Prvi letalec .41

Orpheus in Eurgdice .42

Fastorum libri, Feralia .43

Tristium libri, Slovo od Rima  .44

O metriki.44

Kealia.47

Tolmač VII. - Latinska čitanka 1

AoŽ

C. IUL1US CAESAR

Življenjepis.

Dne 13. Quintilija (julija) 100. leta pr. Kr. se je rodil v Rimu
deček, ki spada med na j večje sinove svojega naroda in mu je težko
najti par v svetovni zgodovini. To je bil C. Iulius Caesar, sin pretorja
enakega imena in matere Aurelije, ki je bila prava sestra znanega
demokratskega voditelja Marija. Oče mu je umrl že leta 85., ko je
bil sin komaj 15 let star. Vsa vzgoja je bila odslej izročena materi
in ujcu Mariju. Vsled tega se je Caesar že v mladih letih nagnil
na stran demokracije, ki ji je ostal zvest do konca. Prav tedaj je
divjal tudi boj med Marijem in Sullo, ki tudi ni ostal brez upliva
na Caesarjevo mlado dušo. Od ujca Marija se je navzel one samo¬
stojnosti in odločnosti, ki se je pokazala že takoj v mladih letih, ko
se je še le 17 let star oženil s Cornelijo, hčerjo Comelija Cinne,
znanega vodje demokratske stranke. Tedaj je Sulla zahteval od
Caesarja, naj se loči od žene in jo zavrže, ker je bil Cinna njegov
hud političen nasprotnik. Caesar pa se je odločno uprl in rajši hotel
iti v prognanstvo, kot da bi bil pbogal. Sulla je pod uplivom neka¬
terih uplivnih osebnosti ukaz o pregnanstvu preklical in pripomnil:
»Varujte se dečka, v njem je več ko en Marius.«

Leta 81. pr. Kr. je odšel v Azijo, kjer je služil v vojski in se
udeležil tudi bitke pri Mytileni. Ko je hotel pod prokonzulom Servi-
lijem sodelovati pri preganjanju morskih roparjev, je Sulla umrl;
zato se je Caesar vrnil v Rim in se postavil v vrsto najdelavnejših
članov demokratske stranke (1. 78).

Dve leti pozneje (od 76. do 74.) ga srečamo na Rhodu, kjer se
je učil pri govorniku Milonu govorništva. Med potjo na Rhodos so
ga ujeli morski roparji, Caesar pa jim je zapretil, da jih bo dal vse
pobesiti, ko bo prost. Ko je bil za drag denar odkupljen, je dal v
resnici vse na obali križati.

Z Rhoda je odšel leta 74. v Azijo in se tam boril proti sovraž¬
nikom, ki so vdrli v provincijo. Sam je na svojo pest zbral malo
četo in pregnal vsiljivce.

Ko se je nato vrnil v Rim, se je leta 70. prvikrat sestal s
Pompejem, ki je bil tedaj konzul in se je vedno bolj nagibal k
demokratski stranki. Po njegovem prizadevanju je bil Caesar ime¬
novan za kvestorja (quaestor) leta 67. in je odšel v Hispanijo, leta
65. pa je postal kurulski edil (aedilis curulis). Ker je v tem polo-

i

4

žaju priredil prav razkošne ljudske igre, se je ljudstvu zelo pri¬
kupil. Ko je pa dal postaviti na Kapitol Marijeve zmagoslavne spo¬
menike, ki jih je bil Sulla odstranil, je navdušenje zanj tako na¬
raslo, da je bil leta 63. izvoljen za velikega duhovnika (pontifex
maximus).

Leta 62. je bil pretor (praetor) in je odšel leta 61. zopet v
Hispanijo. Med tem se je (leta 62.) vrnil Pompeius s svojo zmago¬
slavno vojsko iz Azije. Rimski mogotci so ga hladno sprejeli, kar ga
je seveda užalilo. Še bolj pa ga je jezilo dejstvo, da ni postal konzul
in niso njegovi dosluženi vojaki dobili za odpravnino zemlje, kot
je bila dotedaj navada. Vse to ga je odvrnilo od stranke aristo¬
kratov in ga nagnilo k demokratski stranki. Caesar je porabil ugodno
priliko in se mu približal. Po njegovem prizadevanju je prišlo med
Pompejem in Crassom do sprave in sklenjen je bil med njimi
tremi leta 60. prvi triumvirat.

To zvezo je znal Caesar spretno izrabiti v svoj prid, kajti že
leta 59. je bil izvoljen za konzula in se je znal nad tovariša so-
konzula Bibula tako povzdigniti, da so ljudje imenovali to leto
konzulovanja »Caesare et Iulio consulibus«. Pompeju je poplačal
pomoč s tem, da so dobili njegovi vojaki primerno odpravnino in
so bile vse njegove naredbe v Aziji brez pridržka priznane.

Tedaj je bil trenotek ugoden in ljudstvo primemo pripravljeno:
na predlog Vatinija mu je bila za pet let dodeljena v upravo to¬
stranska Galija (Gallia Cisalpina) in Ilirija k čemur je senat dodal
še onostransko Galijo (Gallia transalpina, Provincia Narbonensis).

Pompeju je bilo to kaj prav, ker je menil, da bo na ta način
rešen nevarnega tekmeca v Rimu. Ker so med tem Helvečani po¬
stajali nemirni in so se pripravljali, da bi si poiskali novih prostor¬
nejših bivališč, je Caesar odšel takoj v aprilu 58. leta v Galijo in
začel one dolgoletne boje, ki jih je opisal v sedmih knjigah o bojih
v Galiji. (Commentarii de bello Gallico.)

Istočasno je dobil Pompeius mandat nad Hispanijo in Afriko,
Crassus pa nad Sirijo.

Tedaj so prihajala v Rim vedno pogostnejša poročila o Caesar-
jevih uspehih. Pompeius se je bal njegovega prihoda, zato je izpo¬
sloval podaljšanje mandata za Galijo še za pet nadaljnih let. Na¬
sprotje med Caesarjem in Pompejem pa je na tihem raslo in, ko
so se v Rimu bali rastočih uspehov in moči Caesarjeve, so zahtevali,
naj razpusti legije, ki jih je bil tedaj že več nabral, in se vrne
na obračun v Rim.

Caesar se ni udal zahrbtnim intrigam in je leta 49. prekoračil
Rubikon (Rubico, Alea iacta!), se v 60 dneh polastil Rima in vse
Italije ter ukrotil Pompejance v Španiji. Pompeius je bil zbežal s
svojimi pristaši v Ilirijo, koder je pritiskal na Caesarjeve pristaše.
Zato je odrinil Caesar za njim in ga v bitki pri Pharsalu (Pharsalus)
popolnoma premagal. Pompeius je zbežal v Egipt, kjer ga je dal
kralj Ptolemaeus usmrtiti. Ko so prinesli Caesarju v Aleksandrijo

5

njegovo glavo in njegov prstan, se ni mogel zdržati solz. Gotovo
ni slutil, da je zla sreča tudi njemu tkala enako usodo.

Ker so nastali med tem v Rimu nemiri, je odšel tja, napravil
red, se dal nanovo voliti za konzula in diktatorja ter se v oktobru
47. leta podal nazaj v Afriko, kjer so se bili zbrali ostanki Pompe-
jeve vojske. V aprilu 46. leta je pri Thapsu uničil še to vojsko,
poveljniki so se večinoma sami pomorili (Cato Uticensis se je vrgel
na svoj meč), in se julija meseca vrnil v Rim.

Tedaj je bil v Rimu nad vse slovesno sprejet in odlikovan:
diktaturo je dobil do smrti, konzulat za 10 let in stalni naslov
Imperatorja. Ko je moral leta 45. še enkrat v Afriko in se je zmago¬
slavno vrnil, so se vršile v Rimu njemu na čast 50 dnevne slavnosti,
kakršnih ni bilo pred njim pa tudi za njim ne. Že leta 46. je bil
nazvan za polboga (Divus Iulius) in njegove kipe so vozili med
božjimi.

Zavist pa tudi njemu ni prizanesla: skrito je bila skotila med
aristokracijo proti njemu zaroto in 15. marca 44. leta je v zbornici
(curia Pompeia) na Martovem polju postal njena žrtev. Povod je
bil dal predlog, da bi ga oklicali za kralja. Caesar je bil na ne¬
varnost opozorjen, toda udal se ni niti prošnjam žene niti vedežu,
ki je prerokoval nesrečo, niti prijateljem, ki so ga rotili, naj se
varuje; 23 bodljajev je končalo pred očmi polnoštevilne zbornice
življenje največjega Rimljana. »Tudi ti, prijatelj Brutus!« (»Et tu, mi
Brute!« ali po Suetoniju: »Kai sy, teknon!«) je vzkliknil, ko je za¬
gledal med zarotniki Brata, si zagrnil glavo in se zgradil ob Pom-
pejevem kipu.

Caesar jev značaj.

Caesar je pač eden največjih mož svetovne zgodovine, v njem
je bil združen z genialnim vojskovodjem največji državnik, prvo¬
vrsten govornik in pisatelj. Zgledna sta njegova doslednost in njegov
kremenit značaj, trdna volja in neupogljiva energija. Osebnega
poštenja si ni omadeževal z nobenim nepoštenim dejanjem, sredstva
za dosego svojih ciljev je trezno izbiral, umno tehtal in se skrbno
ogibal umazane tekme. Vse te njegove lastnosti so mu pridobile
spoštovanje njegovih vrstnikov in priznanje obče zgodovine. Takš¬
nega so nam sporočili stari pisci, takšen se nam kaže i sam v svojih
spisih.

Caesarjeva dela.

1. Commentarii de bello Gallicov  7 knjigah 1  opisu¬
jejo sedemletne boje v Galiji, in sicer od leta 58. do 52. V vsaki
knjigi so opisani dogodki enega leta. Namenjen je bil ta spis Rim¬
ljanom: Caesar je hotel z njim podati nekak javen obračun o svojem
delu v Galiji, opravičiti svoje samovoljno ravnanje, kolikor je šlo
preko določenega mu delokroga, zavrniti razne obdolžitve, ki so

1  Osmo je spisal A. Hirtius, ki je spremljal Caesarja v vseh bojih in
bil 1. 43. konzul.

6

mu jih hoteli naprtiti nasprotniki, in slednjič rešiti pozabnosti svoje
zasluge in zasluge rimskega naroda v teh bojih.

Ti spisi so pisani v 3. osebi, jasno, po vrsti, kakor so se do¬
gajali, brez pretiravanj, po resnici iz lastnih zapiskov in doživetij.
Pač je katero stvar malo olepšal ali osenčil, toda resnice ni potvarjal.

2. Commentarii de bello civili.  V njih nam Caesar
živo slika dogodke državljanske vojske med seboj in Pompejem.
Delo obsega 3 knjige, a te niso vsebinsko zaokrožene po dogodkih
enega leta, temveč opisuje prva izbruh vojne in zmago nad Italijo
in Hispanijo, druga obleganje in padec Massilije, tretja pa boje na
Balkanu in konec vojske. Caesar je hotel s tem delom v prvi vrsti
dokazati, da ni on zakrivil vojne in da se je tudi ni mogel ogniti,
četudi je vse poskusil.

3. Izgubilo se je več spisov govorniške, slovniške, polemiške
vsebine in zbirka pisem, ki je bila deloma pisana s tajno pisavo.

Caesarjev jezik je  jasen, klasičen, misli prozorne, v njegovih
spisih nam je poleg bogate zgodovinske snovi, ki je služila za vir
vsem zgodovinarjem, zlasti lepo ohranjena organizacija rimske
vojske in vobče vojaškega življenja in delovanja.

Na koncu ne smemo pozabiti koledarja, ki ga je dal Caesar
popraviti in je še danes v rabi. Za to zaslugo so njemu na čast
prekrstili po njegovi smrti prejšnji Quintilis, peti mesec (ker so
začenjali leto z marcem), v »julij«.

Kratek pregled Caesarjevega življenja.

Leta 100 pr. Kr. rojen (13. julija).

„ 81 odšel v Malo Azijo, se bojeval pred Mytileno.

„ 78 se vrnil v Rim po Sullovi smrti.

„ 76 do 70 na Rhodu v govorniški šoli in v bojih v Aziji.

„ 67 quaestor, deloma v Hispaniji.

„ 65 aedilis curulis.

„ 63 pontifex maximus.

„ 62 praetor.

„ 61 propraetor v Hispaniji.

„ 60 (v juniju) v Rimu kandidat za konzulat.

„ 59 consul.

„ 58 (od aprila) do 52 v Galiji proconsul.

„ 49 prekoračil Rubikon, vzel Rim, premagal Pompejance

v Španiji.

„ 48 consul, boji v Iliriji s Pompejem, bitka pri Pharsalu.

„ 47 zopet consul in dictator, boji v Afriki.

„ 46 aprila zopet v Afriki, zmagal Pompejance v juniju

v Rimu. Dictator do smrti, consul za 10 let, im¬
perator.

„ 45 v Afriki uniči Pompejance, v Rimu 50 dnevne slav¬

nosti.

„ 44 15. marca v kuriji umorjen (Marčeve Ide).

7

8

C. 1. Caesaris

COMMENTARII

rerum in Gallia gestarum septem.

Commentarius I.

I. Omnis Gallia  v širšem pomenu: vse ozemlje med Italijo,
Germanijo, Oceanom, Španijo in Provincijo (današnjo Provence-o), ki
je bila že prej pod rimsko oblastjo, divisa est  z ozirom na prebival¬
stvo, unam  — aliam  — tertiam  (incolunt), nostra  (lingua) po naše,
Garumna  danes Garonne, Matrona  danes Marne, Seqmna  danes
Seine.

Fortissimi  najbojevitejši, propterea, quod  in sicer zato, ker
absunt a cultu atque humanitate provinciae:  Provincija je bila že od
Grkov in Rimljanov pridobila srčne kulture, a ni mogla uplivati na
Belgijce, ker so bili predaleč od nje, mercatores  meri na prebivalce
mesta Massilije, danes Marseille, ki so bili znani trgovci in so ho¬
dili trgovat celo v Britanijo, virtute =  fortitudine, prohibent  od¬
ganjajo.

Forum  (incolarum), una par s  (omnis Galliae), obtinere  imeti
v posesti, initium capere  začenjati se, septentriones  (sedmerozvezdje),
sedmeri voli, ki manejo žito; mi jih imenujemo Vel. voz; pertinent
segajo do, inter occasum solis et septentriones  ni povsem točno, za¬
radi slabih zemljevidov.

II. M. Valerius Messala  in M. Pupius Piso  sta bila konzula
v letu 61. pr. Kr. Inductus  zapeljan, civitati  ljudstvu, cum omnibus
copiis  z vsem prebivalstvom, boe — eo, continentur  so stisnjeni, ob¬
kroženi, tertia  (ex parte), l. Lemannus  danes Ženevsko jezero, pro
multitudine  z ozirom na število (360.000 primeri c. XXIX), angu-
stus  preozek.

III. Adducti  = pdrmoti, lege  z zakonito določbo, plebi acceptus
ljudstvu drag, priljubljen.

V. Oppida  utrjena bivališča, vici  neutrjena naselja, privata aedi-
ficia  posamezne (raztresene) hiše, praeter quod —  praeter id, quod,
domum reditionis spe sublata  da ne bi imeli upanja na vrnitev,
molita cibaria trium mensium  moka (brašno) za tri mesece, eodem
usi consilio  z istim namenom, cum Us  = secum.

VI. Quibus itineribus  izpusti »itineribus«, Caesar rad ponavlja
v relat. stavku samostalnik iz glavnega stavka, per Sequanos =  per
fines Sequanorum, vix qm —  qua vix, alterum  (iter), expeditus  ne¬
oviran, nuper pacati:  pred 2 letoma po C. Pomptinu, vado transire
prebresti, R 44 2 , vado  je abl. instr. (viae) v pomenu adverba, Ge¬
nova  danes Geneve, bom animo esse  biti naklonjen, eos ire  na¬
mesto se ire. L. Calpurnius Piso  in A. Gabinius  sta bila konzula
v letu 58. pr. Kr.

2  se nanaša na »Realia«.

9

VII. Maximi$ itineribus  R 42, Caesari nuntiatum,  ker je bil
tedaj še v Rimu, da je uredil nujne zadeve, ab urhe:  iz Rima, legio
una  10., ki je postala pozneje Caesar jeva častna legija, iubet, im-
perat  brez veznika, da označi naglico, s katero je delal, qui dicerent
za hist. sedanjikom, rogare  (se), ker je še vedno odvisno od dice¬
rent, L. Cassius  je bil 1. 107. pr. Kr. ob Ženevskem (Lemannskem)
jezeru premagan in ubit, sub ingum mittere  R 79, neque homine...
razvrsti: neque existima,bat homines data facultate itineris per pro-
vinciam faciendi..., diem  rok, termin.

VIII. Murus  nasip, ne samo zid, na važnih mestih utrdb, prae-
sidia disponit  R 61, castella communit  R 56, quo facilius  (eos),
ostendit  zapreti, Helvetii  pomeni tu glavno armado, alii  pa one, ki
niso bili ne na ladjah ne na splavih, ratis  splav, navibus iunctisr
ladje so zvezali, jih prekrili z deskami in tako napravili nekake
brodove (rates), R 45.

IX. Una via  edina pot, per Sequanos  — per fines Sequanorum y
sna sponte  sami, brez posredovalcev, res novae  prevrat, beneficio
aliquem obstringere  z dobrotami koga navezati nase.

X. N on longe absunt  (160 km): Caesar pretirava, da utemelji
svoje voj. operacije, in Italiam  = in Provinciain cisalpinam, magnis
itineribus  R 42, circum Aquileiam:  A. je bila močna utrdba proti
Galcem in Ilircem, zato so prezimovale tamkaj kar 3 legije, duas
legiones conscribit  R 1 in 5, pri Akvileji so bile 7., 8., 9, sedaj je
postavil 11. in 12., torej jih je imel sedaj 6, ex hibernis  R 49 in 51,

XI. Ita se merilos esse  se opira na zgodovinska dejstva, že
Livius jih imenuje (ep. 61) socii populi Romani, ut paene in con-
spectu  pač skoraj pred očmi, depopulatis agris  deponentnik v pasiv¬
nem pomenu, Caesar non exspectandum šibi statuit:  tudi to naj
podpre njegovo počenjanje.

XII. Arar  danes Saone, quod  (flumen), ratibus ac lintribus
iunctis  R 45, tres partes  tri četrtine, je obj. akuzativ, Helvetios
pa subj., de tertia vigilia  R 59, pagus Tigurinus  nekako današnji
Waadt, cum domo exisset  ob izselitvi, sub iugum miserat  R 79, pri¬
meri tudi zgoraj VII. o L. Cassiju; eius  (Caesaris), princeps  prvi,
soceri,  s čigar hčerko Calpurnijo se je bil 1. 57. oženil Caesar.

XXI. Sub monte  ob vznožju, qualis esset:  misit (exploratores),
qui cognoscerent, qualis esset, facilem esse  (ascensum), legatus
podpoveljnik R 14, legatus pro praetore  poveljnikov namestnik,
iugum mantis  vrh gore, quid sui consilii sit  kaj je njegov namen,
peritissimus habebatur:  to poudarja zato, ker je bil slabo opravil.

XXII. Trima luce  o prvem svitu, equo admisso  v polnem diru,
a Gallicis armis  = ex G. armis, insignibus  po okraskih čelad in
ščitov (ornamenta armorum), aciem instruit  čete je postavil v bojni
red (R 63), multo denique die  ko je bilo že precej svetlo, torej ob
svetlem dnevu, proti poldnevu, v nasprotju s prima luce, pro viso
kot da je videl, perterritus  iz strahu, to poudarja, ker je v na¬
sprotju s pripombo v XXI: rei militaris peritissimus.

10

XXIII. Bibracte  danes Mont Beuvray pr. S. Leger, oppidum
copiosissimum  zelo bogato mesto, decurionis equitum  R 20, sive eo
quod —  propterea, a novissimo agmine  R 40.

XXIV. In colle medio —  in media parte collis, triplicem aciem
instruxit  R 63, legio veterana  R 3, legiones proxime conscriptae
R 5, auxilia  R 11, ac  in je tako, totum montem,  to je od srede
navzgor, ab his  pravkar imenovanih, confertus  zgoščen, phalange
facta  R 66.

XXV. Omniurn  vseh častnikov, piliš rnissis  R 37, scutum  R 74,
ex itinere  R 62, latus apertum  nezavarovana, desna stran, ker so
imeli v levici ščite, signa inferre  napasti, conversa signa inferre
obrniti se in napasti.

XXVI. Ancipiti proelio  v neodločeni bitki, hora septima  R 59,
ob eni, ad multarn noctem,  pozno v noč, matara, ae  (keltsko) kopje,
sulica, tragula, ae  (keltsko) kopje z zanko, da ga je bilo mogoče
nazaj potegniti.

XXIX. Litteris Graecis  toda v galskem jeziku (le črke so bile
grške), pueri, senes mulieresque  (conscripti sunt).

XXXIX. Res frumentaria commeatusque  hrana in vojaške po¬
trebščine, ex percontatione  po izpraševanju (znak strahu), ex vod-
bus  iz pripovedovanja, po govorici, non mediocriter  ne prav malo,
tribunus militum  R 17, usum non habebant,  ker niso služili kot
legionarji, temveč so bili takoj imenovani v položaj tribunov, ex
urbe  = &p  Roma, pudore adducti  iz sramu, centuriones  R 21, c um
iussisset  nadomešča fut II.

