IZDAJA DELAVSKI SVET TOVARNE GLINICE IN ALUMINIJA »BORIS KIDRIČ« KIDRIČEVO
Urejuje uredniški odbor: predsednik Franjo Vrliö, člani: Marjan Bizovičar, Jože Brglez, Marjan inž. Hudima, Rozika Klančnik, Anton Kozoderc, Franc Lončarič, Ivan Mazera, Jože Šegula in Marija Štajneker. Odgovorni urednik:
Inž. Stane Tonejč Naslov uredništva: Aluminij Kidričevo Tekoči račun pri NB Ptuj 604-19-1-320 Telefon 3 10 95/341 Rokopisov ne vračamo Tisk: tiskarna časopisnega podjetja »Mariborski tisk« I	Maribor
ŠT. 1
JANUAR 1965
LETNIK lil.
VIII. KONGRESI
Osmi kongres ZKJ je proučil razvojno pot naše sociali- i stične skupnosti od VÌI. kongresa do danes. Pri tem je pred- f vsem kritično obravnaval aktualna idejno politična vprašanja f in probleme na vseh področjih dejavnosti ZK, predvsem s sta- .4 lišča razvoja in nadaljnje afirmacije samoupravljanja. Globoke Ì in vsestranske spremembe, ki jih. odraža VIII. kongres v druž- \ beno ekonomskem življenju naše dežele, so zajete v resoluciji t kongresa, ki pomeni kažipot za nadaljnje Zavestne družbene # akcije socialističnih sil in komunistov ' Jugoslavije v. boju, za è socializem Zato morajo biti kongresni zaključki trdna osnova Ì in:. linija 'za idejno in akcijsko enotnost ZK v prihodnjem J obdobju. '	4
Referati in razprava na plenumu in v komisijah so opo- t zorili na poglavitne probleme in naloge, ki jih bo treba reše- f vati v prihodnjem obdobju, na resne slabosti, ki so se poka- 4 zale v naši družbi, predvsem pri delu Zveze komunistov, na 4 bistvene smeri in oblike naše socialistične akcije na področju 4 notranje graditve in še zlasti na še večjo afirmacijo vloge 4 neposrednega proizvajalca in delovnega človeka v procesu « družbene reprodukcije. Kongres je ugotovil, da je minulo ob- 4 dobje značilno po velikih rezultatih in bogatih izkušnjah. Si- 4 stem družbenega samoupravljanja, uzakonjen z ustavo SFRJ, 4 je postal nedotakljiva podlaga ustvarjalnih prizadevanj naših 4 delovnih ljudi. Dosegli smo hiter in dinamičen gospodarski 4 razvoj in okrepili materialno osnovo vsestranskega napredka 4 socializma. ,	■■	>	4
Venomer smo izboljševali materialne in kulturne pogoje 4 Življenja delovnih ljudi, rastia je njihova socialistična zavest, 4 krepilo se je prepričanje o enotnosti njihovih osebnih in druž- 4 benih interesov. . ,	- ,	■	• * —ii :	_ 4
V obdobju samoupravljanja so bili doseženi pomembni 4 rezultati v gospodarskem razvoju, vendar je razvoj samouprav- 4 Ijhnja naletel tudi na razne težave in'probleme. Sistem delitve 4 družbenega proizvoda se ni prilagajal razvoju proizvodnih sil 4 in novih produkcijskih odhosoV, kar je povzročalo med drugim 4 tudi stalno zaostajanje osebne potrošnje v delitvi narodnega 4 dohodka. Za' uresničitev z ustavo zagotovljenih pravic in vloge 4 neposrednih proizvajalcev v razširjeni reprodukciji so potreb- 4 ne odločne spremembe v družbeni delitvi. Krepitev materialne § osnove delovnih Organizacij omogoča delovnim kolektivom, da 4 sami odločajo o pogojih in sredstvih svojega dela, s tem pa 4 tudi o racionalnem razpolaganju s sadovi svojega dela. Dose- 4 Žena stopnja razvoja terja stabilen in skladen gospodarski raz- 4 voj, kar je treba zagotoviti s celotno ekonomsko politiko. Ta 4 pröces je neločljivo povezan, s samostojnostjo kolektivov pri 4 odločanju o razširjeni reprodukciji. To pa bo hkrati ustvarjalo 4 pogoje in omogočalo nadaljnjo hitrejšo' rast proizvodnih sil 4 dežele, nacionalnega dohodka ih življenjskega standarda.	4