XL. Convocato consilio  vojni svet, h kateremu so spadali vsi
višji centurioni (primoram ordinum R 22), omnium ordinmn  (izje¬
moma) vsi centurioni.

XLVII. Tela conicere  boj začeti, napasti, R 35, virtute et humani-
tate  po hrabrosti in izobraženosti, G. Valerius Flaccus  je upravljal
Provincijo v 1. 83. pr. Kr., civitate donare  državljanstvo podariti,
hospitio uti  uživati gostoljubnost, conclamavit  je glasno zaklical,
conantes dicere  skušali so govoriti, ker so odposlanci bili zavaro¬
vani po mednarodnem pravu. On pa jim ni dovolil govoriti, temveč
jih je imel brez ugovora za ogleduhe, ki so bili izročeni na milost
in nemilost.

XLVIII. Ro consilio  s tem namenom, exercitus  tu samo pehota,
copia  multitudine, sme salutis causa  v svojo obrambo, durius
nevarnejše, concurrere  na pomoč prihiteti, iubis sublevati  držeč se
za grive.

XLIX. Ultra eum locum  onstran, quo in loco  izpusti loco (glej
6!), delegit  po izvidnikih, ne osebno, partem auxiliorum  R 11,
castra maiora  stari tabor.

L. Instituta suo  po svoji navadi, eduxit, instruxit, potestatem
fecit  brez veznikov znači naglico, castra minora  novi tabor, sol is
occasu  ob solnčnem zahodu, decertare  bojevati se do odločitve,
matres familiae:  stari in znani so bili običaji vedeževalk v Aziji, na
Grškem in v Italiji (Sibylla!). Tudi stari Germani so pripisovali že-

11

nam posebno božansko moč in so jih zelo častili; s ortibus et vatici-
nationibus:  vedeževanje se je vršilo na dva načina: 1. človek je bil
zamaknjen, v stiku z bogovi in je v tem stanju iz sebe po božanskem
navdahnenju izvedel prihodnje stvari; 2. božanstvo pa je lahko
tudi po zunanjih, vidnih znakih in znamenjih razodevalo prihodnje
stvari, naloga vedeževalcev je bila, da so znali znamenja primemo
razložiti. Prvo so torej prerokovanja (vaticinatio), drugo pa vedeže¬
vanja (sortes).

LI. Praesidium  R 61, alarii  R 10 in 11, generatim  po plemenih,
reda  lahek voz, camis  težek voz, passis manibus  s povzdignjenimi
rokami (pomeni prošnjo, passis crinibus pa žalost).

LIL Legatos et guaestorem:  5 legijam je postavil legate, 6.
kvestorja, sam pa je ostal vrhovni poveljnik vseh čet. Kvestor je bil
sicer upravni general, a po potrebi je tudi poveljeval, itaque  = et
ita, signo dato  na dano znamenje, ki so ga dajali s trobento, R 67,
comminus gladiis pugnare  R 67.

LIH. Tranare  = transnare.

LIV. Ad conventus agendos  sodnijske obravnave.

Commentarius  II.

I. Dixeramus  I. 1, ad eos  = ad se; Caesar utemeljuje svoj
prihod v Belgijo, Gallia  v ožjem pomenu besede, srednji del vse
Galije, inveterascere  starati se, vgnezditi se, novis imperiis stu-
debant  želeli so samo oblast menjati, ne pa se oprostiti, vulgo  vobče.

II. Daas legiones novas conscripsit:  tedaj jih je imel že 8
(primeri I. 7. in 10!), mita aestate  namesto ineunte aestate, dubitare
pomišljati se; sicer v tem pomenu redno z infinitivom, vendar za
non dubitandum in nolli dubitare tudi v tem pomenu s quin.

III. Imperata facere  zapoved izvršiti, far ur  divja strast, isdem
= iisdem.

IV. Omnis Gallia  v širšem pomenu besede, I. 1, ingredi pro-
liibuerint  inf. namesto quin, magnos spiritus  veliko ošabnost, quis-
que =  quaeque pars, conficere armata milia centum  = conficere
armatorum milia centum, oborožiti sto tisoč vojakov.

V. Liberaliter oratione prosequi  ljubeznivo ravnati s kom, se¬
natom: C. rabi za tujo institucijo primemo rimsko ime, Axonam
danes Aisne, quae res  (namreč postavitev tabora), post eum  za njim,
zadaj, tuta ab hostibus reddebat  zavaroval je pred sovražniki, prae-
sidium  R 61.

VI. Px itinere  R 62, totis moenibus  od vseh strani, testudine
facta  R 73.

VII. Numidas et Cretas sagittarios et funditores Baleares  R 31
in 32, spes discessit  upanje je izginilo.

XII. Ex terrore ac fuga se recipere  odpočiti se, oddahniti se,
magno itinere  R 42, paucis defendentibus  dasi je bilo le malo bra¬
nilcev, vineas agere  R 70.

XIII. Passis manibus  s povzdignjenimi rokami, I, 51.

12

XV. In fidem recipere  sprejeti v varstvo, remittere  manjšati,
slabšati, proicere  zavreči.

XXXIII. Ex oppido exire  iz mesta in trdnjavice Atuatuce,
praesidia deducere  posadko odpeljati, aut denique  ali vsaj, qua
kjer, scutum  R 74, cortex  skorja dreves, vimen  protje, ignibus
significatione  R 57, celeriter concursum est  v eni sapi so prihiteli
na pomoč, iniquo loco  na neprimernem kraju, R 62, in una virtute
edino v hrabrosti, sectio  namesto auctio razprodaja, R 80, relatus
sporočen.

XXXV. Uti  pristavi »celo«, qmeque civitates  plemena, ex litte-
ris  iz Caesarjevih uradnih poročil, supplicatio  zahvalna molitev, nulli
accidit:  do tedaj je bila najdaljša po Hannibalovem odhodu iz Italije,
ki je trajala 12 dni.

Commentarius  IV.

I. Gn. Pompeius  in M. Licinius Crassus  sta bila konzula v
letu 55., t. j. 4. leto galskih bojev. Ex finibus  iz svojega ozemlja,
manserunt  je sedanjiškega pomena kot alunt  in pomeni ponavljanje,
rursus  zopet, se nanaša na dejanje, in vicem  menjajoč se, se nanaša
na osebe, ratio atque usus belli  vojna znanost in spretnost, longius
anno  dalje ko eno leto, vir e s alit  krepi, veča moči, in consuetudinem
se adduxerunt  utrdijo se, navadijo se (ponavljanje) locis frigidis-
simis  celo v najmrzlejših krajih.

II. Ut, quae ... razvrsti: ut habeant mercatores, quibus ea, quae
bello ceperint, vendant, quam quo  = quam eo, quo, iumenta  tu samo
konji, impenso pretio  neizmerno drago, surami taboriš  kar najbolj
vzdržen, eodem vestigio  na istem mestu, cum usus est  kadar je
treba, ephippium  sedlo, ephippiatus eques  jezdec s sedlom, v sedlu.

III. Puhlice  = civitati, za državo, a Suebis  v oddaljenosti od
Suebov, agri  je nom. pl., ad alteram partem  z druge strani, ut est
captus  kolikor zmore pojmovanje.

IV. In eddera causa  v istem položaju, diximus  omenili smo,
hdc itinere  veži s confedo, copiae  živež, premoženje.

V. Infirmitatem  nezanesljivost, novis rebus študent  hrepene po
prevratu, committere  prepustiti, his rebus alque auditionibus per-
moti  pod utisom teh čenč, de surami s rebus  o najvažnejših zadevah,
in vestigio  v istem hipu, takoj, cum incertis rumoribus serviant  ker
služijo, ad voluntatem eorum  njim (Galcem) na ljubo.

VI. Graviori bello:  če bi se združili, uti ab Rheno discederent
naj se od Rena umaknejo, clientes  varovanci: male državice so se
prostovoljno postavile pod varstvo večjih, da so jih varovale, zato
so jim plačevale pa davek in jih tudi v vojni podpirale.

XIV. Acie triplici instituta  R 63, perturbantur, copiasne  niso
vedeli, ali je bolje, pristini diet  se nanaša na prejšnji dan, ko so
bili napadli Caesarjeve konjenike, dasi so si bili izprosili prej pre¬
mirje.

13

XV. Clamore  (liberorum et feminarum), ad confluentem  k so-
vodnji; tu samostalno, Umore oppressi  iz strahu, Us  (Germanis),

quos.

XVI. Cum intellegerent  če bi videli, et posse et audere:  oboje
s poudarkom, ker gre za prestiž, Ubii autem, qui uni  Ubii pa, ki
so edini.

XVIII. Liberaliter respondere  prijazno odgovoriti.

XIX. Vicis aedificiisque incensis  I. 5, concilio habito  po ljudski
skupščini, ad utilitatem profectum  (esse); proficio, is, ere, profec-i,
profectum izvršiti, opraviti, doseči.

XX. Deficere  ne zadoščati, magno usul fore:  gre torej le za
opazovanje in ogledovanje, perspexisset  dodobra spoznal, temere —
facile.

XXI. Volusenus, qui egredi ac se barbaris committere non au-
deret:  obziren očitek možu, ki je sicer veljal za vrlega vojaka (vir
et consilii magni et virtutis, III. 5).

XXII. Nostrae consuetudinis imperiti:  meri na prijazno in
obzirno ravnanje z vojnimi ujetniki, če se sami udajo, in fidem
recipere  II. 15, navibus coactis  ko je ladje zbral, duas legiones:  7.
in 10.

XXIII. Tempestatem  vreme, naves solvit  je odplul, in ulterio-
rem portum  ni znano, katero pristanišče, hora quarta  R 59, admini¬
stratura  (negotium) izvršen ukaz, expositas copias  tako, da jih je
vsakdo že ob prihodu videl, montibus anguste mare continebatur
morje je bilo obdano; takoj ob morju so se dvigale visoke gore, ki
so tvorile z morjem tesno ožino, ad nutum et ad tempus  na prvi
mig, pravočasno, ut omnes res administrarentur  da bi vse ugodne pri¬
like izrabili, aestus  plima.

XXIV. Essedarius  vojak na bojnem vozu, quo  (genere) uti
consuerunt  katerega bojevanja so bili vajeni, in alto  (mari) v ve¬
liki globini, ex arido  s suhe zemlje, z obrežja, in pedestribus proe-
liis  v bitkah na kopnem.

XXV. Incitare  pognati, ad latus apertum  I. 25, funda  prača, s
katero so metali kamenje, R 32, tormentum  R 76, remorum motu
kaže, da je bilo Britancem veslanje še neznano, qui aquilarn fere-
bat:  orel je bil bojno znamenje legije, nosil ga je najhrabrejši vojak
(aquilifer). Orla so morali braniti in varovati z vsemi silami, ob-
testatus deos  klical je bogove za pričo, ea res,  ki jo namerava, t. j.
skok v morje, praestitero:  s fut. II. hoče zatrditi, da bo gotovo iz¬
vršil, še predno bodo poskakali v morje, magna voce  slovesno, ne
dedecus admitteretur  da si ne bi naprtili sramote.

XXVI. Ordines servare  vzdržati red, vrsto, signa subseqai  iti
za bojnimi znamenji, in universos  stoji s poudarkom z ozirom na
prejšnje, »aliquos singulares«, scapha  čoln, primeri škaf; R 47,
navigia speculatoria  R 48, iussit, submittebat  ukazal je enkrat,
pošiljal pa, kolikorkrat so bili pripravljeni, in fugam dare  zapoditi,
insulam capere  doseči otok.

14

XXXII. Ex consuetudine  navadno samo ena (legija), in statio-
ne erant  bile so na straži, R 58, conferta legione  I, 24, incertis ordi-
nibus  brez reda, ker so bili »conferti«.

XXXIII. Ex essedis pugna  boj na bojnih vozovih, per partes
perequitant  jezdijo sem in tja po vrstah, insinuare se  vriniti se, inci-
tatus  splašen, brevi  (tempore) v kratkem času, brž, per timonem  po
ojesu.

XXXIV. Quibus rebus  abl. instr., perturbatis  je dat., ali c nuni
tempus  neprimeren čas,

Commentarius  V.

XII. Dicunt memoria proditum  (esse), bello illato  tolmači:
belli inferendi causa transierunt, bello illato manserunt, nascitur  se
pridobiva, plumbum album  cink, remissioribus frigoribus  (abl. abs.)
ker so zime toplejše.

XIII. Pari spatio transmissus  enako oddaljen prehod, Mona  da¬
našnji Man, otok v Irskem morju.

XIV. Ex his  med temi, humanissimi  najbolj izobraženi, Cantium
danes (Kent) No rt h Foreland, capillo promisso  z dolgimi lasmi, quo
primum —  ad quos primum, deducta  omožena.

Commentarius  VI.

XI. In pagis  v župah, okrajih, quorum  veži: ad quorum arbi-
trium, t. j. principum,  veži oba stavka z »in«, in summa totius
Galliae  vobče po vsej Galiji.

XII. Iaduris  po žrtvah, commutatio rerum  posebno zato, ker je
bil Ariovistus premagan, dimiserant  izgubili so.

XIII. Aliquo numero et honore esse  imeti ime in veljavo, ad-
hibetur concilio  prihaja k posvetovanju, aes alienum  dolg, sed de
his duobus  se nanaša na gorenje »genera sunt duo«, druides  (kelt¬
sko) druidi, keltski svečeniki, ki so se odlikovali po učenosti in
mogočnem političnem uplivu. Svojih naukov niso pisali, znali so
vse na pamet, disciplinae causa  zaradi učenja, decreto non stetit  se
ne pokori odredbi, interdicere  izobčiti, decedere  umakniti se s poti,
considere  zbirati se, disciplina reperta est  našli so tudi vero.

XIV. Magnus numerus versuum:  ves nauk je bil povezan v
verze, da so se ga učenci laže učili na pamet, cum in reliquis  dasi,
sicer, praesidio litterarum  s pomočjo pismenih pomočkov, remittere
popuščati v čem, non interire animas, sed transire ad alios:  nauk o
preseljevanju duše so učili že pitagorejci.

XV. Genus equitum  plemiči, usus  potreba, ambactus  (keltsko)
== servus podložnik, clientesque  IV. 6.

XVI. Gravioribus morbis:  za takimi boleznimi, ki jih niti
druidi niso mogli ozdraviti, simulacra  kipi, aliqua noxia  v kaki
krivdi.

15

XVII. Deorum  izmed bogov, Mercurium:  Caesar imenuje tuje
bogove z domačimi imeni, ceperint  stoji za fut. II. neglectd religio-
ne  vsled zanemarjenega verskega čuta.

XVIII. Dis, Ditis  bog podzemlja (dives), finiunt  določajo.

XIX. Ex suis bonis  iz lastnega premoženja, communicant  do¬
dajo, ratio habetur  obračunavajo, vita superavit  preživi, illustriore
loco natus  plemiškega rodu, in servilem modum  kakor s sužnji,
vivis cordi fuisse  da je bilo v življenju pri srcu, supra liane me -
moriam  pred tem časom, iustis funebribus confectis  opravivši obi¬
čajne pogrebne obrede.

XX. Legibus sanctum  zakonit sklep, zakon, rumore ac farna  po
šušljanju in nezanesljivi govorici, quod  veži s cognitum est.

XXI. Eos ducunt —  eos habent, a parvis  iz mladih let, duritia
utrjevanje, impubes  samski, laudem ferunt  hvalo uživajo, s tatura
alitur  rast se pospešuje, intra annum vicesimum  pred 20. letom.

XXII. Neque certum modum habet  nima določenega obsega, in
annos singulos  vsako leto, gentibus  družinam, cognationibus  zadru¬
gam, una coierunt  skupaj žive, ne assidua consuetudine capti corn-
mutent, ne studeant, ne accuratius aedificent, ne qua oriatur cupi-
ditas, ul plebem contineant:  vse to so vzroki, ki jih omenja Caesar,
da pojasni, zakaj ne sme imeti nihče svojega polja.

XXIII. Vastatis finibus  abl. abs., proprium  znamenje, hoc  s
tem, bellum illatum defendit  odbija napad, controversias minuunf
spore poravnavajo, atque ea  in sicer, causam et hominem probant
namen in vodnika odobravajo.

Commentarius  VII.

LXXII. Fossam pedum viginti  R 54, derectis lateribus  z na¬
vpičnimi stenami, tantum spatium  ves grič, na katerem je stala
Alesia (Alise-Ste-Iieine), totum opus  vse utrdbe, corond militum
krog in krog z vojaki (kot venec), hoc spatio  (CCCC passus), eadem
altitudine  oba jarka enako globoka, interiorem,  t. j. onega bliže
mesta, campestribus ac demissis locis  na ravnih in nizkih mestih,
aggerem ac vallum  R 55, loricam pinnasque  R 55, cervis  R 55, com-
missuras  za vezi med, pluteorum  R 59, turres  R 77.

LXXIII. Truncis firmis ramis —  truncis, qui firmos ramos habe-
bant, delibratis  z okleščenimi, perpetuae fossae  nepretrgani, skle¬
njeni jarki, se vallis induebant  nabadali so se na količe (vallus, i
količ, vallum, i nasip!), cippos appellabant  R 55, quincunx  križem
: • angustiore fastigio  spodaj ožji, femen  golenica, singuli ab in -
fimo solo pedes terra exculcabantur  za en čevelj so spodaj z zemljo
napolnili in dobro stolkli, lilium  R 55, stimulos appellabant  R 55.

LXXIV. Secutus  prilagodivši se, diversas ab his  v nasprotni
smeri, contra exteriorem kostem:  misli na armado, ki bi prišla
morda od zadaj na pomoč.

LXXX. Ad utramque partem  proti mestu in na zunaj proti re¬
zervi, ki bi mogla priti od zadaj, ab his  (sagittariis) complures  (equi-

16

ium nostrorum), confertis turmis  v strnjenih oddelkih; Germani
.(konjeniki) so bili že prej nekoč pognali v beg galsko konjenico.

LXXXI. Uno die intermisso  po enodnevnem presledku, crates
proicere:  za prekrivanje nastavljenih pasti, R 55, ut cuique erat
locus attributus:  kot je omenjeno v VII. 80, deductos  (milites).

LXXXII. Piliš muralibus  s težkimi sulicami, s katerimi so bra¬
nili obzidje, interiores  (hostes), priores fossas:  one z navpičnimi
stenami in prvo onih dveh, XV čevljev širokih (prim. VII. 72).

LXXXIII. Iniquo loco  na neprimernem kraju, ker je bil collis
jrropter magnitudinem circuitus  preobsežen, da bi bili napravili
okop po grebenu, zato leniter declivi loco, quid quoque —  et quo
pacto, prima vigilia  R 59, sub lucern  proti ranemu jutru.

LXXXIV. Murales falces  R 78, periculum in aliena virtute  ne¬
marnost je odvisna od hrabrosti tovarišev, ki se bojujejo v obratni
smeri, kajti če ti ne vzdrže napada, je nevarnost za druge tudi od
izadaj.

LXXXV. Idoneus locus:  gotovo kakšno vzvišeno mesto, subsi-
diurn summittit  (milites, auxilia), a d animu-m occurrit  pred oči
■stopi, unum tempus esse  da je edini pravi čas, maxime contendi
(conveniat  napeti treba vse sile, magnurn momentum liabet  ima ve¬
lik pomen, testudine facta  R 73.

LXXXVI. Deductis cohortibus  abl. abs., eruptione  sunkovito,
loca praerupta ascensu temptant  skušajo preplezati strmine, falci-
bus  R 78.

LXXXVII. Post =  postea.

LXXXVIII. Ex colore vestitus:  znamenje kralja je bil škr-
latast plašč preko orožja, de locis superioribus:  ki so jih imeli v
rokah Galci; ker so bili Caesarjevi spodaj, niso mogli metati kopja,
movissimum agmen  R 40.

COMMENTARII DE BELLO CIVILI

Commentarius  III.

Obleganje Solina.

IX. Libo  Pompejev poveljnik, ki se je bojeval proti Caesar-
jevim pristašem v severni Iliriji, discessu  abl. abs., lllgricum  Ilirsko
je obsegalo ozemlje Panonije in Dalmacije, Salonae  Solin pri Splitu,
znano bogato najdišče neštetih izkopanin iz rimske dobe (Diokle-
cianovo letovišče), Issa  otok Vis, conventus  zbor, društvo Rimljanov,
ki so bivali tam, cives Romani  zbrani v conventu, Jus  (ligneis)
.turribus  R 77, descenderunt  lotili so se, praesectis crinibus  od¬
strigli so lase in, sententia  namen, uno tempore  istočasno, ob
enem, castra  R 53, obsidione et oppugnatione  z obleganjem in ob¬
streljevanjem, a re frumentaria laborare  trpeti radi pomanjkanja
žita, neglegentiores  manj pazljivi, nemarni, discessu eorurn,  ker so
se razšli, pueris mulieribusgue dispositis  abl. abs., ne desideraretur

17

da ne bi zapazili, da kaj vsakdanjih navad manjka, eodem impetu
v istem napadu, omnibus castris  = ex omnibus castris.

Boji pri Braču.