Trajna naloga komunistov, je, da se odločno bojujejo za 4 afirmacijo socialističnih družbenih odnosov v delovnih, organi- 4 zacijah, in to predvsem z idejno in politično mobilizacijo de- 4 lovnih ljudi za razvijanje njihovih samoupravnih pr,avic, za 4 njihovo čimbolj neposredno upravljanje delovne enote in de- 4 lovne organizacije, skratka,- ža vzpostavljanje takšnih noira- 4 njih odnosov, v katerih bo delovni človek čimbolj neposredno 4 odločal o ustvarjanju in delitvi dohodka. Izhodišče v politiki 4 -delitve osebnih dohodkov mora biti dosledno spoštovanje na- 4 čel delitve po delu, kar bo vplivalo na postopno zmanjševanje 4 faZlik med umskim in fizičnim delom v skladu s povečanjem 4 proizvodnih sil in produktivnosti.	. ; ..	. 4
Ob tem, ko je ZK proučila bogate izkušnje in uspehe v 4 svojem delu, kakor tudi slabosti in njihove vzroke, poudarja 4 VIII. kongres pomen takšnega razvoja in delovanja ZKJ, ki 4 bosta zagotovila čim popolnejše in doslednejše uveljavljanje 4 njene vodilne idejno-politične, vloge v boju zà. nadaljuj o krepi- 4 tev socialističnih odnosov, Resnične uspehe ZKJ pri uresniče- 4 vanju njene vodilne vloge je mogoče oceniti le na osnovi 4 rezultatov družbeno-politične akcije delovnega človeka.jv siste- 4 mu: samoupravljanja kakor tudi na osnovi socialistične vse.- 4 bine sklepov, ki jih vsak dan sprejemajo številni činitelji 4 gospodarskega, družbenega in kulturnega življenja. ^	4
Danes je osnovna naloga komunistov boj za polnejšo uve- 4 Ijavitev vloge in pravic delovnega človeka. kot nosilca vseh \ družbenih dejavnosti ter nenehno razvijanje njegove sociali- 4
(Nadaljevanje, nà 2. strani) - , f.
NA PRAQU NOVEQA LETA
kajti nihče izmed nas ni nezmotljiv, toda te je treba objektivno priznati in jih tudi odstranjevati.
Naši uspehi so veliki
Doseženi uspehi v naši povojni dobi oziroma poti so res veliki in ogromni, posebno še, če pomislimo, kje smo sploh začeli. In prav «o nam priznavajo vsi tisti, ki objektivno gledajo na našo stvarnost, in tudi tisti, ki niso sploh pristaši naše koncepcije družbene ureditve kot take, to nam dokazujejo vsè statistike Organizacije združenih narodov, ki našo socialistično domovino uvrščajo med države z najbolj hitrim gospodarskim razvojem povojnega obdobja.
In prav to je tudi tisto, na kar smo lahko ponosni, to je tisto, kar nam kaže, da smo na pravi poti; to je tisto, kar naj nam bo v spodbudo pri našem nadaljnjem delu, da bo šel naš razvoj naprej po poti, ki smo si jo zastavili. Doseženi uspehi so dokaz in spodbuda tudi vsem onim, ki so in ki še stoje ob strani in z nezaupanjem gledajo na to, kar se pri nas dogaja, so jim dokaz, da ni to borba za dobro ene ali druge kaste, temveč za dobro vse naše skupnosti. Naše načelo je: vsakega naj skupnost nagrajuje po njegovih prizadevanjih.
Pregled lanskega dela
Tudi mi člani kolektiva tovarne glinice in aluminija smo del te skupnosti, tudi mi sodelujemo posredno ali neposredno pri razvoju našega gospodarstva, tudi mi smo vključeni v dolgo vrsto vseh tistih, ki še bore za gospodarski napredek naše socialističnč domovine, za boljše življenje naših narodov, za mirno sožitje vseh narodov sveta. In na to smo lahko nedvomno ponosni in na to tudi moramo biti ponosni. Nenehno se tega zavedajmo, stalno imejmo to pred očmi. Ne bomo se zaustavili na pol poti, temveč bomo korakali naprej s še trdnejšimi, s še samozavestnejšimi koraki. In ko smo tako pravkar stopili v novo leto, se mi zdi potrebno, da za hip postojimo in na kratko in hitro pogledamo nazaj na minulo delo naših samoupravnih organov, sindikata, osnovnih organizacij ZK in aktiva ZMS.