XXVIII. Naves in noctem coniedae  ladje je zajela noč, locum
capere  ustaviti se, scapha  (grško) rešilni čoln, R 47, Lis si  locativus,
v Lesu, deditis  če se udajo, legio tironum, legio veterana  R 3 in 4,
sustulerat  imela je na krovu, nausea  morska bolezen, confectus  po¬
polnoma utrujen, Us —  šibi, iure iurando accepto  ker so jim bili

prisegli, religionem iuris iurandi  svetost prisege, tempestatis et
sentinae vitiis  po škodljivih učinkih nevihte in vode, (ki je vdrla v
čolne in ladje), tractandis condicionibus  med pogajanjem o pogojih,
extracto primo noctis tempore  ko so zavlekli prve trenotke noči,
navem in terram eicere  pristati, ex praesidio  izmed posadke, missis

Tolmač VII. - Latinska čitanka

18

equitibus  abl. abs., quique secuti sunt —  iisque circa CCCC (missis),
qui ©os (equites) secuti sunt.

XXIX. Conventus civium Romanorum  gl. III, 9, Caesar altri-
buerat:  ko je bil še prokonzul v Galiji in Iliriji (58 do 52), milites
equitesque  pehota in konjenica, pontones  čolne, R 45, hoc consilio
s tem namenom, quid militum —  quot milites.

XXX. Apollonia  večje mesto južno od Leša v bližini Valone,
arnbo  vsak za se »diversa consilia«,  torej ne »uterque«, impru-
dentes  nič sluteče, ex castris stativis  R 50, Apsus  reka v Iliriji, iz¬
liva se v morje malo nad Apollonijo, adverso flumine  ob reki na¬
vzgor, vado transire  prebresti R 44, ker ni bilo ob spodnjem teku
plitvine, je moral Caesar iskati je v gorenjem teku in korakati ob
reki navzgor; izgubil je torej veliko časa; Pompeius je imel ob
desnem bregu krajšo pot, proliibuit ignes fieri  z infinitivom na¬
mesto quominus, Asparagium  mesto južno od Drača.

XLI. Expugnato oppido Parthinorum:  bržkone Parthium, acie
instructa  R 63, suis locis  na ugodnem mestu, aliud consilium  dru¬
gačen načrt, diverso itinere  po drugi poti: prej je korakal proti
vzhodu, kakor da bi se umikal v Macedonijo, angustiis rei frumen-
tariae  radi pomanjkanja žita, aequo animo  mirno, ravnodušno.

XLII. Interclusus Dgrrhachio  odrezan od Drača, propositum
tenere  uspeti, secundo usus consilio  po drugem načrtu: Prvi načrt
je bil, priti v Dyrrhachium, drugi pa, ostati vsaj v stiku z mestom
in se ne oddaljiti od morja; effossis  domibus  iz razrušenih hiš (kjer
so imeli žito zakopano).

XLIII. Ut natura ferebat  kakor je naneslo, circumvallare  z
okopom obdati, R 56, valebat  močan z ozirom na.

XLIV. Extremam rationem belli sequens  zadnje bojno sred¬
stvo uporabljajoč, manu sata  posejano, setev, perpetuas munitiones
R 56, operibus vincere  prehiteti pri zgradbi utrdb, sagittarios fun-
ditoresque  R 31 in 32, ex coactis  iz volnenega platna, centonibus  iz
krp, corium  (grško) koža, lubje.

LIH. Cum ratio haberetur  ko so obračunavali, ad  okoli, na¬
mero  po številu, evocati  rezervisti R 26, centuriones  R 21, de si¬
der ati sunt  bili so pogrešani, in castello:  tu pač glavna trdnjava,
foramina  luknje*, milibus  CC (sestertium), ab octavis ordinibus ad
primipilum traducere  napredovanje od 8. kohorte do najvišjega
mesta, R 23.

LIV. Turres exstruxit  R 57, nactus  po sreči imel.

LV. Tantumque  samo toliko, eius  namreč Pompei, ut famam
opinionemque teneret  da bi ljudje mislili in govorili.

LXXI. Placentia, Puteolis, Capua  so abl. separ.: iz, par s magna
interiit in terrore suorum oppressa:  s poudarkom, da zmanjša vtisk
Pompejev© zmage, ki si je ni pridobil z napadom in ostro borbo,
imperator e st appelatus:  časten naslov, ki so ga vojaki dajali slav¬
nim zmagovalcem, atque  vendar, in litteris et fascibus:  zmagovalci-
imperatorji so imeli pravico, pristavljati svojemu podpisu častni
naslov in krasiti svoje butare (fasces) z lovorjevim vencem. Pozneje

19

je ostal ta naslov stalen za vladarje, ki so ga stavili pred ime (za
imenom znači poveljnika!), perfugae fides:  Labienus je bil v gal¬
skih bojih Caesarjev najzvestejši legat, a je prešel pozneje k Pom-
pejancem in, da mu ne bi očitali neznačajnosti in nezvestobe, ki se
dezerterja vedno drži, je tako kruto nastopil proti bivšim tovarišem.

Boji pri Pharsalu.

XC. In eum  (exercitum) do njih, za nje, officia  uslužnost, per-
petui lemporis  nepretrgoma, quanto studio  s kolikim prizadevanjem,
per Vatinium  (III. 19.): Caesar je poslal Vatinija k Pompeju,
da bi se pogajali o miru, poudarjajoč: ne cives eum civibus armis
decertarent. Med pogajanji pa so Pompejanci Caesarjeve odpo¬
slance napadli. Per Clodium  (III. 57.): Caesar ga je poslal k Pom-
pejevemu podpoveljniku Scipionu, ki je bil obema sorodnik, naj bi
posredoval, ker so njegovi poskusi brezuspešni. Gum Libone  (III.
16.): Caesar je zastonj prosil, naj bi se sestali njegovi in Pompe-
jevi odposlanci, da bi se pogajali o miru. Abuti militum sanguine
kri brezuspešno prelivati, alteruter  = alter eden izmed dveh.

XCI. Qui primum pilum dmerat  prvi centurio, R 23, manipu-
larius:  bojevnik v istem manipulu, sobojevnik, fuistis,  ker je že
evocatus, rezervist, date operam, quam constituistis  dokažite sklep
z dejanjem.

XCII. Ad concursum utriusque exercitus  da bi si šli obe
armadi istočasno nasproti, ut impetum exciperent  naj počakajo na
napad, distrahi:  ko bi prva vrsta napadla, bi se odtrgala od zadnjih,
excursus visque militum  (Caesaris), dispositi  (Pompei milites), le-
viusgue casura pila  kajti..., duplicato cursu:  ves prostor bodo mo¬
rali preteči, ker jim ne bodo šli Pompejanci nasproti; prostor je
bil širok okoli 2 stadija ali 1200 čevljev. Ta prostor je bilo treba
prekoračiti živahno, najbolje v teku, zato exanimarentur et confi-
cerentur, nulla ratione  brez premisleka, quaedam animi incitatio
notranja sila dviga duha pri napadu, med tem ko pada pogum
onemu, ki je v obrambi: sila ofenzive,  kar razlagajo na¬
slednje vrstice.

XCIII. Infestis piliš  z dvignjenim, pripravljenim kopjem, pe-
riti  poučeni, rursus renovato 'cursu  z novim zaletom, neque huic
rei defuerunt  tudi tedaj niso rok križem držali, tela missa excepe-
runt  so vzdržali napad s kopjem, niso se umaknili napadu, impetum
tulerunt  napad so vzdržali, ad gladios redierunt  pograbili so meče,
turmatim se explicare  po krdelih se razviti v bojno črto, a latere
aperto  D. b. G. I. 25, sex cohortium  iz 6 kohort, destituti:  od ko¬
njenice, ki je zbežala pred napadom Caesarjeve četrte bojne vrste
na višave, eodem impetu cohortes:  one kohorte v rezervi v 4. vrsti.

XCIV. Loco tenuerat  na svojem mestu, recentes  = tertia acies,
alii autem —  sex cohortes, ut pronuntiaverat:  ko je bil Caesar raz¬
vrstil bojni red, je iz 3. vrste izločil 6 kohort in jih postavil za re¬
zervo v 4. vrsto in zagotovil, da bo zmaga tega dne odvisna od nji-

2 *

20

hovega zadržanja: ostendit monuitque eius diei victoriam in earum
cohortium virtute constare  (III. 89.), ab Ms, ab isdem:  je našte¬
vanje uspehov, ki jih je dosegla rezerva 6 kohort, in povzročila
končno zmago, aliis quoque  (partibus), praetoria porta  R 49, si
quid durius acciderit:  če bi bili n. pr. premagani, summae rei diffi-
dens  ne zaupajoč izidu, boječ se slabega izida.

XCV. Ut beneficio fortunae uterentur  naj izrabijo srečen slu¬
čaj, etsi magno aestu  (brez glagola!) dasi ob, mi s si s armis  pometali
so orožje in, ducibus usi  pod poveljstvom.

XCVI. Magnum argenti pondus  pač le namiznega orodja, cae-
spes  ruševina, edera  (tudi hedera) zimzelen, tabernaeula protecta
proti solncu zavarovani šotori, qui non necessarias voluptates con-
quirerent  ki ne iščejo gmotnih koristi, obiciebant  oponašali so (na¬
vadno), decumana porta  R 49, insignia imperatoris  so bila: škrlatast
plašč (preko orožja), tunika in toga praetexta, equo citato contendit
v divjem diru je spel proti (v), Larisa  danes Larissa, comitatu
eguitum  v spremstvu konjenice, tantum se opinionem fefellisse  =
tantum se opinione deceptum esse, (a genere) hominum —  equitum.

XCVII. A militibus contendit  zahteval je od vojakov, flumen
subfluebat  pod goro je tekla reka (Enipeus).

XCVIII. Passis palmis  z razprtimi, s povzdignjenimi rokami,
znamenje, da prosijo milosti.

Q. CURT1US RUFUS

Življenjepis.

O Q. Curtiju Rufu ne vemo točno niti, kedaj je bil rojen, niti,
kedaj je umrl. Živel je pač v I. stoletju po Kr. in spisal ter izdal
za časa cesarja Claudija (od 41. do 54. leta po Kr.) po grških virih
zgodovino Aleksandra Velikega pod naslovom: »De gestis Alexandri
Magni« ali »Historiae Alexandri Magni«. Delo je bilo razdeljeno v
10 knjig: prvi dve, ki sta se izgubili, sta obsegali mladost Aleksandra
Velikega in njegove boje v Evropi. Ostalih 8 pa, ki so ohranjene
in samo malo okrnjene, popisuje njegove boje v Aziji in Afriki.

Curtius ni imel namena, pisati učenih, znanstvenih razprav,
temveč nuditi prijetno, zabavno čtivo, Zato je pripovedovanje jasno,
prozorno, gladko, včasih podrobno, jezik pa vobče zelo izpiljen,
krepek in lepo tekoč. Dasi ne spada med pristne zgodovinarje, ga
vendar štejemo k dobrim pripovednikom.

Q. Curtii Rufi

DE GESTIS ALEXANDRI MAGNI

Liber III.

II. Exercitus  (Alexandri Magni, 333. pr. Kr.) regia  kraljevski
dvor, praeterfluit  teče mimo (mesta), pari intervallo  pač ni prav
točno, utrogue  (mari) compellente  z obeh strani, fauces  ožina, discri-
men  pregrada, ožina, committeret  bi družila.

21

Cultu  na pogled, na zunaj, notabilis, e  znamenit, turba  vo¬
jaški oddelek, trop, suspensa  dvomljiva, illa suspensa  — haec sol-
licita  oni (Frigijci) so bili radovedni, ti so se pa za kralja bali, nec
ratione nec visu perspici posset  ni bilo mogoče niti sklepati niti
videti, solvere aggressus =  ut solveret aggressus, nequaquam  zastonj.

XI. Tarson —  Tarsum (je grški akuz.).

Liber IV.

XXXI. Ambiens  košat, ramis contecta e st  (sedes), vix cadente
sole  da komaj prodirajo solnčni žarki, passirn mananlibus  abl. abs.,
caelf temperies  milina klime, verno tepori sirniUs  kakor pomladna
toplina.

Tugurium  koliba, Hammon  ali Arnmon  je bil najvišji bog v
Egiptu. Po ljudski pravljici je prišel nekoč iz Antiopije na sveti
ladji v Thebe in odtod v Ammonijsko puščavo, zato so nosili nje¬
govo podobo na okrašeni ladjici, preden so ga vprašali za svet. Soliš
aqua  solnčna voda, solnčni studenec, inclinato  (die), accommoda-
verunt  dajali, upodabljali so, umbiiicus:  razni narodi so radi verjeli,
da leži njihova dežela prav v sredi sveta. Grkom so veljali za sre¬
dišče Delphi in neki kamen (omphalos), ki naj bi predstavljal sre¬
dišče zemlje. Torej je umbiiicus nekak središčni kamen, okrašen s
traki in zelenjem. Coagmentatus  zložen, gestant  nosijo, pater a  (zlata)
skodelica, matronae  žene, inconditus  priprost, propitiare  nakloniti si.

XXXII. Filius (Hammonis):  to je bil pridevek egiptovskih fa¬
raonov, pater  ga imenuje, ker mu je prej oni rekel sin, compositus
misleč le na, parentis interfectores:  oče Filip je bil leta 336. pr. Kr.
od Pausanija umorjen, negat parentem violari posse,  ker ima v mi¬
slih Ammona, lov e m  (Ammonem); polno ime mu je bilo Juppiter
Ammon; an auctor esset  je li njegova želja, da, acceptum fore  da bo
všeč, prijetno.

XXXIII. Mareotin  = ad Mareotin (grški akuz.), procul  (ab )hv-
sula, complexus  ko je določil, odmeril.

Liber V.

III. Babglona  (grški akuz.) v Babylon, manu promptus  osebno
hraber, quadrato agmine  R 40, tus  kadilo, dišava, parddlis  panter,
caveis  = (in) caveis, carmen  molitve v verzih, Magi  svečeniki per¬
zijskega verstva, Chaldaei  pa znani babylonski astrologi, vates  pevci,
artifices cum fidibus  godci, glasbeniki z lirami in harfami, sui ge-
neris  svoje vrste, kakršne so bile tam običajne, ad Imuriam magis
qua,m ad magnificentiam exacto  s svojo opravo in opremo konj bolj
preračunano na razkošje kot sijaj.

IV. Laterculus  opeka, ki smo jo dobili z vzhoda preko kretsko-
mikenske kulture, coctilis  žgan, bitumen  smola, interlitus  zamazan,
cubitum  komolec, stadium  stadij je bila dolžinska mera okoli 600
čevljev ali okroglo 200 metrov.

22

Iugerum  sicer ploskovna mera 120 čevljev širine in 240 čevljev
dolžine, tu pa ni ploskovna, temveč dolžinska, ni pa jasno, ali po
dolžini ali po širini, externa vis  sovražniki, crepido  prizidek, caver
nae  jame, votline, mirabilia Orientis opera:  7 jih je bilo: 1. Baby-
lonsko obzidje, 2. Pheidijev Zeus v 01ympiji, 3. Semiramidini viseči
vrtovi, 4. Helijev kolos na Rhodu, 5. egiptovske piramide, 6. Mau-
soleum v Halicarnassu in 7. Artemidino svetišče v Ephesu, arena
pesek, nagromaden prod: pred noseče stebre so pod mostom na¬
pravili »kobile«, da so lomile valove, ki bi sicer s preveliko silo
butali ob podstavke. Ob teh se nabira prod. Quis  — quibus (abl.).

V. Habent  (Babylonii), pensiles horti  vrtovi na stebrih, pila
steber, patiens  noseč, XX (pedes), montibus suis  na naravnih gorah,
amore victus  iz ljubezni.

C. SALLUSTIUS CRISPUS

Življenjepis.

Rodil se je, kakor poročajo fasti Siculi,  1. oktobra 87. leta
pr. Kr. v sabinskem mestu Amiternu (Amiternum) severovzhodno
od Rima. Bil je sin imovite plebejske rodovine. O njegovi mladosti
nam ni kaj prida znanega; šolal se je pač v Rimu in je v svoji nežni
mladosti doživel vse homatije 1. državljanske vojne, Sullovo zmago
pred Rimom (82), njegova kruta maščevanja v Rimu; v zrelejši mla¬
deniški dobi ga je pa zajel poraz Marijcev, Pompejev nastop, Ca-
tilinova zarota in vse tedanje notranje in zunanje homatije, ka¬
terih se je slednjič tudi sam udeležil.

Kedaj je vstopil v državno službo, ne vemo. Bržkone je bil
kvestor pod Caesarjem 59. leta, ker je bil njegov zvesti pristaš, in
leta 52. ljudski tribun (tribunus plebis). Aktivno se je pod Caesar¬
jem udeležil druge državljanske vojne proti Pompeju in se je kot
pretor, imenovan od Caesarja leta 47., bojeval na njegovi strani v
Afriki leta 46. Za njegovo zvesto službovanje ga je imenoval Caesar
po zmagi pri Thapsu za namestnika v afriški provinciji, kjer si je
pridobil precej premoženja, da je pozneje po Caesarjevi smrti mogel
mirno živeti v Rimu in se popolnoma posvetiti pisateljevanju. Na
pobočju Kvirinala so bili njegovi razkošno urejeni vrtovi (horti Sal-
lustiani).

Sallustijevo delo, njegov značaj in pomen.

Sallustius se je že v zgodnji mladosti nagibal k zgodovini. Pi¬
sati pa je začel še le v zreli dobi, ko je imel dovolj izkušenj in raz¬
sodnosti, ki si jo je pridobil v tedanji izredno burni dobi. Zapustil
nam je tri dela o treh važnih dobah: dve sta nam popolnoma ohra¬
njeni, tretje pa le v nekaterih odlomkih.

1. Bellum Catilinae,  spisano bržkone v letu 42, nam prav živo
opisuje Catilinovo zaroto, njeno grdo ozadje in potek. Ker je bil
vse življenje izrazit in odločen pristaš ljudske stranke, je bil seveda
pristaš Caesarjev in je to tudi odločno ob vsaki priliki izjavljal, a
je vendar zelo objektiven.

23

2. Bellurn Jugurthinum  je pisano z izredno živahnostjo, vest¬
nostjo in natančnostjo in nam riše prav podrobno boje z Iugurtho
v Afriki, odkriva in biča z neizprosno strogostjo tedanje propale
razmere javnega življenja v Rimu, zlasti pa neizmerno lakomnost
tedanjih državnikov, ki so z mirno vestjo prodali za denar vse:
državo, narod, čast in vest.

3. Historiarum libri V  je večinoma izgubljeno. Obsegalo je zgo¬
dovino od Sullove smrti (78) do vojne z morskimi roparji (67).

Sallustius je bil poštenjak v javnem in zasebnem življenju.
Vemo pač, da je nekoč zagrešil nekaj, zakar je bil izključen celo
iz senata, a ni prav za prav znano, kaj je moralo to biti. Morda so
bili tudi politični vzroki, kajti Sallustius je bil od prvih let odločen
pristaš ljudske stanke. Z vso silo se je boril ves čas proti pokvarjeni
aristokraciji. In njegovi spisi, ki so sicer dosti objektivni, so toliko
tendenciozni, kolikor jih je pisal kot pristaš demokracije z na¬
menom, da razkrije propalost nasprotnikov.

. Sallustius velja že od nekdaj za izvrstnega pisatelja. Že Ta-
citus ga hvali v svojih Annalih (3, 30). Quintilianus ga postavlja
vštric z najboljšim grškim zgodovinarjem Thukydidom, Martialis pa
pravi v svojem epigramu, da je Sallustius »primus in Romana hi-
storia«. On ni hotel pisati le zgodbic, temveč je zgodovino kritično
predelaval in objektivno ocenil svoje pristaše s potrebno grajo in
nasprotnike s pohvalo, kjer je bilo treba.

Njegov jezik je prav dober, ima pa več starinskih oblik in
grecizmov, n. pr. plebei = plebis (gen.), redkeje senatui (gen.),
quis — quibus, voster = vester, maxumus = maximus, plurumus
= plurimus, existumo = existimo, cupiundus = cupiendus, artis
= artes (acc. pl.).

C. SALLUSTII CRISPI

Bellum Iugurthinum.

I. Aevi brevis  gen. qual., contra  nasprotno, reputando  ob
dobrem preudarku, stoji v nasprotju s prvo površno sodbo, invenias
coni. pot., maius  (quam naturam humanam), imperator  zapovednik,
via  po poti, polleo  imam moč, quique (fortuna)  ker ta, captus  pre¬
vzet, pessum datus  udan, diffluxere  ko se je vse porazgubilo v nič, ad
negotia transferunt  zvračajo na razmere, mihi cura est alicuius rei
skrbi me kaj, alienus  nesposoben, profuturus  koristen, regerentur
(casibus), eo magnitudinis procedere  tako visoko se povzpeti, pro
mortalibus  = ex mortalibus,

II. Compositum  je posebno poudarjeno, secuntur  = sequuntur,
postremo  z eno besedo, aucta senescunt  kar je raslo, to se tudi
postara, incorruptus  neminljiv, habet cuncta  vse obvlada, admiranda
—  miranda, ne občudovati, temveč čuditi se, per luxum —  in luxu,
ceterum  pa, torpescere  topeti, incultu torpescere  topeti vsled zane¬
marjene vzgoje, claritudinem parare  slavo pridobiti.

24

III. Ex eis  (artibus), magislratus et imperia  visoke službe (v
miru) in poveljstva (v vojski), (in) hac tempestate  zmede, v katerih
je živel Sallustius, quibus per fraudem fuit  (honos) katerim so bile
po korupciji podeljene časti, virtuti honos datur  vredni vživajo čast,
meri na tedanjo korupcijo pri podeljevanju služb, parentes  podlož¬
niki, possis et corrigas  coni. pot., delicta  zmote, rerum mutatio  pre¬
vrat, caedes  prelivanje krvi, hostilia  sovražnost, odium quaerere
nakopati si sovraštvo, lubido ienet  strast ga žene, gratificari
žrtvovati.