Organi delavskega samoupravljanja
Delo organov delavskega samoupravljanja je bilo v letošnjem letu resnično razgibano in plodno in so ti organi, delavski svet, upravni odbor, sveti proizvajalcev delovnih enot in razne komisije, opravili res obsežno in odgovorno delo. Tu bi seveda predvsem omenili delo v zvezi s sestavo in sprejetjem statuta naše delovne organizacije,
(Nadaljevanje na 2. strani)
Ob vstopu v novo leto navadno pregledamo uspehe in tudi neuspehe svojega dela v starem letu, sami si položimo neke vrste obračun in razmišljamo, če je naše delo bilo plodno in uspešno; v to razglabljanje pa se že vplete kot rdeča nit
varno storiti v prihodnjem obdobju enega leta.
Kot računa in planira vsak posameznik, kaj jè in kaj bo napravil v svoje dobro, tako delamo, to kot člani naše socialistične skupnosti — kot Jugoslovani. Čim več
Za nove delovne uspehe v novem leitu!
misel na delo, težave in tudi napore, ki nas čakajo v novem letu.
Tudi v podjetju se navadno ob vstopu v novo leto pogovorimo ò našem delu v pretekli dobi, obenem pa si že načrtujemo delo za leto, ki je pred nami.
Tudi družbene organizacije v podjetju polagajo take obračune in se že — dogovarjajo o delu, ki jih čaka. In kot je pač vsako leto navada, nam tudi letos ob koncu leta misli uhajajo nazaj na prehojeno pot v tem letu in na tisto, ki si jo bomo zastavili v porajajočem se letu. Delamo bilanco storjenega, delamo plan tistega, kar namera-
se jih pri tem delu bori za enak cilj, tem bolj gotovo bo ta tudi dosežen. In dejstva kažejo, da je ta borba uspešna.
V dobi neslutenega razvoja tehnike, ko je človeku uspelo napraviti že ogromne korake za osvojitev vsemirja, se tudi mi Jugoslovani borimo uspešno sicer ne za osvojitev vesolja — temveč za premagovanje vseh težav in zaostalosti, za lepše in boljše življenje. V povojnem obdobju prehojena pot je za vse nas res veličastna. Delali smo sicer in še delamo napake in — napakice, kar je pravzaprav pri vsakem delu nujno,
Uspeh pri delu in srečo ter zdravje v družini želijo v
novem letu vsem članom kolektiva
DELAVSKI SVET, UPRAVNI ODBOR, VODSTVO PODJET-'v. TOVARNIŠKI KOMITE ZKS, ODBOR SINDIKATA,
ODBOR ZVEZE BORCEV, TOVARNIŠKI KOMITE ZMS IN UREDNIŠKI ODBOR ,»■ ALUMINIJ«
(Nadaljevanje s 1. strani)	i
stične zavesti. Nadaljnji idejno-politični in organizacijski raz- i voj ZK terja, da so komunisti čimbolj borbena in čimbolj J vplivna idejna in politična sila, da so zmeraj v središču druž- i bene akcije, da. z vsebino in načinom svojega dela spodbujajo i razvijanje socialističnih odnosov in neposrednega, odločanja i delovnih ljudi o vseh družbenih poslih, da vsi člani Zveze ‘i sodelujejo pri 'graditvi politike in stališč Zveze ter s tem pri- i spevajo k nadaljnji demokratizaciji notranjega življenja v i Zvezi komunistov in družbenih odnosov	v	celoti.	*
Demokratični odnosi v družbi in v ZKJ terjajo večjo oseb- 4 no in družbeno odgovornost vsakega člana, zlasti pa funkcio- J narjev Zveze, in to tako na delovnem mestu, kot v celotni 4 družbeni dejavnosti. Za svojo javno dejavnost je komunist od- i govoren pred javnostjo.	i
Zveza komunistov sodi, da sta intenzivna kritika in demo- f kratični boj mnenj s stališča socializma neogibno potrebna za à razvijanje socialističnih odnosov. Komunisti se morajo ener- i gično boriti proti vsem poskusom, da bi delovnim ljudem one- i mogočili s kritiko ustvarjalno učinkovati in prispevati k i socialističnemu progresu.	i
VIII. kongres poziva vse komuniste in vse delovne ljudi, i naj si v prihodnjem obdobju še bolj prizadevajo za nadaljnjo i idejno in politično krepitev naše družbe, za nadaljnje uspehe i v gospodarstvu in vseh drugih družbenih dejavnostih, za še i močnejši napredek samoupravnega	sistema,	za	boljši!j	ma-	\
terialni položaj in večji vpliv delovnega človeka v družbi in i za še večji ugled naše socialistične skupnosti v svetu.	i
(Iz resolucije VIII. kongresa.)	, ?
Janez	Sukič	t
Z zasedanja delavskega
25. decembra 1964 je bila 7. redna seja delavskega sveta. Sklicana je bila predvsem zaradi razprave o pravilnikih o delitvi osebnih dohodkov, ki so jih sprejeli sveti proizvajalcev delovnih enot. Delavski svet je imel nadalje na dnevnem redu še sprejem plana investicijskega vzdrževanja za leto 1965, določitev kvote za reklamo, reprezentanco in prevoze#z osebnimi avtomobili, odobritev plačila raznih računov in še nekaj tekočih zadev, kot so razprava o pritožbah članov kolektiva na dodelitev stanovanj itd.
(Nadalje vam je is 1. strani) nadalje delo v zvezi s sestavo osnutka pravilnika o delitvi cistéga dohodka in delitvi osebnih dohodkov, priprave in svečano praznovanje 10. obletnice proizvodnje podjetja in še in še.
V	prihodnjem letu čaka naš kolektiv obširno in zahtevno delo. To delo bo od nas vseh zahtevalo dokaj truda in naporov, vestno in dosledno izvrševanje vseh dolžnosti in aktivno sodelovanje vsega kolektiva. Želim, da bi delavski svet in predvsem sveti proizvajalcev delovnih enot pri tem delu še bolj aktivno in uspešno delovali, kot je to bilo v tem letu.
Sindikat
Delo našega sindikata v tem letu kljub nekaterim uspehom ni bilo tako kot smo si ga zamislili in planirali v naših delovnih načrtih. Sestankov s članstvom tako rekoč skoraj ni bilo, pohvaliti pa se tudi ne moremo z drugim delom sindikata. Gotovo najbolj uspela akcija je bila ustanovitev nekaterih rekreativnih centrov, katerih pobudnik je bil tovarniški odbor sindikata.
V	novem letu se bomo morali mnogo bolj pobrigati za izživljanje kolektiva v prostem času, s prirejanjem zabavnih prireditev, družabnih večerov, z organiziranjem športnega življenja (šah, strelstvo, odbojka, košarka, orodna telovadba itd.), pri čemer nam bo veliko koristila novopridobljena telovadnica v šoli, za ostalo pa lepa sodobna dvorana v restavraciji, s katero bomo lahko poživili kulturno življenje. Seveda pa moramo v novem letu dati tudi veli-lilc poudarek množičnim sestankom članstva, ki je nekdaj bilo zelo v redu, v zadnjih letih pa je popolnoma stagniralo — morda delno tudi upravičeno. S temi sestanki pa želimo doseči čim širše sodelovanje vsega kolektiva pri sindikalnem delu ter pri upravljanju podjetja.
Zavedati pa se moramo, da bomo vse to v prihodnjem letu lahko uresničli le s požrtvovalnim delom vsega članstva.
Druge organizacije
Ce se v nadaljevanju na kratko dotaknem tudi dela naših osnovnih organizacij v tem letu, potem moram žal ugotoviti skoraj enako kot maloprej pri sindikatu, da smo sicer res nekaj delali, vendar pa je bilo to delo precej pod povprečjem nekaj zadnjih let. Res je, da je bilo tukaj tudi mnogo težav zaradi izmenskega dela, toda to kljub temu ne more biti vzrok toliko slabšega dela od prejšnjih let. Dela pa je vendar bilo dovolj, le nismo se ga znali lotiti na pravem koncu.
Tako bi med drugim morali posvetiti še posebno pozornost naši mladini v kolektivu. Zelo dobro bi namreč bilo, če bi OO izvolile posebne mladinske komisije, ki bi naj vodile in usmerjale delo članov ZK z mladinci — komunisti in člani ZMS ter skrbele za politično in izobraževalno delo z mladimi proizvajalci v naši tovarni.