IV. Ex negoliis, quae ingenio exercentur  iz opravil, ki jih
opravljamo z duhom, de cuius virtute  o čigar vrednosti, per in-
solentiam  s pretiravanjem, spada k laudando  hvalisanje, razvrsti
si besede: ne quis existumet memet studium meum per insolentiam
laudando extollere, certe  (imposituros esse), plehern salutare, cbn-
viviis gratiam quaerere  meri na razne kandidate, quibus tempo-
ribus:  Sallustius pripoveduje v Bellum Catilinae (13, 3): Ibique
rnihi multa advorsa fuere, zlasti zato, ker je bil plebejec, quae ge-
nera  meri na mnoge nevredne senatorje, ki jih je zlasti Antonius
spravil v senat. Merito  po treznem preudarku, iudicium animi mu-
tare  načela menjati, Q. Maxumum  (Fabium Cunctatorem) et P. Sci-
pionem  (Africanum), scilicet ■—  scire licet (zato acc. c. inf.), seveda,
eorum  (maiorum) farmam  dobro, slavno ime, his moribus,  abl. abs.
pri teh razmerah, homines novi,  ki nimajo slavnih prednikov, antea
je poudarjeno, ker stoji v nasprotju s his moribus, antevenire  pre¬
kašati, prehiteti, furtim et per latrocinia  po ovinkih in po protekciji,
perinde habere  ceniti po tem, kar, sustinere  vzdržati, opravljati,
liberius altiusque processi  (quam licuit) preodkritosrčno sem go¬
voril in predaleč zašel, morum me piget atque taedet  jezi me in
mrzi se mi.

Iugurthova mladost.

V. Scripturus  perifr. fut. pomeni namen, variaque victoria  abl.
abs., contentio  boj, vecordia  blaznost, studia civilia  notranje držav¬
ljanske razprtije, cognoscundum  = oognoscendum.

In amicitiam receptus:  Masinissa je podpiral Scipiona v bojih
proti Karthagincem, zato je bil odlikovan s častnim naslovom
»amicus populi Romani«; capto Spphace:  Syphax je bil najprej
(1. 213.) zaveznik Rimljanov, pozneje se je pa oženil s hčerko
Hasdrubala in prestopil na stran Karthagincev, magnum et late
spada k valuit, bona  koristna, sed  pomeni s posebnim poudarkom
preokret, solus:  šele, ko sta brata umrla, privatus  brez pravic do
prestola, eodem cultu  v enaki vzgoji, a ne v enakih pravicah.

VI. Multo maxume  kar je še več, gloria  je abl., equitare,
iaculari  in dr. so vse hist. inf., cum anteiret  je cum. cone., leonem
(splošno) kakega leva, exacta sua aetate  ob koncu svojega življenja,
parvis liberis  abl. abs., cum animo volvebat  razmišljal je, praeceps
nagnjen, opportunitas  ugodna prilika, suae liberorumque aetatis
on je prestar, sinova premlada, Iransvorsum aliquem agere  koga

25

s prave poti spraviti, studia accensa  priljubljenost, naklonjenost,
ex quibus ne oriretur seditio aut bellum —  ne qua seditio aut
bellum oriretur anxius erat.

VIL Acceptus popularibus  priljubljen, manu promptus  osebno
hraber, igitur  pri Sallustiju vedno na prvem, sicer vedno na dru¬
gem mestu, bello Numantino:  leta 143. so se uprla celtiberska ple¬
mena proti Rimljanom. Središče je bilo mesto Numantia ob reki
Duriju (Durius, danes Duero), tedaj je prišel Iugurtha v Scipio-
novo vojsko, virtutem ostentare  kazati se hrabrega, longe aliter ac
vse drugače kot, sune  vsekako, difficillumum in primis  pokrepljen
superlativ, magis magisque  vedno bolj in bolj, amplecti \  zljubiti.

VIII. Novi  (homines) je nasprotje k nobiles, (primeri 4.) bono
honestoque  abl. comp., factiosi dorni, potentes apud socios  doma
sprti, strankarski v provinci ji, kjer so si kopičili bogastvo, mo¬
gočni, clari magis qmm honesti  bolj znani kot spoštovani, non me¬
dici er ern animum  (litotes) ne baš, pollicitando  opozarjajoč ga, pro
contione  pred zbrano vojsko, puhlice  delo za državo, privalim  delo
za posamezne osebe, largiri alicui  podkupovati, in suis artibus  v
svojem značaju, ultro venit  pride samo po sebi, properantius  stoji
v nasprotju s prejšnjim permanere.

Razpor med kraljeviči.

XI. 2. Iusta facere  opraviti pogrebne obrede, pokopati, reguli
kraljeviči, minimus  (natu) najmlajši, materno genere inpar:  ker je
bila mati priprostega rodu in tudi ne prava žena, torej neenako¬
praven, dextera  (parte) na desno stran, adsidere  transitivno, toda
samo tu tako, lionori ducitur  velja za čast, fatigatus a fratre  ker
mu je toliko prigovarjal, in partem alteram traduefus  dal se je
pregovoriti, iacere  pripomniti, in regnum pervernire  priti v kraljevo
hišo ali družino, cum animo liabere  imeti v mislih.

XII. Tliesauri  zakladnica, maturius  prej pa še, alius alio  ta
sem, oni tja, eius  (lietoris) domo utebatur, qui proximus Udor fu-
erat,  ki je hodil tik pred dostojanstvenikom, t. j. najvišji liktor,
claves adulterinae  ponarejeni ključi, serutari  preiskati, lugurium
sobica, cum  (inv.) kar.

Iugurtha se polasti vse Numidije.

XIII. Bello melior  boljši vojak, fretus multitudine  zanašajoč
se na, in provinciam  (Africam), patratis consiliis  ko je dosegel svoj
namen, paucis diebus  (post), quis —  quibus.

Rimski senat posreduje.

XVI. L „ Opimius  je bil konzul leta 121. pr. Kr. in je dal
Graccha, Fulvija Flacca in več plemenitašev pomoriti, vietoriam
exercere  zmago izrabiti, portuosus  poln pristanišč.

26

XX. Acer  energičen, quietus  v nasprotju z acer  popustljiv,
hostiliter accedit  je napadel, temptatus antea  prvi (prejšnji) posku ,
secus cedere  izjaloviti se, pergere  gibati se, hoditi, urh e s  (et) agros.

XXI. Extremum diei  večer, multitudo togatorum,:  togatus po¬
meni vobče rimskega državljana, tu pa so to nevojaki Italici in
negotiatores, kar pojasni c. XXVI, moenibus  (abl. separ.) prohibers
odbijati od obzidja, vineis  R 70, turribus  R 77, machinis  R 75 in 76,
tempus legatorum antecapere  prehiteti čas, kolikor bi ga potrebovali,
da bi v Rimu vse opravili, accepit (nuntium)  izvedel je, velle et
censere  (senatum populumque Romanum), iure  po pravni poti.

XXVI. Confisi  trdno prepričani, deditione facta  abl. abs. za
pogojni stavek, magnitudinem populi Romani  po velikodušnosti rim.
naroda, tantum,  stoji navadno na drugem mestu, pacisci  izgovoriti si,
potior  zanesljivejši, vrednejši, peneč, eosdem cogundi potestas erat
mogli bi ga prisiliti, si advorsaretur  če bi se upiral, uti censuerant
kakor so svetovali, excrutiatum necat  do smrti ga je mučil in
umoril, promiscue  brez izbire, vse vprek.

XXXV. Ea tempestate  v onih razburjenih časih, Bestia  konzul
v prejšnjem letu, invidia cum metu  sovraštvo in strah, urgueat —
urgeat, movere omnia  vse mešati, buniti, senescere  uspavati, zaspati,
evenerat  je pripadla, imperat  (Iugurtha), parum procedere  ponesre¬
čiti se, tempora cuncta  vse razmere, inconsulte  neprevidno, indi-
cium profiten  obljubiti, izpovedati, magis ex aequo bonoque quam
ex iure gentium  bolj po prostem preudarku kot po mednarodnem
pravu, fide puhlica  pod javnim varstvom, manifestus scelensf  ki
mu je bil zločin dokazan, contra verum niti  boriti se proti resnici,
eacti  je gen. in spada k invidiam  jeza radi dejanja, razvrsti si:
invidiam facti esse supra gratiam et pecuniam; in priore actione:-
važne razprave so bile deljene v več delov ali razprav (actio), pri
prvi razpravi je moral toženec dati poroke (vade s dar e),  ki so jam¬
čili, da bo prišel k drugi razpravi, consulens  misleč bolj na.

XLI. M os partium ac factionum  navada med plemiči in ple¬
bejci, med demokratsko in aristokratsko stranko, prima ducere  naj¬
više ceniti, placide modesteque  miroljubno in zmerno, bonae artes
lepe čednosti, scilicet  (ironično) seveda, asperius acerbiusque  (quam
res adversae), dignitatem  čut za dostojnost, libertatem  čut za svo¬
bodo, in lubidinem  v strankarsko zagrizenost, ducere, trahere, rapere
znači stopnjavo dejanja, media fuerat:  je bila v sredi nedotakljiva,
skupno dobro, dokler je niso s strankarstvom raztrgali; pauci  manj¬
šina, gloriae  odlikovanje, confinis  sosed, polluere  oskruniti, (histor,
infinitiv), nihil pensi habere  nič veljati, permixtio terrae  elemen¬
tarna sila, potres.

XLIII. Auli foedus:  da odide z vso vojsko iz Numidije. Pogoj,
ki ga je stavil Iugurtha Aulu, se je glasil: Se omnes ineolumes sub
iugum missurum, si secum foedus faceret, praeterea diebus decem
Numidia decederet (38). De sententia  po volji, advorso =  adver-
satio, praesidia arcessere  posadko sklicati, adfatim  dovolj, ultro mit-

27

tundo  s prostovoljnim pošiljanjem, adnitebatur  je predikat k subj.
senatus, socii, nome-n Latinum, reges, omnis civitas, ex sententia  po
želji, invictum animum, gerebat  ni se dal podkupiti.

XLIV. Promptior lingua quam manu  spretnejši z jezikom kot
z orožjem, habitus  (exercitus), aestivorum tempus comitiorum mora
imminuerat:  ker so volitve preveč zavlekli in ni več primeren čas
za vojskovanje, in imperio fuit  bil je poveljnik, castra stativa  R 52,
odos  = odor, vigiliae  R 59, lixae  trgovci, marketenderji, vinnm ad-
vecticium  uvoženo vino, frumentum publice datum  žito od države
dano: vojaki so namreč dobivali žito vsak mesec, a so jim ga pri
plači vračunali, in dies mer čari  kupovati samo za en dan.

XLV.  Ambitio  želja po priljubljenosti, edictum  dnevno povelje,
miles gregarius  prostak, ceteris  (malis artibus), transvorsis itine-
ribus  križemkražem, v križajočih se hodih, vindicando  s kaznjenjem.

LVII. Pro tempore  po razmerah, cuncta moenia  krog in krog,
legatis imperat, ubi  poveljnikom je odkazal mesta, kjer naj, signo
dato  R 67, infensi intentigue sine tumultm manent  razjarjeni brez
hrupa čakajo.

Glans  (svinčene) krogle, proelium in manibus facere  v metežu,
mož proti možu končati boj, sudis  kolec, pix  smola, taeda  boro-
vina:  v raztopljeno smolo so vrgli goreče žveplo in borove trske ter
metali na sovražnika, tormenta  R 76.

LVIII. Remissus  nepazljiv, pro moribus  po možnosti, quam alii
(ceperant), in pluribus minus frustrati:  dasi jih je bilo manj, niso
slabo streljali; ker je bilo veliko sovražnikov, je vsaka puščica
zadela.

LIX. Ex occulto  iz zasede, ni  = nisi, victum dare  premagati.

LX. Eo  tja, stoji soodnosno z ubi, oppugnare  (hist. inf.) se
nanaša na res, parare  pa na defensores,  sledeči povedki se vsi na¬
našajo na obe strani, prospectabant  iz daljave so opazovali, manu
significare  z roko so označevali, spremljali dejanje vojskujočih se v
daljavi, corporibus niti  s telesnimi gibi so spremljali delo vojsku¬
jočih se, kot bi sami v resnici sodelovali, vitabundi  (tela) ogibajoč
se, Mario  je dativ, consulto  z namenom, studio suorum  (gen. obi.) v
skrbi za svoje, scalae comminutae  pokvarjene, zlomljene lestve, ad-
flicti  pobiti.

LXXIX. Per negotia  po prizadevanju, una specie  enoličen, spon-
sionem facere  dogovoriti se, haud secus atque in mari  prav tako kot
na morju, gignetium nudus  brez zelene bilke, excitavit  pomeni po¬
novno dovršeno dejanje, aliquanto:  diferenca znaša prav za prav
blizu 100 geogr, milj, ker znaša razdalja od žrtvenika, ki je po¬
stavljen obema Karthagincema, pa do Karthagine okrog 180, do
Cyrene pa okrog 80 geogr, milj; ante tempus  prezgodaj, rem con-
turbare  zadevo mešati, zapletati, vidi abire:  ako bi se morali udati
in priznati mejo tam, kjer so se srečali, optionem facere  dati na
izbiro.

28

Marijev govor.

LXXXV. Noti isdem artibus:  ko se poganjajo za službe, se
kažejo z dobre strani, ko pa službe dobe, jih pa zlorabijo, debere
(videtur), cum maxumo beneficio:  meni consulatus, guantum negoli
sustineam  kakšno opravilo naj prevzamem, forisque  zunaj v Afriki,
innocentia  neomadeževanost, bene facta procedunt  dobra dela kori¬
stijo (državi), invadundi  (me), frustra esse  ne uspeti, ad hoc aetati s
do sedanje starosti, gratufto  nesebično, globus  krogla strnjene tva¬
rine, klika, prosapia  stari rod, multarum imaginum:  plemenitaši (m -
biles) so imeli shranjene podobe in kipe svojih odličnih prednikov
od onega dalje, ki je prvi opravljal katero izmed kurulskih služb;
k tem so spadali consules, praetores, censores, aediles curules, dicta-
tores in magistri equitum. Ob slovesnih prilikah so te slike javno
kazali (ius imaginum) in se ponašali z zaslugami svojih prednikov.
Kdor je prvi smel napraviti si tako sliko, je bil sin neznanega moža
(horno novus). Bili sta pa dve vrsti plemstva: k eni so spadale stare
senatorske družine, ki so dobile plemstvo že v davnih časih po oce¬
nitvi premoženja (800.000 ali 1,000.000 sestercijev). Te je imenoval
Augustus eguites illustres  ali splendidi;  k drugi skupini je spadalo
pa mlajše plemstvo, ki si je morda v vojni pridobilo premoženja
nad 400.000 sestercijev. Razmerje med obema skupinama ni bilo
preiskreno, ker Ovid poudarja, da je bil »a proavis vetus ordinis
heres«, ne pa »militae turbine factus eques (Amores III 15);
nullius stipendi  brez vojne izkušnje, ker ni bil v vojni, monitorem
meri na Metella, ki si je privzel Marija, ex populo  iz priprostega
ljudstva, nasprotje temu ex globo nobilitatis, Graecorum militaria
praecepta  grške razprave o vojni, liomines praeposteri  narobe ljudje,
gerere quam fieri tempore posterius  ima smisel: na službo se je
treba prej pripraviti, ne šele po izvolitvi, vidi, gessi  Marius se je
udeležil že prej numantinske vojske in na njo misli, novitatem =
quia homo novus sum, Albinus  in Bestia  sta bila konzula pred Me-
tellom in sta se v jugurthinski vojni osramotila, dasi sta bila ple¬
miča; na to meri stavek: Ac si. . .,ex virtute nobilitas coepit:  kajti
njihov prvi prednik si je moral s hrabrostjo zaslužiti plemstvo kakor
Marius, superbia corrupti  zaslepljeni po ošabnosti, apud vos  v skup¬
ščini, plerague oratione extollunt  večajo s pretiranimi govori, guam
(nobilitatem) certe peperisse.

Oratio facunda  gladko tekoč govor, lacero  žaliti, ex animi mei
sententia  po mojem mnenju, guippe vera  = quippe, quae vera sunt,
vostra consilia accusantur  vaše naredbe grajajo, nuni eorum  (consi-
liorum) paenitendum sit, fidei causa  za dokaz, parvi id facio  malo
cenim, arte colam  na kratko (arte je adverb), civilis  1 judo mil, guis
nobilitas freta  = quibus ...,  munditia  eleganca, convenire  pristajati,
guin ergo  v glavnih velel, stavkih: naj le, avaritiam, inperit am
superbiam  meri na Bestijo, Albina in Metella, negue guemguam:
negue  = et ne naj ne, je pravilno zloženo: ne  spada h konj. cepe-
rint, et  pa veže stavek, ker je bil prejšnji pozitiven: capessite.

29

XCV. L. Sulla  (Felix) je bil diktator in Marijev nasprotnik,
rojen 138. pr. Kr. To je bila njegova prva služba; quos  se nanaša
po smislu na equitatus, L.  (Cornelius) Sisenna,  zgodovinar, se je
rodil okrog 119. pr. Kr. V bitki z morskimi roparji je bil Pompejev
legat in je padel na Kreti leta 67. Spisal je »Historiae«, a se je vse
izgubilo; qui eas res dixere  ki so o tem pisali remorata  (est eum),
nisi quod  navaja le izjemo k negotium, consulere de aliquo  skrbeti
za koga, nisi  (ab eo potuit) consuli  (pass.) razen da bi bil lahko
bolje skrbel za ženo, amicitid facilis  (abl. limit.) nagnjen k prija¬
teljstvu.

XCVI. Aes mutuum  dolg, ut illi —  ut šibi, repetere  zahtevali
povračilo.

CXIII. Occulta pectoris  tajnost srca, insidias tendere  nastaviti
zasedo, inermis suis  abl. ab-s.

CXIV. A d nostram memoriam  meri nemara na Caesarja, magna
cum gloria triumphavit:  pred vozom so peljali zvezanega Iugurtlio
ter ga vrgli v Tullianum, kjer je 6. dan od lakote umrl. Tullianum
je bil del Mamertinske ječe na rimskem foru, ena najstrašnejših
ječ, kar jih pozna stari vek. V njej je umrl tudi Vercingetorix, tam
je izginilo več Catilinovih zarotnikov, v njej je bil zaprt tudi sveti
Peter, ki je krstil ječarja. Danes je tam kapela.

UMEŠČANJE KOROŠKIH VOJVOD

Carinthia  Koroško, ferax  rodoviten, triticum  pšenica, žito, ferax
tritici  žitoroden, Stiria  Štajersko, archidux  vojvoda princeps  vladar,
gubernationem inire  nastopiti vlado, alibi  drugod, vetustae civitatis
starodavnega mesta, iuxta  (civitatis reliquias), deformis equa  kobila,
kljuse, purpurati proceres  v škrlat oblečeni plemiči, insignia prin-
cipatus  (feruntur), comes Goritiae  goriški grof, qui palatii curam gerit
paladin, rustici speciem ferens  po kmečko napravljen, pileus  čepica,
kučma, Slaviae  slovanskega rodu, liberae condicionis  prostega rodu,
alapa  klofuta, udarec, ad omnem partem  na vse (štiri) strani, usus
vini  uživanje vina, templum solemne  cerkev (Gospe svete pri Ce¬
lovcu, pontificale  škofijska cerkev, stolnica, paludamentum  najprej
vojaški, potem dragocen plašč, ki so ga nosili najvišji dostojanstve¬
niki, splendide convivatus  po slavnostnem obedu (primeri potus,
pransus!), tribunal  vzvišen oder, sedež, tu: vojvodski prestol, fundos
confert  delil je feude.

PARABOLA TALENTORUM

Peregre proficiscens  ki se odpravlja na tuje, bona  imetje, pre¬
moženje, secundum propriam virtutem  po (njegovi) zmožnosti, ope-
ratus est  kupčeval je, lucratus est  pridobil je, post multum temporis
po dolgem času, euge  prav, congregare  pobirati, quia =  ut, nuniu*
larius  menjalec, ustira  dobiček inutilis  neporaben. Talent je bil ju¬
dovski zlat in srebrn denar; zlat vreden približno poldrugi milijon,

v. y%

30

srebrn pa okoli sto tisoč dinarjev. Ob Kristusovem času so pa Jud.e
šteli denar po atiških talentih, ki so veljali okoli 60.000 dinarjev.

KLJUČ DO SVETOVNEGA MIRU

Oculum pro oculo:  v starem zakonu je veljalo pravilo, da je
smel oni, ki je utrpel kakšno krivico, zahtevati za onega, ki je kri¬
vico storil, enako kazen, torej oko za oko, zob za zob  (II. Mojz. 2 ,
24—25), resistere  ustavljati se, upirati se, malo  tu subst., maxilla
lice, contendere iudicio  tožariti se, pallium  plašč je bil na Jutrovem
najvažnejše oblačilo, ki ga ni smel upnik nikdar zarubiti, ker je
služil revežu podnevi za obleko, ponoči za odejo, angariare  siliti,
mutuari  posojati si, ne avertaris  (ab eo).

Smisel odstavka: zatajuj se, premaguj jezo, zatri vsako željo
maščevanja!