Se prav posebno pozornost pa bi morali vsi skupaj posvetiti sprejemu novih članov ZMS v vrste ZK. Osnovne organizacije čakajo zahtevne in tudi obsežne naloge v prihodnjem 1965. letu, predvsem še
po minulem VIII. kongresu ZKJ. Morali si bomo res prizadevati, da nudimo komunistom in tudi ostalim članom kolektiva čimveč možnosti za izobraževanje. V tej smeri bi morali bolj tesno sodelovati z delavsko univerzo ter skušati najti tudi najprimernejšo obliko, da bi k izobraževanju pritegnili čimveč delavcev in uslužbencev.
Politično-ideološko in družbenoekonomsko izobraževanje nam naj res usposobi čimveč članov kolektiva za vedno zahtevnejše naloge, ki nas čakajo na področju družbenega oziroma delavskega samoupravljanja in nadaljnjega osvajanja tehnološkega postopka v moderni proizvodnji. Osnovne organizacije naj v prihodnjem letu nudijo vso pomoč pri delu sindikalnih podružnic in aktiva ZMS.
0 mladini
Pri koncu pa se moramo dotakniti še malo aktiva ZMS v našem podjetju. Precej članov našega kolektiva ne ve, da delujeta pri nas aktiva ZMS, v katerih je včlanjenih precej mladih proizvajalcev. Naši mladinci bi zelo radi sodelovali pri raznih proslavah in se tudi udejstvovali pri športnih igrah, toda njihovim željam žal nismo vedno ustregli, čeprav so za to dani pogoji, razen morda pomanjkanja primernih prostorov, ki bi jih tako nujno potrebovali. V tem letu bi morali za naše mladince organizirati posebna predavanja o načelih samoupravljanja in tako mlade člane kolektiva usposabljati za prevzem dolžnosti v organih upravljanja. Danes ugotovimo lahko le to, da je mladina zelo slabo zastopana v delavskem svetu ali v svetih proizvajalcev delovnih enot, čeprav vemo, da je pri nas zaposlenih precej mladih ljudi. Cas bi že bil tudi, da bi naš aktiv ZMS, seveda ob pomoči ostalih političnih organizacij v podjetju,’ ustanovil klub mladih proizvajalcev. Ta klub naj bi skrbel za usposabljanje mladih delavcev, za vse naloge, ki čakajo bodoče upravljalce, mladince naj bi tudi seznanil z ustrojem in poslovanjem podjetja, s principi upravljanja, obenem pa bi v imenu mladih sodeloval s delavskim svetom in sveti proizvajalcev delovnih enot. Res je, da je ustanovitev kluba mladih proizvajalcev za mladince težak in trd oreh in da bi tukaj potrebovali res izdatno pomoč vseh političnih organizacij in uprave podjetja. Iz vsega navedenega torej lahko vidimo in zaključimo, da delo političnih organizacij v letošnjem letu ni bilo preveč uspešno — čeprav sicer ne mislim in ne smem trditi, da je pa bilo tudi preveč slabo, vendar pa je treba poudariti, da nas v novem 1965. letu čakajo še mnogo bolj odgovorne in zahtevne naloge predvsem še spričo končane rekonstrukcije in plana proizvodnje, ki ga pa bomo s skupnimi napori tudi dosegli.
Ko torej na pragu novega Jleta gledamo nazaj na že dovršene naloge naših rok, na našo rekonstruirano in avtomatizirano tovarno, zrimo smelo v prihodnost in recimo si:
»Se veC, Se bolje, Se sme-
LEJE IN NE SAMO V TOVARNI — V NOVEM LETU 1965 PA SREČNO!«	M. F.
Pravilnik ò delitvi osebnih d07 hodkov je takšnega pomena za podjetje, da ga je potrebno temeljito predelati in šele nato dokončno sprejeti. Člani kolektiva se tega dobro zavedajo, zato so bile živahne razprave o tem pravilniku na sejah svetov proizvajalcev delovnih enot, še obširnejša razprava pa je bila na delavskem svetu, saj je trajala ves dan, tako da dnevni red ni bil izčrpan, temveč je bilo potrebno sejo prekiniti in skleniti, da s,e bo nadaljevala po preostanku dnevnega reda.
Pravilnik o delitvi osebnih dohodkov sprejmejo sveti proizvajalcev delovnih enot vsak za svojo enoto na osnovi sprejetega pravilnika o delitvi čistega dohodka; le-tega je delavski svet sprejel na svoji seji dne 17. nov. 1964. Osnutke obeh pravilnikov je pripravila posebna komisija za ureditev pravilnikov o delitvi čistega dohodka in osebnih dohodkov, ki je bila imenovana po komisiji za izdelavo statuta in jo je pozneje potrdil delavski svet. O osnutkih obeh pravilnikov je delavski svet razpravljal že na svoji seji dne 15. oktobra in priporočal svetom proizva-jalcèv delovnih enot, naj razprav-
Pri izgradnji takega giganta kot je naša tovarna se dogajajo mnogi prijetni in tudi neprijetni dogodki. Če ibi kronist zapisoval vsakodnevna dogajanja na tako velikem gradbišču kot je bilo to, bi' kronika gotovo obsegala nekaj precej debelih knjig. Žal ni bilo tistega, ki bi zapisoval vsakodnevne dogodke, ostalo je le nekaj živih prič, ki pa se le ob izrednih dogodkih spominjajo nazaj in Obujajo spomine. Teh prič bi sicer lahko bilo neprimerno več, vendar je velika večina graditeljev odšla tja, kjer SO' jim nudili boljše pogoje dela in večje osebne dohodke.
Iz raznih zapiskov, ki ste jih lahko prečit ali v. jubilejni številki; je mogoče videti, koliko je bilo razen lastnega prizadevanja za izvedbo rekonstrukcije, ki je bila pravkar končana še raznih forumov ustanov in podjetij. Če pa-primerjamo to z izgradnjo, kjer je bilo neprimerno več zgradb, opreme in strojev in zraven tega še ni bilo na voljo izvajalcev, ki bi bili zmožni prevzeti razna dela, vemo, da smo morali napraviti sami res mnogo. Izdelati je bilo- treba ogromno količino oken, vrat, rezervoarjev, cevnih oldušnikov, štopnic, podestov itd. Za vsa ta dela pa nam je manjkalo poklicnih delavcev, predvsem za -avtogeno in električno varjenje. Ker je bila ta potreba vsem v kolektivu dobro poznana, se je pač marsikateri, ki je bil brez poklica, kar javil, da bi rad postal varilec. Varilna mrzlica je postala tako aktualna, da takoj, ko je dal eden pištolo iz rok, drugi že nekaj pacal. Ker pa so seveda med nami bili tudi hudomušneži in karikaturisti, smo nekega dne našli na .st.enah in na rezervoarju narisanega slona in medveda, ki sta imela v eni šapi ščit v drugi pa pištolo. Prvi je varil avtogeno, drugi pa električno.
To karikaturo je videl tudi takratni tehnični direktor, ki je bil silno občutljiv zaradi kakovosti električnega varjenja. Takoj je organiziral tečaj za električne varilce in jih tudi sam praktično in teoretsko poučeval. Zatem je sledila tudi okrožnica, da smejo rezervoarje variti samo testirani varilci. Iz teh varilcev je postalo nekaj prav dobrih delavcev in so še danes tukaj zaposleni, žal
ljajo o pravilniku o delitvi čistega dohodka in sprejmejo pravilnik o delitvi osebnih dohodkov po predpisanem postopku, po 213. členu statuta podjetja.
V naslednjih dneh so sveti proizvajalcev pravilnik o delitvi osebnih dohodkov izobesili in je bil v splošni razpravi vse do začetka meseca decembra, ko so sveti sprejeli navedeni pravilnik.
Organi delavskega samoupravljanja v podjetju so bili mnenja, da bi 'morali pravilniki o delitvi osebnih dohodkov sloneti na enotnih načelih oziroma da bi naj vsebovali enotne kriterije za ocenitev posameznih delovnih mest: Zaradi tega je komisija pripravila tabele, po katerih bi ocenjevali delovna mesta po strokovnosti oziroma kvalifikaciji, po zahtevanem praktičnem znanju na delovnem mestu, po odgovornosti na delovnem mestu, po odgovornosti pò obsegu dela, po odgovornosti za sredstva za delo, fizičnem naporu in nevarnosti pri delu.