Proximus  je po starem zakonu samo sorodnik, prijatelj in Jud,
Nejudje so inimici, odio habebis inimicum:  stari zakon je velel lju¬
biti bližnjega, pismouki, so pa dodali svojo razlago k temu, >tujca
pa sovraži!« (Levit 19,18), calumniare  obrekovati, publicanus  državni
zakupnik, cestninar, amplius  preko mere, ethnicus  nevernik.

PARABOLA SAMARITANI MISERICORDIS

Legisperitus  učenik postave, tentare  izkušati, quid faciendo  —
quid faciam, ut, in lege  meni sv .pismo starega zakona (Deut. 6, 5),
proximus  glej gornji sestavek, iustificare  opravičiti se.

Suscipere  besedo povzeti, izpregovoriti, descendebat de:  Jeru¬
zalem leži na višavah, Jeriho pa v Jordanski dolini, zato de, ab Ie-
rusalem, in lericho:  tuji (hebrejski) imeni in se ne sklanjata,
plagas imponere  z ranami obdati, Levita  potomec Levijevega rodu,
duhovnik v judovskem templju, secus  pri, do, iter faciens  popoten,
Samaritanus  prebivalec Samarije, ki leži severno od Judeje. Judje
so Samaritance smrtno sovražili in jih niso šteli k pravovercem, bili
so jim torej inimici, zato je sramota »pravovernega« duhovnika in
levita tem večja; appropiare  pristopiti, infundens  (in vulnera), iu-
mentum  osel, ki ga je jezdil Samaritan, stabulum  postaja, gostilnica,
po hebr. kan, denarius  morda naših 15 dinarjev, supererogare  več
izdati, trošiti, in illum facere  onemu izkazati.

C. VALERIUS CATULLUS

Življenjepis.

Rodil se je leta 87. pr. Kr. v Veroni. Njegov oče je bil pre¬
možen posestnik, ki ga je kmalu poslal v Rim, da bi se izobrazil.
Tam je začel kmalu pesmi zlagati in je prišel v stik skoraj z vsemi
sodobnimi pesniki in pisatelji. Njegove mehke, lirične pesmi so
mu brž pridobile priznanje, postal je prvi lirični pesnik svojih dni.
Njegov ideal, ki ga je opeval, je bila Lesbia, s pravim imenom
znana zloglasna Clodia, ki ji je bil brat znani ljudski tribun in Ci-

31

eeronov smrtni sovražnik P. Clodius Pulcher, mož pa Q. Caecilius
Metellus Pulcher Celer. Po štirih letih se je leta 57. iztrgal iz njenih
mrež in odšel s propretorjem Memmijem v Bithynijo. A že na¬
slednje leto se je vrnil v domači kraj in je spotoma obiskal grob
svojega brata v pokrajini Troas (pesem 101).

Umrl je leta 54. pr. Kr.

Delo.  Catullus je zložil kakih 120 pesmi, ki jih je v kn jigi
»Catulli Veronensis liber« sam uredil in posvetil svojemu rojaku
in zgodovinarju Corneliju Nepotu (pesem 1). Pesmi so postale
v Rimu kmalu najbolj priljubljene. Iz njih se jako razločno vidi,
da sta uplivala nanj posebno grška pesnika Anacreon in Sappho.

C ar men 1.

Pesem pomeni uvod v zbirko in posvetitev prijatelju Corneliju
Nepotu, znanemu zgodovinarju. Mera ji je enajsterec, ki ima to le

obliko — w ^  ^ w — U, 3. vrstica pa 5-^ ^

— ^ w — Zi.  1. Cui  čitaj enozložno: cuj, lepidus  lep, čeden,
lepidum novum libellum: zaporedni enaki zlogi niso motili v Rimu
ne pesnika ne čitatelja; novum,  ker jo je šele sedaj uredil in izdal,

2 pumex, icis  votlič ali plaveč, kamen, ki ga izžganega bruha ognje¬
nik in plava na lavi, odtod ime, expolitum:  robove zvitkov so pilili
s plavcem, 3 solebas  znači, da mu je Catullus pesmi že prej kazal in
jih je Cornelius hvalil, 5 unus  edini, 6 tribus chartis:  Cornelius
Nepos je napisal svetovno zgodovino v 3 knjigah, v katerih je po¬
hvalno omenil mladega pesnika, explicare  razviti, 7 Iuppiter  je po-
krepitev kot pri nas n. pr. pri Bogu, laboriosus  poln truda.

Carmen 93.

Catullus je bil republikanec in je preganjal Caesarja z ostrimi
puščicami. 1. studeo velle placere:  velle je odveč. 2 Albus an ater
homo  je bil pregovor, s katerim so izražali popolno brezbrižnost
za kaj.

Carmen 101.

Na potu iz Bithynije je Catullus obiskal grob svojega brata.

3 Postremo mimere mortis  misli na pesem, ki pomeni nekak spo¬
menik, 4 nequiquam,  ker je vse zastonj, prah je mrtev, adloquerer:
na grobu so klicali mane mrtvih, naj pridejo k svečanosti, cini s  v
sing. včasih fem. 5 abstulit ipsum:  zato ga ne more pozdraviti in
kliče mane, 9 multum  zelo, od mrtvih so se poslavljali: ave, anima
candida, vale!

ALBIUS TIBULLUS

Življenjepis.

O njem vemo pač, da se je rodil okoli leta 54. pr. Kr., ne vemo
pa za rojstni kraj. Mladost je preživel na posestvu svojega očeta pri
Pedu (Pedum) v Latiju. Šolal se je v Rimu, kjer je občeval po-

32

sebno s pesniki. Služiti je moral vojake, ker je bil plemiškega rodu, ;
a mu je mrzela vojaška suknja. »Kako lepo je bilo v dobi lesenih
kozarcev, ko še ni bilo vojska!« je sam zapisal. Ko je doslužil vo- j
jaško službo, se je posvetil na svojem posestvu kmetijstvu in pe-1
sništvu. Umrl je leta 19. pr. Kr.

Delo:  Zložil je 4 knjige elegij. Prva knjiga je posvečena Deli ji,
ki se je imenovala s pravim imenom Planija in je bila libertina.
Kmalu pa se je obrnil k neki Nemezi (Nemesis), kateri je posvetil
2. knjigo elegij.

L. I. c. 3.

Tibullus je spremljal leta 30. pr. Kr. Messalo na poti v Cicilijo,
da bi mu tam pomagal urediti razrvane razmere, a je med potjo
zbolel in moral ostati na otoku Corcyri (Krfu). Tu je nastala ta
pesem v neizmernem hrepenenju po Deliji. 2 Memores  (sitis),

3 ignotis terris  v neznanih krajih, Phaeacia  dežela Fejakov, 7 Assy-
rios odores:  pepel mrtvecev so kropili z mlekom in vinom in mu
dodajali še dišave, da so ga hranili v žarah. Dišave so dobivali iz
Indije preko Sirije, odtod pomotoma Assyrios, 8 effusis  comis  z
razčesanimi lasmi v znak žalosti. 10 Delia  je pesnikov vzor. Preden
je odšel z doma, je šla vprašat bogove za svet, in sicer (v. 11) k
dečkom, ki so po cestah prodajali deščice s prerokovanji. Trikrat je
vlekla deščice (sortes), 13 reditus  = reditum, numguam  — non,
14 respicerc  s skrbjo gledati na kaj, 16 guaerebam iardas moraš
skušal sem odhod zavleči, 17 causor  1 za vzrok navajati, omina dira
neugodna znamenja, aves  ptičji let (augurium), 18 sacram diem  (suhi.)
sobota, ob sobotah pa niso smeli potovati, tenuisse  — retenuisse,

20 offensus  pes  spotaknjena noga, kar pomeni slabo znamenje,

21 neuguis  = nemo, 22 aut sciat  sicer naj ve, egressum  (esse),
23 tua Isis  tvoja zaščitnica; Isis je bila najuglednejša egiptovska
boginja, katere češčenje pa je prešlo kmalu v Rim in se tako raz¬
širilo, da so jo imele ženske za svojo največjo zaščitnico. Častili
so jo s posebnimi molitvami, med katerimi so ropotali s tankimi ko-
vinastimi palicami (sistri), na kar se nanaša (24) aera repulsa;  s tem
ropotanjem, so mislili, da odganjajo zle duhove, 25 guidve  (prodest),
26 secubo  sam ležati, 27 de a,  — Isis, succurrere  pomagati, pos.se
(te) meden, 28 pida tabella  spominska slika za uslišano prošnjo,
kot po naših romarskih cerkvah. Isido so tudi mornarji častili, Ti¬
bullus pa bo moral preko morja domov, 29 votivae voces  so obljub¬
ljene molitve, 30 lino leda  pred oltar so smeli le pokriti s platnom,
ki je (belo) simbol čistosti in svetlobe; volno so imeli pa za nečisto,
ker jo dajejo živali, sede at  sedi in čaka, 31 bisgue:  ob solnčnem
vzhodu in zahodu, resoluta comas  grški akuz. ozira: z razčesanimi
lasmi, kar pomeni popolno udanost in pokorščino, 32 insignis turba
deklic z lepimi lasmi med starimi duhovniki, ki so gotovo že sivi, če-
ne tudi plešasti, veži: in turba Pharia  v družbi Aleksandrink, Pha-
rije imenovanih po otoku Phariji, ki leži pred Aleksandrijo, 33 pe-
nates  (od penus = hrana) so domači zaščitniki in varuhi domačega

33

ognjišča, kjer se pripravlja hrana, tako tudi lares  (34), menstrua
reddere  darovati mesečne darove; domačim varuhom so vsak mesec
darovali, navadno v začetku meseca ob Kalendah, tura  kadilo,
35 Saturno rege  pomeni zlati vek na zemlji (primeri Ovidijeve pre¬
obrazbe I. v. 113), 37 pinus  ladja iz jelovine ali smrekovine, jadr¬
nica (Ovidius Metam. I. 95), 38 sinus  napeta jadra vobče, 39 vagus
blodeč, compendium  dobiček, 40 merx  blago, razvrsti: ne c vagus
nauta repetens ignotis terris compendia, externa merce ratem pres-
serat; premere  tu nakladati, 43 fixus  (est), 44 qui regeret  (lapis)
mejnik, ki bi omejeval, 45 ipsae  sami od sebe, ultro  vrh tega, obvia
(ubera) ferebant  ponujale so, 46 securis  (se-cura) (hominibus) brez¬
skrbnim (ljudem), 47 ira  bojaželjnost, 48 inmitis  brezsrčen, ensern
ducere  meč sukati, 50 viae  (sunt), 51 pater  = Iuppiter, 53 fatales
anni  po usodi določena leta, 54 lapis  nagrobni spomenik, 57 facilis
pokoren, 59 chorea  ali tudi chorea  ples, 60 sonare  (transitivno) peti
(carmen), tenui gutture  z visokim, drobnim glasom, 61 casia  cimet,
non culta seges  rodovitna neobdelana tla, 66 insigni myrtea,  ki je
bila posvečena Veneri, gerit  nosi, ima, 69 Tisiphone  boginja ma¬
ščevanja in boja, ki je imela mesto las kače, inpexa  skuštrana,
71 Cerberus  čuvaj ob vhodu v pekel, ima kar tri glave, ki nosijo
grive iz kač, 73 Ixionis ausi temptare lunonem:  Ixion je bil po¬
vabljen k večerji bogov in je skušal zapeljati (temptare ausus est)
Iunono, zato ga je vrgel Zeus v Tartar, kjer se suče na kolesu,
75 Tityos  je hotel zapeljati Latono, za kazen leži v podzemlju raz¬
tegnjen čez 9 oralov zemlje, dva jastreba mu neprestano kljuvata in
trgata jetra, 77 Tantalus  bogat kralj, je bil večkrat povabljen k bo¬
govom na večerjo. Nekoč se je pa hudo pregrešil, zato mora trpeti v
podzemlju hudo lakoto in žejo. Veži: acrern sitim poturi,  79 Danai
proles  Danaide: 49 Danajevih hčera je pomorilo svoje može, zato
morajo venomer zajemati z rešeti vodo in polniti sod brez dna (pri¬
meri Orpheus in Eurvdice v. 34. in sledeči!), Veneris numina  za¬
konska zveza, 80 cavus  preluknjan, dolium  sod, portal  tu misli De¬
lijo, 83 casta  zvesta, 84 sedula  (vestna) anus, custos sancti pudoris,
semper adsideat,  85 posita lucerna  ob svetilki, 86 stamen  nit, colus
us,  f. kodelja, veži: plena colu stamina longa,  87 gravibus pensis  z
nujnim delom zaposlen, puella  tu dekla, 92 nudato pede  bosonoga.

SEXTUS PROPERTIUS

Življenjepis.

Rodil se je okrog leta 49. pr. Kr. v mestu Asisiju v Umbriji.
Njegovi sorodniki so bili v visokih službah, dasi niso bili plemiškega
rodu. V zgodnji mladosti je izgubil starše, ki so mu zapustili dosti
dobro posestvo. Ko pa so delili posestva med veterane, je bilo tudi
njegovo na vrsti. Vendar mu je ostalo še toliko, da je mogel v Rimu
prav udobno živeti. Za javno življenje mu ni bilo, živel je pesništvu
in ljubezni. Preveč se je bil zagledal v sužnjo Lycinno, kmalu pa

Tolmač VIT. - Latinska čitanka

34

jo je zamenjal z neko Hostijo, ki jo je opeval pod imenom Cynthi : .
Ta je bila tudi sama nekaj pesnice. Njej je posvetil zbirko ljubavm 1
elegij, ki je izšla leta 29. pr. Kr. Da bi se rešil teh mrež, je ods 1
v Atene in se tam boglobil v študij. Tu je zložil zbirko domorodn a
elegij. Vse njegovo delo obsega torej tri knjige ljubavnih in eno
domorodnih elegij.

Propertius je s Tibullom izoblikoval rimsko elegijo, njego\e
pesmi so tople, zelo občutene.

Umrl je okrog 1. 15. pr. Kr.

L. I. c. 22.

Propertius je posvetil prvo knjigo svojih pesmi prijatelju Tulim,
vnuku L. Volcatija Tulla, ki je bil leta 33. pred Kr. konzul. 2 Sem-
per  = continua (amicita), 3 Perusinus  Perusia (Perugia) mes o
blizu Trasumenskega jezera, 4 Italiae funera —  patriae sepulci-i,
tam je grob domovine, ker je bila ondi krvava bitka leta 41. pr. Kr.
med Octavianom in L. Antonijem, mlajšim bratom triumvira Anto¬
nija. Octavianus je oblegal Antonija, ki se je moral slednjič udaU,

6 pulvis Etrusca:  Perusia leži v Etruriji, pulvis  navadno m, 7 pro-
iecta  razmetana, nepokopana, veži: tu perpessa es ossamei propingui-

L. II. c. 26.

Pesnik je sanjal, da se je borila njegova izvoljenka Cynthia z
valovi. Ko ji je hotel v valove na pomoč, se je zbudil. 2 lonio  čitaj
štirizložno, rore — mari, ducere  dvigati, 4 umore  pod vlago, fateri
in posse  je odvisno od vidi te,  5 agitatam  zdrknivšo, Helle,  hči bo¬
ginje Nephele, je morala bežati z bratom Phrixom, in sicer na zlatem
ovnu, med potjo pa je zdrknila v morski preliv, ki se imenuje
po njej Hellespontus, 6 tergus, oris  hrbet, v prozi samo tergum,

7 tuum nomen haberet,  n. pr. mare Cigntheum,  9 cum Castore fratri
(Polluci), 10 excipere  obljubiti; Leucothea  — Ino,  hčerka theban-
skega kralja Kadma, mačeha Helle in druga žena blaznega Atha-
manta, se je na begu pred njim vrgla v morje, zato so jo častili pod
imenom Leucothoe zaščitnico v morskih nevarnostih, 11 primae pal-
mae  skrajni konci, prsti rok. 13 Glaucus  morski bog, ocelli  očki,
omeni jih zato, ker ga je bil njen pogled omamil, 16 Nesaee  in
Cymothoe  sta bili hčeri Nereja (Nereidi), 18 ante  prej nekoč, Ari-
oniam Igram:  Arion je bil pevec. Nekoč so ga ujeli morski roparji
in ga hoteli vreči v morje. Dovolili so mu, da je še enkrat za¬
brenkal in privabil delfina, ki ga je na svojem hrbtu prenesel v
Korint, 19 se mittere  skočiti, 20 discussit  pretrgal je.

L. II. c. 31.

Izvoljenka je povabila pesnika h kosilu, a se je v Apollonovem
svetišču zamudil. S pesmijo opravičuje svojo zamudo. 1 Aurea por-
ticus  pozlačeno stebrišče, 3 tanta in speciem  krasno za pogled, Poe-

35

nis columnis  iz punskih stebrov, 4 femina turba  ženska deca,
hčerke, 5 hic marmoreus  marm. kip, Phoebo ipso  ko on sam, 6 te¬
cita lyra  je oxymoron, pa pomeni, da je lira, dasi mrtva, tako izde¬
lana, da se zdi, ko da zveni, 7 Myro  slavni kipar, 8 artifices  tu pas.,
umetnine, 9 claro marmore  iz znanega kararskega marmorja, 10 Or-
tygia carius  (templum), t. j. otok Delos, kjer je bil Apollo rojen,
11 supra fastigia  nad stopnicami, nad vhodom, 12 Libyci dentis  slo-
nokosten 13 altera  (valvarum), deiedos Gallos,  ki so 1. 278. pr. Kr.
prodirali pod Brennom proti Parnassu, Apollo jih je pa pognal v
beg, 14 maerebat funera  žalovala radi; Apollo je namreč postreljal
otroke Tantalovi hčeri Niobi, ker se je bila prevzela in je zaničevala
Latono, ki je imela le 2 otroka, 15 inter matrem  (Latonam) el soro-
rem  (Dianam), 16 Pythius  = Apollo.

T. LUCRETIUS CARUS

Življenjepis.

O nobenem pesniku nimamo tako malo podatkov kot o Lucre-
tiju. Ne poznamo rojstnega kraja, ne vemo za rojstno leto, prav nič
ni znanega iz njegovega življenja. Iz poročila cerkvenega pisatelja
sv. Hijernoima vemo samo, da si je sam zadal smrt v 44. letu sta¬
rosti. Ker se je to zgodilo leta 55., je bil rojen leta 99. pr. Kr.

Lucretius se je bavil z grško filozofijo in je v dolgem spevu
6 knjig opeval bistvo narave. Kakor je ta snov že na prvi pogled
suhoparna in nevredna pesniške oblike, je vendar znal Lucretius
spraviti na vsako stran vse polno poezije. Pesem je zložena v heksa¬
metru, a ni dovršena in izglajena, ker ga je prej smrt dohitela.
Kljub temu pa spada pesnitev med odlična pesniška dela.

DE RERUM NATURA

L. I. v. 80—101.

Za zgled, kako kriva je stara vera, navaja Lucretius prizor v
Aulidi, daritev Iphigenije. 3 Indugredi —  ingredi, illa religio  stara,
državna vera, 5 Aulide  = (in) Aulide, 6 Iphianassai =  Iphigeniae,
foede  k turparunt,  7 Danaum  — Danaorum, 8 infula virgineos cir-
cumdata comptus  bel trak prevezan okoli las ( v znak nedolžnosti);
višnjim bogovom so darovali samo čiste stvari, podzemskim pa hu¬
dobne živali in ljudi, 9 mala  lica, profusa est,  11 et hunc propter
ferrum celare ministros = ministri celabant eum propter ferrum:
bodalo je imel pripravljeno v roki, da jo bo sam zabodel, skrivali
so ga pa, da je ne bi pogled nanjo preveč zbegal, 12 aspectu suo
pas. pri pogledu nanj, 13 summissa genibus  je zdrknila na kolena
in, 14 quibat:  queo (morem), 15 princeps  ker je bila njegov prvi
otrok, 16 viriim  = virorum, tremibunda  tresoča se, 17 perfedo more
sacrorum  po opravljenem obredu, 18 Hymenaeo comitari  omožiti se,
19 nubendi tempore in ipso:  v pristanišče so jo zvabili pod pret¬
vezo, da se bo tam poročila z Achillom.

3 *

36

L. II. c. 332—360.

Lucretius dokazuje, da imajo tudi najmanjši delci teles obliko,
in sicer vsak svojo, torej je različnost oblik neskončna, sicer ne bi
mogli razločevati ene stvari od druge. 2 sguamiger  luskinast, z lu¬
skinami obdan, 4 concelebro  poveličujem, 6 perge sumere  = sume,
10 cluere  imenovati se, 12 veži: propter turicremas aras,  14 viridis
— virides, saltu s  prepad, 15 bisulcus  razcepljen (dvoparkljar), na
stopinji pozna sled, 18 pri nemum  je treba izpustiti m, da ni u
stavno dolg, 19 desiderio iuvenci  je gen. obiect.: po teličku, 20 salix
iva (paša), 27 petulcus  bodeče se (jagnje), 28 balatus, us  meketanje.

P. OVIDIUS NASO

Življenjepis.

P. Ovidius Naso je zagledal luč sveta dne 20. marca 43. leta
pred Kr. v mestecu Sulmonu (Sulmo, danes Sulmona), ki leži ob
jugozapadnem podnožju Apeninskega gorovja krog 90 milj zapadno
od Rima.

Oče mu je bil premožen potomec starega plemiškega rodu, ki
je hotel Publija in njegovega prav za leto starejšega brata kar naj¬
lepše vzgojiti in pripraviti za državno službo. Zato se je preselil v
Rim, kjer je poslal oba dečka k najboljšim učiteljem v šolo. Oba
sta lepo napredovala, vendar se je že v zgodnji mladosti pokazalo
pri starejšem bratu izredno veselje do govorništva medtem ko se
je mlajši Publius vedno bolj navduševal za pesništvo.

Starejši brat je umrl, še preden je nastopil službo. Publius je
pa odšel, da bi si izpopolnil znanje, v Atene, Malo Azijo in Sicilijo.

Ko se je vrnil v Rim, se kar ni mogel ogreti za državno službo,
vendar se je slednjič udal očetovim prošnjam in postal triumvir
capitalis, neke vrste stražnik, pozneje pa decemvir litibus iudicandis
(sodnik) in je imel odprto pot do najvišjih služb, ker je bil njegov
oče plemič stare vrste (eques illustris), potomci teh so pa imeli
dosti prednosti pred drugimi.

Toda vse to ni moglo zadržati Ovidija v državni službi, preveč
ga je vleklo pesništvo, saj sam pripoveduje, da mu je vse, karkoli
je napisal, samo ušlo v verze: Quod temptabam scribere, versus
erat. (Tristia IV, 10.) Izstopil je torej iz državne službe in se vsega
posvetil pesništvu.

Že po prvih pesmih je postal ljubljenec odlične rimske družbe,
odprta so mu bila vrata najvišjih mogotcev, povsod je bil priljubljen
gost. In tako se je zgodilo, da je bil priča neprijetnemu dogodku
pokvarjene rimske družbe, ki je bila prav blizu vladarju. To dejstvo
je bilo bržkone vzrok, ali vsaj povod, da je moral leta 8. po Kr. ne¬
nadoma v Tome v pregnanstvo.

Ukaz za odhod ga je dohitel izven Rima. Brž se je napotil v
Rim, da bi morda dosegel pomilostitev, toda vse prošnje in posre¬
dovanja prijateljev so bila zaman, brez odloga je moral odriniti.

37

Ginljivo opisuje slovo v odi »Slovo od Rima«. Prijateljem pa, ki so
ga v tem težkem trenotku iz strahu pred vladarjem zapustili, ve¬
ljajo besede (Tristia I. 9):

Doneč eris sospes, multos numerabis amicos,
tempora si fuerint nubila, solus eris.

Žena in njegovi prijatelji so si ves čas prizadevali in vse po¬
skusili, da bi mu izprosili pomilostitev, a ves trud je bil zaman. Za¬
stonj je ubogi pevec izlival svojo bol v pesmi in jih pošiljal v Rim,
popolnoma zapuščen, brez prijateljev in svojcev je umrl v. Tomih
leta 17. po Kr., on, nekdanji ljubljenec vsega razkošnega in razuzda¬
nega Rima.

Ovidijeva dela in njegov pomen.

Ovidijeva dela pripadajo trem življenjskim dobam.

I. V mladeniško dobo  štejemo njegova začetna dela:

a) Amores,  izšli leta 22. pr. Kr., opevajo ljubezen do izmišljene
Corinne.

b) Heroides  (epistolae): 21 pisem slavnih žena iz dobe herojev
in še nekaj manj vrednih stvari, ki niso niti vse ohranjene.

II. V moški dobi  so nastale njegove najlepše pesnitve, in
sicer:

a) Fasti  ki obsegajo 6 knjig in so nekak pesniški komentar k
Caesarjevemu koledarju, opevajo rimske šege in navade ter praz¬
nike prvih 6 mesecev. Delo ni dovršeno, ker ga je pretrgal odhod
v pregnanstvo. Ovid je hotel ž njim popraviti neugoden vtis, ki so
ga bile napravile pesmi prve dobe.

b) Metamorphoseon libri XV.  To je Ovidijevo najlepše delo, ki
opeva grško mithologijo o raznih preobrazbah. Zložil jih je pred
pregnanstvom, zato niso dovršene. Pred odhodom iz Rima jih je
zažgal, ohranile so se pa v prepisih.

III. V pregnanstvu  je zložil dve zbirki, ki nosita naslov:

a) Tristia  v 5 knjigah, izšlo leta 12. po Kr. Iz te zbirke odseva
vsa osamljenost, ki je zajela pesnika v daljnem kraju, vse hrepe¬
nenje po prijateljih, po družini in po Rimu, vsa potrtost in obup, ki
se ga je lotila v tujini. Prva knjiga je nastala med potjo do Thrakije,
ker jo je odondod poslal v Rim. Pesmi so bile namenjene rimski
družbi in prijateljem, ki naj bi mu omogočili vrnitev.

b) Epistolae ex Ponto.  Tudi te so namenjene raznim zvestim
prijateljem in so polne vroče želje po vrnitvi.

V Ovidijevih pesmih občudujemo njegovo izredno domišljijo,
milino, živahno opisovanje in pesniško oblikovanje; v tem mu je
težko najti para. Njegov jezik je lep, žal ne izpiljen. V njegovih
pesnitvah pogrešamo vzvišenih idealov, ki jib navadno ne manjka
velikim pesnikom. A če tudi odštejemo neotrebljene pesmi prve ter
jokave »žalostinke« zadnje dobe, nam ostanejo vendar še neizmerno
lepe metamorfoze, ki jih po vsej pravici prištevamo med najboljše
produkte rimskega pesništva in varujejo pesniku vekovito slavo in
častno mesto med najboljšimi pesniki starega veka.

38

P. Ooidii Nasonis

METAMORPHOSEON LIBRI

Metamorfoze (preobrazbe) so pisane v šestercih (heksametrih)
in obdelujejo snov iz grškega bajeslovja.

1. Veži: nova corpora  nove oblike, fert  se dviga, 2 vos mutastis
et illas:  na svetu je vse božje delo, torej tudi preobrazbe, 3 adspirate
navdahnite mi.

5—20: svet pred preobrazovanjem in deljenjem elementov;
7 Cimos  praznina (iz grškega), brezdno, zmes elementov, rudis  ne¬
obdelan, indigestus  neurejen. Sv. pismo pravi: Zemlja pa je bila
pusta in prazna, 8 iners  nedotaknjen, 9 discordia semina  sprti ele¬
menti, 10 Titan —  Helios, solnce brez svetlobe. Sv. pismo pravi: In
tema je bila nad brezdnom. 11 Phoebe  boginja lune, luna; nec ro¬
par abat cornua nova  luna ni rasla, da bi svetila, tedaj je še ni bilo;
12 nec circumfuso pendebat in aere tellus  zemlja ni visela uravno¬
vešena v zraku, tako so si jo namreč predstavljali v poznejši dobi,
ko je bilo vesoljstvo urejeno; 14 Amphitrite  boginja, Nerejeva hči,
Neptunova žena; Titan, Phoebe, Amphitrite pomenijo solnce, luno
in morje; 16 sic  v zmešnjavi, tako, instabilis  nestalen, nemiren,
innabilis  neploven; 19 pugnabant  z dat. je grecizem.

Stvarjenje sveta.

21—31: Ločitev nezdružljivih in združitev enakih elementov
(semina rerum). Ovidius se ves čas naslanja na grške modrijane,
posebno na Anaxagora, ki je trdil, da neka sila »mens« razgiba in
razbira, loči in druži. 21 Deus et melior natura  je vzeto po Aristo¬
telu, 22 abscidere  odločiti, 23 liquidum caelurn  prozorni zrak, spis-
sum  pa gosti (aer), ki se drži zemlje pri tleh, 24 quae:  kaže na
elemente. Fasti I, 105 in 106 naštevajo 4 elemente: ignis, aqua
tellus, aer; to je vzeto po grškem Empedoklu, caecus  neviden,
25 dissociata locis:  vsakemu določi drug prostor: eter se dotika
zraka, ta pa zemlje, 26 ignea vis  = igneus aether, convexi caeli
nebesnega svoda, 27 summa in arce  na najvišjem mestu (nad ele¬
menti), 31 ultima  = profundissima globina, ali tudi extremae
partes, ker obliva Oceanos zemljo.

32 do 44 Ureditev zemlje. 35 Glomero  zaokrožim, in speciem
magni orbis:  zemljo sta si predstavljala v obliki krogle že Grka
Thales in Anaximandros, 36 fretum  morje. Sv. pismo pravi: Zbero
naj se vode, ki so pod nebom, v en kraj in prikaži se sušina!
39 obliquus  kriv, 40 sorbentur ab ipsa  (terra), 43 campos  ravnine
v primeri z vatle s  doline.

45—68, t. j. vrzel med našim 44 in 45 verzom pripoveduje o
ureditvi neba, vetrov, bliska in groma. Vse to kot tudi naslednje
spominja zelo na stvarjenje sveta. 49 astra tenent formaeque deo-
rum:  zvezde in bogove so si predstavljali v podobah ljudi.

39

52 Sandus  plemenit, 54 divino semine  po božjem pokol jen ju,
misli na dušo. Cicero pravi v knjigi De fin. deor. II, 34: »In animis
doctissimi illi veteres (Anaxagoras, Socrates, Plato) inesse quiddam
caeleste et divinum putaverunt. 58 quam  (tellurem), satus  sin,
Iapetus  oče Prometheja; čitaj ime štirizložno! Pravljica, da je člo¬
veka upodobil Iapetus, ni bila prav stara, ali vsaj nobeden izmed
grških pisateljev je ne omenja. 59 moderantum =  moderantium vla¬
dajočih.

Življenje v raju.

65 Aurea prima aetas...  Človeštvo rado sanja o stari zlati
dobi (refleks srečnega življenja v raju). Delitev v 4 dobe je posneta
po grških pisateljih. Hesiod pozna pet dob: zlato, srebrno, bronasto,
eno brez imena in železno. 67 verba minantia fixo aere  v mislih ima
zakone, ki so bili vrezani v bronaste plošče in vzidani v stene na
glavnem trgu (foru). 68 supplex turba:  sorodniki tožencev so prosili
in nadlegovali sodnike za milostne sodbe. 69 tuli  (homines). 70 Raz¬
vrsti: nondum pinus caesa  (de) suis montibus in liquulas undas
descenderat, ut viseret;  nasprotje je med suis  in peregrinum,
73 n on cingebant fossae:  ker ni bilo sovražnosti, ni bilo treba ni-
kakih obrambnih utrdb. 74 tuba, cornua  tromba, rog, z obema so
dajali znamenje za boj; prva je bila ravna, iztegnjena, drugi pa je
bil zavit. 76 mollia otia  prijeten mir, 79 millo eogente creatus  samo¬
rasel, divji, 80 arbuteus fetus  divja jagoda, jagodnjak, fragurn mon-
tanurn  gorska jagoda, 81 cornum  divja črešnja, morum  robida,
82 glans  žir; hrast je bil Juppitru posvečen, žir je pa v južnih
krajih prav dober, užiten. Ljudje so bili tedaj z malim zadovoljni,
živeli so skromno, zato srečno. 84 sine semine flores  divje cvetlice,
negojene, samorasle, 87 ibant  tekle so, 88 stillare  cediti se, ilex  hrast.

S vet se kvari.

89 Saturno misso in Tartara:  Saturnus je bil najmlajši med Ti¬
tani in je očeta Urana pahnil s prestola in sam vladal, dokler ga ni
njegov sin Iuppiter vrgel v Tartar. 90 subiit  sledila je, 95 sicci fer-
vores  žgoča vročina, 96 canduit: candescere  žareti, glacies adstrida
zmrzli curki, »ledene sveče«, 98 frutices  grmovje, vinctae cortice
virgae  plot, povezan z ličjem, cortex  ličje, 99 Ceres  boginja rodo¬
vitnega polja, Saturnova hčerka, ki je prinesla na zemljo rodovitno
seme (Cerealia)  in učila ljudi poljedelstva.

102 ingeniis  po značaju, 104 verne  =  aeris železa, ki je slabše
kot bron, 107 amor sceleratus habendi  grešna grabežljivost, 108 vela
dabant  (mortales), 109 veži: et carinae quae...  111 in 112 veži:
cautus mensor  (inženir) prhi s communem humum ceu lumina solis
et aurae communia sunt, limite signavit.  114 poscebatur humus  od
zemlje so zahtevali, in viscera terrae  globoko v zemljo, v osrčje, 115
Stggiis umbris  v podzemskih sencah, teminah; Styx  je bila podzeni-

40

ska reka v Tartaru, ki je sedemkrat obkrožala kraljestvo mrtvih.
116 inritamenta malorum  (gen. obi.) povzročitelj zla.

117 ferrum  zlo v vojski, aururn  meri na podkupovanje. 121 so-
cer a genero tutus  meri morda na Caesarja in Pompeja, ki sta bila
sorodnika, pa smrtna politična sovražnika; 122 imminet  streže po,
123 luridus  rumen, noverca  tašča, 124 filius ante diem patrios inquirit
in annos  sin pri vedežih izprašuje (radi dediščine), kedaj bo oče
umrl, 125 pietas  otroška ljubezen, meri na prejšnji stavek, veži:
virgo Astraea ultima reliquit madentes terras.  126 Astraea,  Astrae-
jeva hči, boginja pravice v zlati dobi na zemlji, se je v pokvarjeni
bronasti dobi umaknila z zemlje in je postavljena med zvezde
(:>Virgo«),

Upor gigantov.

Giganti, hudobni velikani, so bili sorodniki bogov, rojeni iz
krvavih kapljic Urana, ki ga je ubila njega žena Gaja (Zemlja).
Pozneje so jih bogovi pobili (Heracles).

127 Terris  abl. comp. arduus  visok, 128 adfectare  stremeti po
čem, 130 pater omnipotens  = Iuppiter, 131 Ossarn subiecto Pelio:
Velikani so položili goro Osso na Pelius, na njo pa Olimp, da bi
prišli do bogov (Babilonski stolp). 131 excutere  suniti, vreči s česa,
132 dirus  strašen, 134 animare  oživiti.

Vesoljni potop.

141 Flammas concipere  užgati se, longus axis  dolga zemska os,
ves svet, 142 reminiscitur quoque esse in fatis:  V starih knjigah
stoikov je bilo zapisano in od Heraklita prevzeto, da bo svet, kakor
je iz ognja nastal, po ognju uničen in zopet iz ognja nov nastal. Te
usode (fatum) tudi Iuppiter ne more premeniti, a je ne mara niti
pospešiti, zato se boji, da bi s strelo zažgal svet. 143 correpta  (flam-
mis), 145 teta  strele, Cpclopes  so bili velikani, ki so pomagali bož¬
jemu kovaču Vulcanu kovati za Iuppitra strele. 146 diversus  dru¬
gačen, 148 in Aeoliis antris:  severno od Sicilije je skupina vulkan¬
skih (Liparskih) otokov, ki so bili dom vetrov, katerim je gospo¬
doval Aeolus, Aquilo  sevemik, ki prinaša suh zrak in lepo vreme,
zato ga je zaprl, da ne bi motil nalivov. 150 Notus  južnik, ki prinaša
dež, 151 terribilem vultum  grški akuz. ozira, piceus  črn, temen, 156
inl57 uredi: Iris  (mavrica), nuntia Iunonis, induta varios colores
(grški akuz.) aquas alirnentague nubibus adfert:  Mavrica srka z
obema koncema iz zemlje vodo in jo donaša oblakom. 159 vota  up,
inritus  brezuspešen, uničen, 160 sed  marveč; 161 caeruleus frater —
Neptun, bog vodovja. 165 Domus  viri, moles  zapahi, jezovi, 168 de-
frenato cursu  nebrzdan tek. Primera divje vode s konji se začne
v verzu 166 »inmittile habenas«,  nadaljuje se v 167 »ora relaxant«
(popustili) zrahljati uzdo in se konča v 168 »defrenato cursu«.
171 Exspatiatus  razlivši se čez bregove, izstopivši, 172 satum  setev,
173 cumque suis  = cum eorum sacris, 176 pressae turres  pogrezli
stolpi, stebri, gurges  požiralnik, vrtinec, 177 discrimen  meja, 179

41

aduncus  ukrivljen, k hic  in alter  dostavi mortalis, 182 ulmus  brest,
184 terunt  se drgnejo, 186 deformis plioca  grdi, zavaljeni morski
volk, 187 lucus  sveti gaj, 188 Nereides  hčere morja (Nereja), ki
pomagajo mornarjem, 190 fulvus  temnorjav, 191 fulminis vires
orjaška moč, ki bliskovito seka, 196 novi fluctus  doslej neznani
valovi.

Deucalion in Pyrrha.

199 razvrsti: Phocis separat Aonios ab Oelaeis ar vi s.  Aonii pre¬
bivalci Boiotije, 202 astra petere  stremeti proti, 203 Parnasus  gora
v Phokidi, cacumina  (montis), nubes superare  segati nad, 204 Deu¬
calion  je bil Promethejev sin, oče Hellenov, po katerem se imenujejo
Grki Helleni, 205 consors tori  žena, družica, 206 Corpcidae nymphae:
na južnem pobočju Parnasa je bila votlina Corycida, v njej so bivale
nimfe in dobile odtod ime Corycidae. 207 Themis  Apollonova
hčerka, svečenica v delfskem svetišču. 208 non illo  (Deucalione),
aequi amans  gen. obj. 209 illa  (consorte tori = Pyrrha), metuens
deorum  gen. obj. bogaboječ, 210 stagnare  biti preplavljen, pod vodo,
213 innocuos  = innocentes, 217 rector pelagi  = Neptun, ki je držal
v roki trizob (tricuspidem), 218 humeros  grški ukaz. ozira, innato
murice tectum  s prirojenimi školjkami, 219 Triton  Neptunov sin
(grška sklanja), 221 illi  = ab illo, 222 ab imo  od spodnjega konca,
223 (in) medio ponto,  224 sub utroque Phoebo  od vzhoda do zahoda
(Phoebus bog solnca), 226 cecinit  (bucina), receptus, us  umik, 228
quibus est audita  = a quibus, omnes  (undas), 231 loca  kopnina.

Prvi letalec.

1 Interea  med zidanjem labirinta, perosus  part. glagola odisse.
zasovražil je, 2 exilium  pregnanstvo radi umora, 4 obstruat  (Minos)
veži licet obstruat  in 5 possideat,  6 anirnum dimittere  zatopiti se,
8 a minima coeptas:  verz ni jasen, morda pokvarjen; čitaj: a mi -
nima coepit brevem longiore sequenti:  Začel je pač z najmanjšimi
in dodajal vedno večja, daljša. 9 (in) divo quondam  včasih, 10 dis-
par  različen, 11 imaš  ob spodnjem koncu, ob korenini, 12 curvamine
v rahlem loku, 13 ut veras aves imitetur  = ut veras avium pennas
imitetur... 15 renideo  vesel sem, 17 mollibat  stara oblika za
molliebat, 18 manus ultima posita est  delo je končano, 19 librare
uravnovesiti, 21 que  nadomešča glagol aitque ali kaj podobnega,

24 Bootes  ozvedje na severnem nebu blizu Velikega voza, Pastir,

25 Helices  Veliki medved, stridus Orionis ensis  Orion, zvezdje
ima podobo (sličnost) moža z golim mečem v roki. Smisel je: ne
leti preveč proti severu in ne previsoko. 26 me duce  za mano, carpe
viam  leti kos za kosom. 30 non repetenda  poslednjič, ker ga ne bo
mogel nikdar več poljubiti, 31 timere comiti  (dat.) bati se za, 36 stiva,
otka, 37 lunonia Samos  na Samu je bilo središče njenega češčenja,
40 Calgmne  po medu znan otok. 48 nomen traxit ab illo  Mare
Icarum. 53 tellus dieta  otok Icaria, danes Nicaria.

42

Orpheus in Eurydice.