Vsi sveti proizvajalcev so se s tem predlogom strinjali in sprejeli tabelarni del pravilnika. Njihova naloga je bila, da določijo posamè-zna delovna mesta v tabelo II-C —
pa š.e vedno brez ustreznih kvalifikacij.
Rezervoarje smo delali s tako vnemo da smo nekega dne pozabili na mero vrat strojne delavnice in je bilo treba dokončan rezervoar razdreti na dele, da smo ga lahko transportirali na montažno mesto. Skupine, ki so izdelovale golfove predmete oziroma opremo, so bile že tako iz-
odgovornost na delovnem mestu. Komisija je sodila, da bi naj v tej tabeli bila zajeta specifična delovna mesta, ki imajo res takšno odgovornost.
Sveti proizvajalcev delovnih enot so v-razpravi o sprejemu pravilni— kov smatrali, da bi bilo potrebno v tabelo II-C vključiti večino vséh delovnih mest, ker bi na ,ta način bilo možno diferencirati posamezna delovna mesta pri konkretnem ocenjevanju. Centralna komisija za ureditev pravilnikov je pri pregledu sprejetih pravilnikov po svetih proizvajalcev delovnih enot to ugotovila. Smatrala je,; da sé s takim načinom poviševanja točk za posamezna delovna mesta samo rušijo sprejeta načela in enotni kriteriji.
Zaradi tega je sklicala skupni sestanek komisije z vodji delovnih enot in vskladila tabelo II-C, iz katere je izločila tista delovna mesta v posameznih delovnih enotah, ki ne sodijo v navedeno tabelo. Nadalje je ugotovila, da so vzdrževalni obrati sprejeli tudi popravek v tabeli I, in sicer, da so povišali točke v 3. stopnji od 150 na 180, tj. za delavce s končano poklicno šolo. Nadalje je isti svet
urjene, da jim ni bilo treba razlagati načrtov. Neki1 brigadir je nekoč .rekel: »Toliko oken in vrat sem že naredil, da se mi ponoči kar sanja o njih, kljub temu, pa me še /zmeraj tepejo tuja .vrata .po hrbtu.« No sedaj pa je po desetih letih tudi sebi ustvaril lasten dom, vrat pa si kljub temu ni sam napravil. Ni bila takrat tovarna edina,
Tako smo gradili pred desetimi leti
GRADITEV TOVARNE PRED
Predstavljamo vam
predsednike svetov proizvajalcev DE
sveta
sprejel; tabelo I-B — zahtevano praktično znanje na delovnem mestu — v drugi obliki kót vsi ostali sveti proizvajalcev delovnih enot, in sicer je dodatno vključil, ‘V to tabelo pe 3. in 2. stopnjo, ter, razporedil točke za vse. stopnje do 10 let. Tudi ta popravek ni v skladu z enotnimi smernicami; zato je komisija , smatrala, da bi ga naj delavski svet na osnovi pooblastila, ki mu je dano s statutom, zavrnil.
Spoštovanje statuta
O vsem tem je delavski svet razpravljal. V uvodni razpravi je delavski s vel najprej ugotovil, da je pravilnik o delijvi osebnih dohodkov vsake-delovne enote sprejet po predpisanem postopku, tj. ' po določilih statuta in splošnih smernicah, ki veljajo za sprejem pravilnika o-delitvi osebnih dohodkov. Delavski svet je nadalje ugotovil, da niso bila pri sprejemanju navedenega pravilnika kršena načela demokratičnosti, saj so imeli vsi člani kolektiva možnost dajati pripombe na osnutek pravilnika, ki je bil izobešen precej dalj, kot je to predpisano s statutom.
Delavski svet je po gornjih ugotovitvah razpravljal o predlogu upravnega odbora, za vskladitev tabelarnega' dela pravilnika o delitvi osebnih dohodkov, ki se bistveno ne' razlikuje od tistih tabel,“ ki so jih sprejeli sveti proizvajal-
ki je zahitevaila najrazličnejše kovinske izdeilke. Tudi 'za naselje je bilo treba skrbeti. Gradbena dela -so na mnogih blokih končali, vendar Stanovanja niso bila vseljiva. Primanjkovalo je predvsem raznega drobnega materiala za zgotovitev inštalaterskih delna centralni kurjavi in vodovodu. Da bi dali čimveč delavcem, dokončana stanovanja, Smo se lotili izdelave železnih ventilov za priključitve radiatorjev. Bili so zelo primitivni, vendar so zamašili največje/ pbtrebélìlzde-lali ali'predelali Smo veliko raznih - »fitingov« za kopalnice in kuhinje. Nekateri teh delov sp še danes vgrajeni in služijo .svojemu namenu,, .druge pa so že zamenjali s sodobnimi.