1 Nova nupta  mlado poročena žena, 2 Naiades  nimfe zem-
skih voda, tudi Eurydice je bila nimfa, comitata  pass. particip,

3 talus  peta, in talum serpentis dente recepto  ker jo je pičila kača,

4 Rhodopeius vates  = Orpheus, ad superas auras  na zemlji, quam
satis deflevit  za njo se je do dna srca izjokal. 5 ne non —  ut, 6
porta Taenaria  vhod v podzemlje pri Sparti: skozenj so šli Hercules,
Theseus in Psyche, 6 ad Styga  (grški akuz.) Styx, reka v podzemlju,
ki izvira iz Oceana v 10 studencih in 7 krat obkroža kraj umrlih. Pri
Stygu so bogovi prisegali. 7 per leves populos  skozi vrste duhov,
senc, kakor so si predstavljali stari Grki in Rimljani umrle, 8 Per-
sephonen  (grška sklanja) žena Dita, ki jo je ugrabil Pluto. 9 Um-
brarum dominum —  Plutona (Dita); kraljestvo mrtvih prav živo
opeva Vergilius v Aeneidi VI v. 300 in sled. Duše, katerih trupla
niso bila pokopana, ne smejo čez Styx. 11 reccidimus —  recidimus
(dolžina radi metra), quicquid mortale —  quicumque mortales crea-
mur, 12 positis (=  depositis) ambagibus  abl. abs., falsi oris  lažnjivih
ust, 14 Tartara  neutr. pl., v sing. pa Tartarus, 15 monstrum Medu-
saeum  = Cerberus, Medusin skot, ker je bila njegova mati Echidna
skot Meduse in Typhona; veži: uti terna colubris villosa Medusaei
monstri guttura vincirem, villosus  prepleten. 22 vos quoque iunxit
Amor:  tudi njo (Persephono) je ugrabil Dis iz ljubezni. 23 Chaos
primeri I, 7, 24 retexite properata fata  raztkite, razveljavite prerano
usodo (smrt), 25 omnia debemur vobis  vsi moramo k vam, 28 lon-
gissima regna:  ker so ljudje na zemlji le kratek čas, pod zemljo pa
večno. 29 iustos annos pergere  preživeti primerno število let. 30 pro
munere  za dar, 31 v e ni a  pomilostitev, certurn est  (rnihi) je moj
trden sklep, 34 Tantalus  je bil Juppitrov sin. Da bi preizkusil vse¬
vednost bogov, jim je postavil pri obedu na mizo sina Pelopa. Za
to zlobo mora trpeti v Tartaru večno lakoto in žejo. Stoji v vodi,
a voda se umakne, kadarkoli želi piti. 35 lxionis orbis:  Ixion je za
kazen za svoje grehe privezan na kolo. Večno vrtenje kolesa mu
povzroča grozne muke. 36 iecur carpsere volucres:  Tityos se je
v življenju pregrešil, zato leži v Tartaru na golih tleh in dva ja¬
streba mu trgata z živega telesa jetra, ki pa vedno iznova narastejo;
tudi njegova kazen je večna. Urnis vacarunt Belides:  Belide so bile
hčerke Danajeve, zato tudi Danaide. Omožene so bile s sinovi
Aegypta, v poročni noči so jih pomorile, zato morajo zajemati z re¬
šeti vodo in z njo polniti sod, ki nima dna. 37 Sisyphus  se muči
z velikansko skalo. Če bi se mu posrečilo, spraviti jo na vrh gore,
bi bil rešen. Kolikorkrat pa se približa vrhu, mu uide skala n iz d ni
in začeti mora trud iznova. Tudi to pomeni večno  kazen. 39 Eume-
nides  = Erinyes, 41 illa erat inter recentes umbras  bila je med
onimi, ki so zadnje umrle, 43 legem  pogoj, 44 lumina  oči, Avernae
valles  = Tartarus, 46 carpitur trames  stopata po stezi, 48 afuerunt
(Orpheus et Eurydice), 51 prendere  = prehendere objeti, certans
trudeč se, 54 quid quereretur, nisi se amatam:  ni se pritoževala, kajti

43

vedela je, da ga je le ljubezen do nje premotila. 58 portitor  (Cer-
berus), (Lotova žena). 62 Rliodope  in Haemus  sta gorovji v Thrakiji.
Orpheus je bil iz Thrakije, tja se je zopet vrnil.

Sklep.

5 Meliore parte  z dušo, v pesmih, proizvodih duše, super alta
astra ferar, namen erit indelebile  in perennis ferar  so vse izrazi
velike samozavesti (primeri Horatijevo odo: Exegi monumentum).
Ta samozavest je utemeljena, kajti v tedanjih časih je bila poezija
zelo v čislih, ljudje so pesmi veliko čitali, recitirali, poezija je bila
eden glavnih predmetov v šolah, razumevanje pesništva in znanje
pesmi je spadalo k obvezni splošni izobrazbi.

FASTORUM LIBRI

Feralia.

Rimljani so začenjali leto s spomladjo. Predno so se poslovili
od starega leta, so praznovali od 13. do 21. februarja spomin mrtvih:
dies parentales (parentare žrtvovati), sklep svečanosti so imenovali
Feralia, častili so posebno one, ki so umrli v zadnjem letu.

2 Pyra  grmada (grob), kjer so mrtvece sežigali, tako tudi
bustum (burere), 3 Manes  duše umrlih, domači varuhi, pro divite
munere  namesto bogatih darov, pietas  iskrena ljubezen otrok do
staršev, 4 Styx  podzemska reka v Tartaru (prim. Orpheus 6!), ima
dolenji, podzemski, deos —  divinos manes, 5 tegula  opeka, na ka¬
tero so polagali darove, porricio  3 navadni izraz za darovanje bo¬
govom, velare  oviti, 6 mica  ščepec, 7 Ceres  Cererin dar, kruh,
solutae  raztresene, 8 testa  skodelica, posoda na grobu, media v la
grobovi so bili zunaj mesta ob cesti, 9 umbra placabilis  prijeten
počitek, 10 sua verba  primeren govor, positis focis  grobovom, žaram,
11 idoneus auctor  vreden začetnik, 13 genio  varuhu, 17 omine ab
isto  od onega dogodka, 18 suburbanus  zunanji, izven mesta: ko so
bili te obrede opustili, so se baje duhovi maščevali na ta način, da
je prav veliko ljudi pomrlo in se je od grmad kar mesto ogrevalo
(incaluisse),  20 avi —  maiores, 23 praeteriti honores  zamujene
časti, 24 prodigium  prikazen, 25 haec  (parentalia et feralia), cessate
opustite (pirovanje, v teli dneh se ni smela izvršiti nobena možitev),
26 pinea taeda  bakla, s katero spremijo nevesto k ženinu, 27 raz¬
vrsti: nec hasta recurva comat virgineas comas tibi, quae videbere
matura matri cupidae:  na poročni dan so nevesto česali na temenu
s skrivljeno sulico (hasta caelibaris), v znak, da bo podvržena odslej
moževi oblasti, 29 Hgmenaeus  bog svatbe, faces et ab ignibus atris:
pogrebi so bili ponoči z gorečimi baklami, 31 celentur di:  med žal¬
nimi sprevodi so zakrivali kipe bogov, da niso videli žalnih obredov,
34 posito cibo:  mrtvim so polagali na grobove hrane, da bi jo uži¬
vali, 36 Luciferi  (dies) dnevi, pedes  stopice v verzu. Ovidius se je
zmotil; žalni dnevi so se končali 21. februarja. Morda je računal
pomotoma 31 dni za februar, 37 hanc lucern  ta dan.

44

TRISTIUM LIBRI

Slovo od Rima.

1 Subit imago  stopi pred oči spomin, 6 Ausonia =  Italija,
7 mens non satis apta  duša se ne more vtopiti in zamisliti, 8 tor-
pesco  otrpnem, 11 loviš ignibus ictus  od strele zadet, 15 extremum
slednjič, 17 tenebat  v objemu držala, 18 usque  venomer, nepre¬
trgoma, indignas genas  lica, ki niso zaslužila solz, 19 nat a:  hčerka,
diversa  daleč vstran, 22 non taciti funeris  pogreba z jokom in
ihtenjem, intus  notri, v hiši, 23 femina virgue  vobče: žene in možje,
pueri  sužnji, meo funere:  pregnanstvo primerja v smrtjo, zato pot
s pogrebom, 25 in parvis  (rebus), 26 facies  slika, 28 luna rege-
bat equos:  ker so si predstavljali, da jo vozijo konji kot solnce,
29 ad bane —  ad lunam, 30 lar  hiša, ki je bila prav blizu Capitola,
frustra:  ker je niso čuvali, 35 clipeum post vulnera  pregovor (po
toči zvoniti), 37 error non scelus causa exilii,  kar Ovidius ponovno
poudarja, 40 deo —  Augusto, non mi s er —  felix, 42 singultus  ihte¬
nje, medios sonos impediente singultu  ihtenje ji je v sredi trgalo
besede, 43 passis capillis:  v znak neizmerne žalosti, adstrata  vrgla
se na tla, 45 adversi penates  nasproti ji stoječi hišni varuhi, 46 non
valitura  (verba) brezuspešne (prošnje), 47 negabat  ni dopuščala,
nox praecipitata  naglo bežeča noč, 48 ab axe  od pola, Parrhasis
ar etos  Veliki medved, 55 Umen  prag, 56 indulgens animo  duši na
ljubo, 57 Vale dieto  abl. abs., 58 summa  zadnje, 59 mandata  na¬
ročilo, 60 pignora:  navadno otroci, tu pa feminae et amici: Dragi
moji! 62 mora iusta est —  causa morandi iusta est: 1. ločitev
od preljubega Rima, 2. odhod v neprijazno Scythijo, 64 dulcia mem-
bra  člani družine, 66 Thesea fide:  Theseus je spremljal prijatelja
Pirithoja v podzemski svet, kamor je šel po ženo Proserpino, 68 in
lucro est  je dobiček, 75 Meitius Fuffetius  je izdal Rimljane, zato so
ga s konji razčetverili, 78 nuda peetora:  v znak žalosti so si raz¬
trgali oblačila, 83 ultima tellus  konec sveta, 88 manus victas dare
priznati se za premaganega; izraz je posojen iz gladiatorskih iger,
utilitate:  misel, da mu bo morda iz Rima pomogla, da se kmalu vrne,
89 ferri sine funere  nesli so ga kot mrtveca, 90 inmissis comis:  od
žalosti si niso česali ne brade ne las, hirtus  čopast, zmršen.

O METRIKI

Za skupno recitiranje molitev v zboru, za opravljanje molitev
med korakanjem okrog žrtvenika in za spremljanje molitve s pe¬
tjem je bilo nujno potrebno urediti enakomerno menjavanje nagla-
šenih in nenaglašenih zlogov, da je bila molitev ubrana in enotna.

Mi urejamo mero z ozirom na naglas (qualitas vocalis), Rim¬
ljani pa so merili zloge po njihovi trajnosti (quantitas vocalis). Zlogi
so jim bili dolgi in kratki.

Časovna enota (mora) za merjenje jim je bila ena kračina,
dolžina je trajala za dve mori (— = w w).

45

Najenostavnejša mera je bila zveza ene dolžine in ene kračine
in narobe (— w, w—), ali ene dolžine in dveh kračin (—
vj  w—). Takim meram so rekli stopice (pedes), imenovali so jih
troheje  (trochaeus) — «_», jambe  (iambus) w—, daktile  (dactylus)
— w w, in anapeste  (anapaestns) w <-< —. Dve kračini sta lahko za¬
menjali eno dolžino ( vj  w  — —) in narobe je mogla zamenjati ena
dolžina dve kračini (— = Tako nastane iz daktila —

spondej:-.

Vsaka stopica je imela dva dela: eden, navadno dolgi, je bil
naglasen, drugi navadno kratki, pa ni bil naglasen: Pri naglašenem
delu so glas dvignili, to je dvig (arsis), pri drugem so pa z glasom
padli, kar so imenovali pad (thesis).

Po dve stopici skupaj tvorita dipodijo, po tri tripodijo, enako
štiri tetrapodijo, pet pentapodijo in šest heksapodijo.

Stopice vežemo v vrstice ali verze (versus). V verzu je zadnja
stopica lahko okrnjena za en ali dva nenaglašena zloga, verz je
katalektičen ali nepopoln. Če pa je tudi zadnja stopica popolna, je
verz akatalektičen (popoln). Med najstarejše verze štejemo šesterec
ali heksameter, ki je bil prvotno v rabi pri bogoslužju, pozneje je
prešel v junaške in nazadnje v epske pesmi ter je postal vobče
mera junaških pesmi.

Heksameter obstoji iz šestih daktilov, zadnji je vedno kata¬
lektičen: — ^ ^— uu — uu-w  — C/. Zadnji zlog je lahko

dolg ali kratek, zato syllaba anceps (dvoje vrednosti w). V heksa¬
metru moremo vse daktile zamenjati s spondejem, le petega na¬
vadno ne. Če pa ima šesterec tudi v peti stopici spondej, ga ime¬
nujemo versus spondiacus.

Spondeji označujejo resnost, težo, žalost, n. pr.:

lili inter sese magna vi brachia tollunt. (Verg. Georg. IV. 174.)

Tantae moliš erat Romanam condere gentem. (Verg. Aeneis
I. 33.)

Čim več ima pa šesterec daktilov, tem živahnejši je, n. pr.:

... et agmine facto

quadrupedante putrem sonitu quatit ungula campum. (Verg.
Aeneis VIII. 596.)

Obstipui steteruntque comae, vox faucibus haesit. (Vergilius,
Aeneis II. 774.)

At tuba terribili sonitu taratantare dixit. (Ennius, Annales 452.)

S heksametrom je zelo pogosto zvezan pentameter (peterec)
v elegični distihon.  Ta distihon je najstarejša kitica, iz njega so se
razvile polagoma razne druge.

Peterec sestoji iz dveh simetričnih polovic, katerih vsaka obsega
dva daktila in pol, torej: ———!—vo  — w w—.

Je torej katalektičen v obeh polovicah. Stati ne more sam,
temveč samo v zvezi s šestercem, n. pr. napis na Vergilijevem grobu:

Mantua me genuit, Calabri rapuere, tenet nune

Parthenope, cecini paseua, rura, duces.

46

V petercu sta mogla stati v prvi polovici spondeja namesto
daktilov, v drugi polovici pa ne.

Pri čitanju dolgih verzov nam je potrebnih kaj oddihov (v
verzu): vsak šesterec ima vsaj en oddih, vsak peterec ga ima v sredi.

Kadar se krije oddih s koncem stopice, nastane odmor (die-
resis — razloka); kadar pa oddih preseka stopico, pa cezura  (cae-
sura = zareza), Cezura more sekati najprej tretjo stopico, stoji za
peto polstopico in se imenuje caesura penthemimeres,  n. pr.:

In nova fert animus I mutatas dicere formas. (Ovidius, Me¬
tam. I. 1.)

Ta cezura je najpogostnejša. Včasih se pa umakne oddih za sedmo
polstopico (caesura hephthemimeres),  n. pr. Ovidius, Metam. I. 27:

Emicuit I summaque locum ! šibi fecit in arce.

Ker je ta zareza pomaknjena tako daleč proti koncu, je navadno
zvezana s cezuro za tretjo polstopico (caesura trithemimeres).

Prav redka je zareza za trohejem tretje stopice (caesura, kata
triton trochaion),  n. pr.:

Oderunt peccare i boni virtutis amore.. (Hor. epist. I. 16, 52.)

Pesniki pastirskih pesmi so radi stavili dierezo med 4. in 5.
stopico, imenujemo jo po grškem bucolica,  n. pr. Verg. Eci. II. 58:

Heu, heu, quid volui misero mihi? I Floribus Austrum.

Posebnosti pri (itanju.

1. Izpah (elisio):  V latinskih verzih izpahujemo končni vokal
v sredi vrstice:

a) kadar se začenja naslednja beseda z vokalom ali h: Ov.
Metam. I. 15 utqu(e) erat, 18 Obstabatqu(e) aliis aliud, qua cor-
por(e) in suo, Metam. I. 20 sine ponderje h)abentia pondus, 93
perqu(e h)iemes.

b) kadar se končuje beseda na —m in naslednja začenja z vo¬
kalom ali h: Ov. Metam. I. 24: Quae postqu(am) evolvit, in 70 pere-
grin(um) ut viseret orbem;

c) kadar sledi za končnim vokalom ali —m es  ali e st,  tedaj
izgubita ti dve besedi svoj vokal: Ov. Metam. I. 54 Natus horno
(e)st; 65 Aurea prima sata (e)st aetas;

2. Zev (hiatus)  sme ostati le pri samostojnih medmetih: Ov.
Metam. I. 363:

O utinam possem populos reparare paternis.

3. Spoj (siniceza):  Včasih moramo dva zloga spojiti v enega,
ali pa i in u čitati konzonantno (j in v): huje, cuj, genva, tenvia za
huic, cui, genua, tenuia; alveo, postea, deerunt, vse le dvozložno.

4. V prozi ne tvori muta cum liquida dolžine, v pesmi pač, če
je le treba.

5. Pesnik sme tudi sicer kratke zloge daljšati in dolge krajšati,
če to zahteva ritem (licentia poetica).

REALI A

1. Ustroj rimske vojske

1. Conscriptio — nabor. Vojna služba je bila v Rimu vobče ob¬
vezna za vse moške, ki so bili za njo sposobni, in sicer od 17. do 46. leta,
vendar se je vedno bolj izpopolnjevala s prostovoljci, ki so se v službo
vedno rajši javljali, ker so bili dobro plačani, po službeni dobi so pa do¬
bivali še dobro odpravnino navadno v zemljiščih; slednjič je pa bivanje in
vojskovanje po provincijah nudilo dosti prilike za ropanje in plenjenje.

Nabori so se vršili v normalnih (mirnih) časih tako: Vsako leto so
najprej izbrali 24 tribunov (tribuni militum) za 4 legije, t. j. po 6 za vsako
legijo. V ozir so mogli priti le izkušeni vojaki, ki so se bojevali uspešno
v 5 do 10 vojskah. Tribuni so jemali pa za vojake mladeniče izmed prvih
petih razredov. Pozneje so si pa poveljniki vedno bolj sami izbirali vojake,
zato je čut dolžnosti do domovine polagoma ginil, vojaki so se čutili
vedno bolj služabnike vojskovodij, kar so pozneje v resnici postali.

2. L e g i o — legija. Ta je bila najvišja enota. Primerjati bi jo mogli
našim polkom, le da so bile legije mnogo samostojnejše v oziru vojaških
operacij, nekako naše divizije. Štele so od 3600 do skoro 6000 mož.

Prvotno so imeli le 4 legije, za vsakega konzula po 2 (exercitus
consularis), pozneje pa je število raslo. Caesar jih je imel že 15. Imenovali
so jih po številkah od 1 do 15 ali pa s častnimi pridevki, n. pr. v Ptuju,
stari Poetovioni, legio VIII. Augusta, 1. XIII. Gemina, 1. II. Adiutrix, ali
v Ločici pri Celju tabor legionis II. Italicae.

3. Legio veterana  — je bila legija, sestavljena iz starih, izku¬
šenih, dosluženih vojakov (R 25).

4. Legio tironum  — sestavljena iz novincev, brez vojne izkušnje,
zato je vobče manj veljala (R 24 in Bellum civ. 28).

5. Legiones proxime conscriptae  — legije, ki jih je
Caesar še le na zadnje nabral in postavil.

6. Cohors  — kohorta. Legija je bila razdeljena v 10 kohort, ki so
bile za vojne operacije najpripravnejše enote.

7. Cohors praetoria  — poveljnik si je zbral najboljše vojake
v posebno kohorto, ki mu je služila navadno v telesno varstvo, in jo je
uporabljal za posebne naloge (cohors praetoria = delecta manus).

8. Manipulus  — manipul. Kohorte so se delile v 3 manipule, ki
so šteli vsak po 2 »stotniji« (centuriji).

9. Centuria  — (ali or do). Ime ji je odtod ker je štela nekoč 100
mož (centum). Potemtakem je štela tedaj legija 10 kohort po 3 manipule,
katerih vsak je imel 2 centuriji, torej skupaj 60 centurij ali 6.000 mož.

V Caesarjevi dobi je štela centurija povprečno le 60 mož, torej ma¬
nipul 120, kohorta 360 in legija 3.600 mož.

Legionarius  — (miles) je mogel postati prvotno le rimski
državljan.

10. Soči  i — zavezniške čete, ki so jih pošiljali zavezniki, so bile
združene v posebne oddelke. V boju so bili zavezniki dodeljeni na krilih
(ala), zato so se imenovali tudi alarii.

11. Auxilia  — pomožne čete. K skupini pod R 10 so spadale tudi
te čete, rezerve, ki so jih sklicali in zbrali v deželah izven rimske države,
po provincijah in podjarmljenih deželah.

48

12. A 1 a , t u r m a , decuria — vsaka legija je imela dodeljenih 300
jezdecev, ki so bili razdeljeni v 10 krdel (turma), vsako krdelo je pa imelo
3 dekurije (decuria) po 10 mož, torej krdelo 30 jezdecev (R 34).

2 . Poveljniki

13. Proconsul  — (imperator) je bil vrhovni poveljnik (Caesar) vseh
čet v enem ozemlju.

14. Legati  — so poveljevali legijam, ali so imeli druge naloge.
Navadno jih je na predlog prokonzula imenoval senat. Prvotno so bili
poslanci in zastopniki senata, odtod jim ime. V Caesarjevi vojski pa so
bili vojaški generali, njegovi pomočniki, zato le njemu podrejeni. Imel jih
je 10 in so opravljali različne posle, včasih tudi poveljniške (cum imperio).

15. Legatus propraetore  — je bil pravi namestnik poveljnika,
ki je imel prav vse pravice poveljnikove, nadomeščal je navadno povelj¬
nika, če je umrl ali bil odsoten. Labienus je bil Caesarjev legat. Ker mu
je pa naložil (De b. G. I. 21.) važno nalogo z dvema legijama, mu je po¬
delil pravice in moč propretorja, kar tudi posebej omenja.

16. Quaestor  — kvestor je imel navadno upravo v rokah, skrbel
je za hrano, plačo in prodajal plen (sectio R 80). Lahko pa je tudi pove¬
ljeval, če je bilo treba.

17. T r i b u n u s m i 1 i t u m — vojni tribun. Pri legiji jih je bilo 6.
Bili so nižji častniki, ki jih je imenoval Caesar izmed mladih rimskih
plemičev in jim izročil poveljstvo raznih važnih straž in izvidniških od¬
delkov ter jih uporabljal za razne druge naloge.

18. Praefecti sociorum  — poveljniki zavezniških čet (R 10).
imenoval jih je konzul po 6, bržkone za vsako krilo po 3.

19. Praefectus equitum  — je poveljeval konjenici 300 jezdecev
(ala), ki jih je imela vsaka legija (R 12).

20. Decuriones  — so bili poveljniki dekurijam (R 12), legija jih
je imela 30.

21. Centuriones  — so bili poveljniki posameznih centurij. Caesar
jih je izbral izmed navadnih vojakov. Opravljali so pri centurijah vse posle.
Položaji so jim bili različni: v vsakem manipulu je bil eden »prior«, drugi
»posterior«. Najvišji so bili centuriones prve kohorte, ki so se imenovali tudi

22. Centuriones primorum ordinum  ali tudi kar primi
o r d i n e s. Ti so prisostvovali tudi vojnim svetom. Najvišji med vsemi je
pa bil centurio prvega manipula v prvi kohorti (R 23).

23. Primipilus ali centurio primi pili  — je bil najvišji
centurio (R 22) prvega manipula prve kohorte, ker je prvi vrgel svoje
kopje in s tem boj začel.

5. Vrste vojakov

24. T i r o — novinec. Novince so po naboru navadno delili v dve
skupini, zato di-lectus nabor: eno so porabili za dopolnitev obstoječih legij,
drugo pa za eventuelno postavitev novih (legiones tironum). Prisegali
so skupno tako, da je govoril eden za vse, drugi so pa le izjavljali: »Idem
in me (pertinet).«

25. Veterani  — so bili dosluženi vojaki, ki so imeli za seboj ob¬
vezno službo ter so bili izločeni iz legij, a so še nekaj časa služili. Ce je
bilo mogoče in potreba, so tvorili samostojno legijo (R 3). Ker so bili izku¬
šeni, so bili posebno zanesljivi in poveljniku trdna opora (Bellum civ. III, 28).

26. Evocati  — rezervisti so bili vojaki, ki so že doslužili in se
od vojaštva poslovili, a so na poziv poveljnika zopet prihiteli pod orožje,
zato večkrat tudi ve t e r a n i imenovani. Bojevali so se v posebnih od¬
delkih in so uživali razne pravice.

27. Velites  — četaši. Vsaka centurija je imela po 20 lahko oboro¬
ženih strelcev četašev, ki so sovražnika dražili in vznemirjali do glavnega
napada.

49

28. Hastati — suličarji so bili vojaki v prvem redu bojne vrste;
oboroženi so bili s kopjem in so začenjali boj.

29. Principes  — prvaki so stali v drugem redu bojne vrste, imeli
so sulice, oziroma kopje in so s prvo vrsto ob enem začenjali boj; stopili
so v presledke prve vrste, ko se je začel boj od blizu (R. 63). Prvotno so
stali bržkone v prvi vrsti, kakor kaže ime.

30. T r i a r i i — vojaki tretjega reda. To so bili stari preizkušeni
vojaki, krepka rezerva, ki so bili oboroženi s sulico ali kopjem in so stali
v 3. redu bojne vrste ter posegli v boj le, če nista prvi in drugi red vsega
opravila (res ad triarios venit, rediit).

31. S a g i 11 a r i i — strelci so imeli loke in puščice. Začenjali so
boj zlasti pri obleganju. Spadali so k pomožnim četam in so bili le lahko
oboroženi. Najboljši strelci so bili Krečani, baje so oni puščice iznašli in
jih prvi uporabljali.

32. Funditores  — pračarji so nastopali navadno skupaj s strelci.
Najboljši so bili z Balearskih otokov (Baleares) in s Krete (B. G. II. 7, 2).

33. E x p e d i t i — lahkooboroženi so bili vsak čas pripravljeni za
boj, torej brez vsake prtljage, ki bi jih utegnila ovirati v boju.

34. E q u e s — konjenik, jezdec. Sprva so služili pri konjenici samo
rimski plemiči in bogataši, ki so stvorih polagoma svoj stan (ordo eque-
stris). V Caesarjevi dobi pa so jemali h konjenici le še zavezniške čete,
posebno iz Španije in Galije, ker so bili ondi najboljši jezdeci doma.

4 Orožje

35. T e 1 u m — kopje, ki so ga metali z rokami in s pračami. Semkaj
spada 1. puščica (sagitta), 2. kopje v ožjem pomenu besede (pilum), 3. su¬
lica (hasta), zato navadno množina: tela (conicere, reicere, mittere).

36. Sagitta  — puščica je obstajala iz lesene palice, ki je imela
na koncu ostro konico, navadno v obliki trnka, da je ni bilo mogoče iz¬
trgati iz telesa ali ščita, če se je zapičila vanje. Konica je bila navadno
pomočena v strup, torej smrtnonevarna. Metali so jo z lokom (arcus) ali s
pračo (scorpio) strelci (R 31) in začenjali s tem boj.

37. Pilum  — kopje, v ožjem pomenu besede, je bila okrog 80 cm

dolga lesena palica, ki je imela na enem koncu vdelano okrog 1 m dolgo
sulico iz mehkega železa, ostra konica pa je bila iz trdega nada (jekla).

•Ce se je zadrla v ščit ali telo, se je ostro zakrivila in je ovirala vojaka

v boju, pa tudi porabna ni bila več (R 31).

S kopjem so bili oboroženi navadno vojaki prvih dveh redov bojne
vrste. Boj so začeli iz daljave do 25 korakov in ga končali z mečem.

38. Hasta  — sulica je bil do 5 čevljev dolg kolec, ki je imel na
enem koncu železno konico. V Caesarjevi dobi je sulico nadomeščalo že
kopje (pilum). Metali so sulice suličarji hastati (R 28).

39. Gladi  us  — meč je bil raven in okrog 60 cm dolg; imel je

lesen ročaj in železno ostrino, ki je bila navadno na obe strani brušena.
Nosili so ga v nožnici (vagina) iz usnja, in sicer častniki na levi strani,

vojaki pa na desni preko rame, ker so imeli na levi ščit.

5 . Legija na poti

40. A g m e n — se je imenovala četa na poti v štiristopih. Na čelu so
korakali izvidniki (exploratores, antecursores), za njimi je sledilo okrog
%  čete (agmen primum), za tem prtljaga (sarcinae, impedimenta) in na
zadnje 'A  čete (agmen novissimum).

Večkrat so zahtevale varnostne razmere, da so se zavarovali na vse
strani: korakali so v nekakem štirikotu, da je bila četa na vse štiri strani
pripravljena za udar. Prtljaga je bila v sredi. To so imenovali a g m e n
q u a d r a t u m.

41. Iter iustum  — zmerna pot, ki so jo prehodili v enem dnevu,
povprečno 25 do 30 km.

Tolmač VII. - Latinska čitanka 4

50

42. 11 i n e r a m a g n a ali m a x i m a — so bili silni hodi. Če je
silila potreba, so prekoračili na dan do 60 km ali še več.

43. P a s s u s — korak. Rimljani so merili razdalje po korakih, ki so
sestajali iz dveh stopenj (gradus) po 75 cm, torej korak 1 m 50 cm. 1.000
korakov je bila milja, okrog 1.500 m. Suetonius poroča, da je Caesar pre¬
koračil, oziroma prevozil v sili do 150 km na dan, kar je pač zelo veliko,
če je verjetno.

44. V a d o transire  — prebresti. Kadar so prišli do vode, so jo
skušali vedno najprej prebresti. Poiskali so plitvino, postavili nad njo vrsto
jezdecev, da bi slabili tok vode, in eno vrsto pod njo, da bi lovili one vo¬
jake, ki bi jih morda voda izpodnesla.

Če ni bilo mogoče reke prebresti, so zgradili most (pontem facere,
instruere), ali pa so se prepeljali čez vodo. V ta namen so jim služila
sledeča sredstva pod 45—48.

45. P o n t o (= ratis) — brod galskega izvora. Včasih so zvezali več
čolnov, jih z deskami prekrili in napravili brod (ratibus ac lintribus con-
iunctis, B. G. I, 8 in 12, pri Caesarju le v množini).

46. Navis  — ladja. Te so bile dvojne: naves longae  (bojne)
ter naves onerariae  (trgovske ali tovorne ladje). Prve so bile dolge

r

porLa!^ prueiorifb

-5

.S.

A

cohorlcs legmmac

| cohorles legumariae

araL

m priii  - □ cipalis

■a

via gumtana.

K

porfa := ^deci

°cumanw


J

Sl. 1. Rimski tabor (castra).

pa nizke, da so tem laže rezale valove in napadale sovražnika. Tovorne pa
so bile krajše in širše. Poganjali so jih z jadri (velum) ali z vesli (remus).
Veslali so navadno sužnji, ki so bili k svojemu sedežu priklenjeni, in sicer
po taktu, ki ga je dajal poveljnik (praefectus remigum). Če so sedeli veslači
v dveh vrstah, so zvali ladjo navis biremis,  če v treh navis tri-
r e m i s.

51

47. S c a p h a — bojni (rešilni) čoln. Beseda je grška in pomeni čolne,
ki so jih imele bojne ladje, da so ž njimi pristajale in si pomagale pri
plitvinah, kadar niso mogle pristati k obali.

48. N a v i g i a speculatoria  — male gibke ladje za izvidniške
posle, straže i. dr.

6. Legija n taboru

49. Castra  — tabor, taborišče. Rimski vojaki so vedno počivali le
v taborih, ki so bili navadno štirioglati in, če je bilo le mogoče, tudi
orientirani, to se pravi: stranice so bile obrnjene točno proti štirim stra¬
nem sveta. (Primeri staro Emono! Zid na Mirju še vedno priča o tem.)
Prostor so določali taborom navadno exploratores, ki so hodili pred četami.

Glavna cesta (via principalis) je delila tabor v dva dela: v prvem so
počivale kohorte ob sredi, auxilia ob straneh, v drugem pa so bili (za
kohortami) poveljniki, ob krajih evocati, zadaj pa auxilia. V sredi dru¬
gega dela je bil važen prostor praetorium, poveljnikov šator. Sem so se
zbirali k bogoslužju, nagovorom itd.

Iz tabora so vodila na vsako stran po ena velika vrata: spredaj
porta praetoria,  ob straneh porta principalis dextra et
sinistra,  za hrbtom pa porta  d e c u m a n a. Ob straneh je bil prazen
prostor v obliki široke ceste za sprehajanje in gibanje čet, trena in za
plen. (Slika 1.)

50. Castra aestiva  — letovišče, tabor, namenjen samo za bi¬
vanje poleti.

51. Castra hiberna  — zimovišče, tabor, namenjen za zimovanje.

52. Castra stativa  — stalni tabor, ki je bil urejen za zimsko
in letno bivanje. Okrog stalnih taborov so se polagoma naselili trgovci
in obrtniki. Iz njih bivališč se je razvilo marsikatero mesto (Emona!).

Sl. 2. Pogled na utrdbo tabora od zunaj.

7. Utrdbe

53. Castra munita  — Rimljani niso nikdar počivali nezavarovani.
Tudi če je šlo za krajše bivanje, so si tabor polagoma utrdili (R 54 do 57).

54. Fossa  — jarek; najprej so izkopali okrog tabora do 2 metra
ali več globok jarek (sl. 2). Izkopano zemljo so metali na notranjo stran
in napravili primeren nasip vallum (R 55).

4 ’

52

55. V a 11 u m ali a g g e r — nasip (R 54) so zavarovali s prsobranom
(1 o r i c a, sl. 2), ščitnimi stenami (p 1 u t e u s R 69) in stolpi (t u r r e s R 57,
sl. 2). V zunanjo steno nasipa so doli do dna jarka zabili ostre veje in
roglje v obliki jelenovega rogovja, zato c e r v i, v jarek so nametali dračja
(c r a t e s), pred jarkom pa zabili v tla priostrene roglje (c i p p i), da so ovi¬
rali bližanje, izkopali nad lm globoke jame (lilium, s ero bes),  jih pre¬
krili z dračjem in zabili vanje močne količe. Kdor je padel v jamo, se je
nabodel in se ni mogel več izlepa rešiti. Pred jame so pa zabili še ostre
roglje (stimul  i).

56. C a s t e 11 u m — trdnjavica je imela enega ali več enonadstropnih
lesenih stolpov, ki so bili po možnosti in potrebi utrjeni po vzorcu taborov
(R 53—55). Taki stolpi so bili večkrat blizu skupaj, tako da so jih vezali
z jarki in nasipi (circumvallare, sl. 3).

Sl. 5. Castellum.

57. T u r r i s — ščitni stolp je bil zgrajen iz močnih hlodov, visok
je bil navadno tako, da je prišlo prvo nadstropje nad vallum. Krog in krog
nadstropja je bil hodnik, s katerega so stražniki (stationes) opazovali in
oprezali, naznanjali z bakljo prihod sovražnika in metali nanj kamenje,
kopja in goreče baklje. (Slika 3.)

8. Straža

58. Stationes  — straže so stražile navadno vrata tabora, trdnjave,
prehode, pota in stolpe.

59. Vigiliae  — nočne straže (vigilare = čuti). Rimljani so delili
noč v štiri dele po 3 ure ter imenovali te dele vigiliae, in sicer od 6 do
9 prvo, od 9 do 12 drugo, od 12 do 3 tretjo in od 3 do 6 četrto vigilijo.
Dan so pa delili v 12 ur (od 6 zjutraj do 6 zvečer) in so ure šteli po vrsti,
Ob 5 pomeni ob 11.

53

60. Custodiae — varnostne straže so bile močnejši oddelki, ki so
važnejše kraje varovali (custodire) in branili. Poveljniki so jim bili na¬
vadno praefecti.

61. Praesidium  — je bila krepka posadka, ki je imela nalogo
varovati večje utrdbe, vasi, mesta, mostove i. dr.

9. Legija v napadu

62. 1 m p e t u s — napad so skušali izvršiti vedno z viška, da so

imeli ugodno podporo že v kraju samem (iusto loco).  Večkrat pa to

ni bilo mogoče, zgrabiti so se morali kar brez vse priprave (e x itinere),
tako da so imeli sovražniki prikladnejši prostor in ugodnejši položaj,
torej sami na neprikladnem mestu (iniquo loco,  tudi ali eno loco).

63. A c i e s — bojna vrsta, bojni red. Kadar so imeli čas, so se za

boj in napad pripravili, razvili se v bojno vrsto tako, da so stali vojaki

v treh vrstah (a c i e s t r i p 1 e x), in sicer so stale v prvem redu 4 ko¬

horte s primernimi presledki (intervallum) med seboj, vštric druga ob
drugi. V drugi vrsti so stale za presledki prve vrste 3 kohorte, izmed
ostalih 3 sta se vstopili 2 vsaka za eno krilo, zadnja pa v sredo za vrzel
drugega reda. Te 3 zadnje kohorte so tvorile rezervo in so obenem va¬
rovale hrbet in obe krili.

Vojaki prvega reda so se zvali hastati  (R 28), drugega pr inči  -
pes  (R 29), tretjega pa triarii  (R 30). Prvi in drugi red je bil obo¬
rožen s kopjem (pilum), zadnji pa s kopjem ali sulico.

64. Acies duplex  — dvojna bojna vrsta. Kadar je silila potreba,
se je razvila legija v dva reda tako, da je stalo v vsakem redu po 5 ko¬
hort vštric druga poleg druge.

65. F r o n s 1 o n g a — raztegnjena bojna vrsta. V hudem boju se^ je
postavila vsa legija v eno vrsto, da niso sovražne puščice, ki so zgrešile
prvi red, zadevale drugega. Ta oblika ni bila posebno priporočljiva, ker
ni imela nič rezerve in ne zavarovanega hrbta.

Sl. 4. Pluteus.

66. Phala  nx  — falanga je grškega izvora, znana je Filipova fa¬
langa v Macedoniji in pri severnih narodih, tu celo zelo običajna oblika
za napad (Ex consuetudine B. G. I. 52). Vojaki so se strnili v 6 ali več
redov drug za drugim, da so tvorili primerno zgoščeno silo. V prvem redu
najhrabrejši in z najnevarnejšim orožjem, ob krilih konjeniki. Prvi red

54

je strnil ščite pred se, zadnji so jih strnili nad glavami prednjih redov.
Tako so bili zavarovani proti puščicam.

67. P r o e 1 i u m — spopad. Ko je bilo vse pripravljeno za napad, je
navadno poveljnik še nagovoril vojake in jih navduševal, nakar je dal
trobentač (tubicines) znamenje s trobento (tuba signum dare). Najprej so
se bližali z živahnim korakom, iz razdalje 25 do 30 korakov so pa vojaki
prvega reda zmetali kopje na sovražnika, potegnili meče in se z divjim
krikom vrgli nanj (strictis gladiis, mož z možem — comminus).

68. Obsessio  — obleganje. Utrjenih krajev niso nikdar naskako¬
vali brez priprave, razen če so mogli upati, da se jim napad gotovo po¬
sreči, ali če je bil takojšnji napad edini izhod iz zagate. Sicer so pa utrdbo
najprej obkolili in ji onemogočili dovoz hrane in dohod rezerv (inter-
cludere). Nato so izkopali jarke in dvignili nasipe proti sovražnim utrdbam
ali tudi sporedno ž njimi (circumvallare). Tedaj so se začeli polagoma
bližati s pomočjo varnostnih naprav.

69. P1 u t e u s — ščitna stena (slika 4) je bil do 2 metra visok, v
polkrogu spleten plot, ki so ga porivali pred seboj, da jih je ščitil od
spredaj in od strani pri kopanju jarkov in nasipavanju nasipa.

70. V i n e a — pletena lopa je bila štirioglata, do 2 metra visoka
koliba, pokrita z močnimi deskami. Eno steno proti sovražniku je imela
navadno pleteno ali iz desek zbito, da jih je varovala pred sovražnikovimi
puščicami. Pod njo so gradili nasipe in kopali jarke. Pomikali so jo na
malih kolesih. (Sl. 5.)

Sl. 5. Testudo (vinea)

Musculus  — je bila močnejša vinea, tudi nekoliko manjša, da je
več vzdržala kot vinea.

71. Testudo  — varnostna koliba, je bila na obeh podolžnih straneh
spletena, streha pa je bila iz močnih desk, zavarovana proti ognju z mo¬
krimi pregrajenimi kožami. Nudila je varno zavetje vojakom pri ravnanju
tal za zbližanje stolpov. Bližali so jo na kolesih in se krili pod njo tudi pri
rušenju in izpodkopavanju zidu.

72. Testudo arietaria  — koliba z ovnom za rušenje zidu je
imela v sredi močno deblo z ovnovo glavo (trkačem). S to so na vso moč
butali ob zid in ga krušili in rušili. (Sl. 6.)

73. Testudo facta  — strnjeni ščiti. Ko je bilo za napad vse pri¬
pravljeno, so se vojaki strnili v gruče mož do moža, dvignili ščite pred se
in nad se ter se bližali, zavarovani na ta način pred kamenjem in pu¬
ščicami. V sili so poskakali pred zidovjem junaki na ščite prvih vrst in

55

skušali tako priti na obzidje, oziroma pregnati sovražnika z obzidja (pri¬
meri tudi R 66!).

74. S c u t u m — ščit je bil izgotovljen iz lesa in prevlečen z močnim
usnjem. Dolg je bil okoli 1.25 m. Na notranji strani je imel močno zanko,
skozi njo so vtikali levico in ga na njej nosili.

Sl. 7. Funda librilis.

76. T o r m e n t u m — katapult, orodje za metanje puščic do 150 me¬
trov ali še dalje. Nadomeščalo je lok, napenjali so ga z navijanjem. (Sl. 8.)

77. T u r r i s — napadalni stolp. Za napad utrjenih mest so gradili
iz močnih debel trinadstropne stolpe. V prvem nadstropju je bil trkač
(aries); ž njim so rušili zid (R 72). V drugem nadstropju je bil v višini
zidu most, po katerem so vdirali napadalci preko zidu v utrdbe. V tretjem

Sl. 6. Testudo arietaria.

75. Funda librilis  — top za metanje kamenja, ki je tehtalo
okroglo eno libro (330 gr), odtod mu tudi ime. Vojaki so se imenovali
funditores. Najboljši metalci kamenja so bili na Kreti in Balearskih otokih
(R 32, sl. 7).

56

nadstropju pa je bil prostor za vojake, ki so strelce motili, plašili in podili
z obzidja, ko so vdirali iz drugega nadstropja na zid. (Sl. 2.)

Stolp so bližali zidu na okroglih hlodih po uravnanih tleh. Proti po¬
žaru je bil zavarovan z mokrimi kožami.

78. A r i e s — trkač je bila ovnova glava iz trdega železa, pritrjena
na koncu močnega debla. Vojaki so prijeli za deblo, ga potiskali kolikor
mogoče nazaj in s silnim sunkom udarjali ob zid. Proti sovražnim puščicam
in kamenju jih je varovala lopa (testudo R 72, sl. 6).

Prav slično nalogo so opravljali murales falces.  Na dolgih dro-
gih so bili pritrjeni močni, dobro zaviti kaveljni, ki so kot trkači viseli
pod kolibami, le bolj pošev. Z njimi so trgali vrh zidu in plotove, podobni
so bili našim starim drogovom (mačkom), s katerimi so si pomagale po¬
žarne hrambe.

Sl. 8. Tormentum.

79. Sub iugum mittere  — poslati pod jarem. To se je vršilo
tako: V tla so zabili dve sulici, na vrhu pa privezali počez tretjo. Prema¬
ganci so morali skozi tak »jarem« brez orožja, kar je pomenilo največjo
sramoto, neizmerno ponižanje in popoln poraz.

80. Sectio  — dražba. Vojni plen so navadno prodajali na drobno
(secare) na dražbi. Na prodaj je prišlo vse javno premoženje, a tudi pre¬
moženje onih zasebnikov, ki so se sovražno vedli.

UNIVERZITETNO KNJIŽNICO MRRIBOR

21142/3,Pril.a

099616109

N,

Natisnila Jugoslovanska tiskarna v Ljubljani (Karel Čeč)