Kar je manjkalo, smo nekako' rešili, težave sd bile.le z, malteri-t alom. Nikoli ni. bilo mogoče dobiti dveh palic jekla enake kvalitete ali pločevine z enako trdoto. Vse stroje in, naprave Smo po- končani jmontaži tudi preizkusili tako, da so hili .pripravljen: za pogon. Nišino pa mogli funkcijsko vsega preizkusiti, zato .se je pri prvem pogonu Zataknilo pri črpalkah za vhodni lug. Bile} so sicer tri črpalke. Dve naj. bi vedno služile za rezervo. Takrat pa so zatajile vse tri. Ta smola se je kot‘blisk razvedela po celem kolektivu.
Takoj se je zbral »trust mozgov« iz celega kolektiva na čelu z nemškimi svetovalci. V-sak je imel svoje mnenje. Na sosednjih rezervoarjih in črpalkah je bilo s kredo narisanih na stotine skic in v njih*, tudi toliko' mUenj.('-Tako j smo o težavah obvestili tovarno, ki je te črpalke dobavila. Poslala je tehničnega vodjo in monterja, . .ki je 53 let delal na takih in podobnih črpalkah. Ta
Čestitka
Mariji Štajneker g- Korpar-jevi, večletni vestni in aktivni sodelavki in mladinski funkcionarki, čestita in ji,želi na novi življenjski poti obilo sreče in uspehov
' cev in ki so bile izobešene v kolektivu. Upravni odbpr je predlagal, da bi se naj tabela II-C, ki je bila razdeljena na ušlužbensko in delavsko grupo, združila v enotno grupo-in bj se na ta. način število posameznih stopenj povečalo.. Razponi točk. so ostali v glavnem enaki, razen pri novi 3. stopnji, kjer je upravni odbor predlagal povišanje začetne osnove za 10 točk. Upravni odbor je predlagal delavskemu svdtu sprejem tabele II-C po posameznih delovnih enotah. Ta sprejem tabel bi naj bil obvezen za vse sVete proizvajalcev delovnih enot.
Člani delavskega sveta so dobili skupaj z vabilom tudi predloge novih tabel, iz katerih je bilo razvidno, katera delovna mesta so vnesena v posameznih delovnih enotah v posamezne stopnje. Člani delavskega s veta. so lahko , s člani kolektiva razpravljali o novi razporeditvi delovnih mest po ■ stopnjah'in na ta način pridobili mnenje kolektiva, ki so ga na seji povedali. Utemeljene predloge članov delavskega sveta ,je delavski svet sprejel' in'jih vnesel v odgovarjajoče stopnje tabele II-C pravilnika.
Ker je s to razpravo delavskega Sveta bil sprejet pravilnik o delitvi osebnih dohodkov, in sicer tekstualni del brez sprememb, tabelarni dol pa z manjšimi dopolnitvami, bo lahko pravilnik pričel, ve-lj-ati s 1. januarjem 1965.
Delo na pravilnikih pa še s tem ni fepinčano1, saj j e potrebno na osnovi sprejetih tabel izvršiti'individualno oceno posameznega delovnega mesta, ža kar je tudi predpisan poseben postopek. .
dva sta predlagala naj črpalke spravimo v prvoten položaj in spelt poskusimo. Težave so' se ponovile in. spet ni, , bilo nič .s proizvodnjo. Črpalke srnio popravljali dan in noč po navodilu monterja tako dolgo, dokler 'se le-ta ni naveličal liri/ uvidel, da tako delo ne bp. nikamor pripeljalo. Ro petih - diteli nenehnega dela se'je tudi monter naveličal vedno enakega dela in je pristal na; naše -nasvete';* Po prvih predelanih poskusih je . črpalka -že tekla tri ure. Obup, ki še je loteval izkušenega ià* že zdavnaj osivelega monterja, je začel jenjati, kotóe videl, da' tudi mi •nekaj znamo in da kijüb težavam le nekam napredujemo. Še dva dni in dve noči in uspeh je bil popoln — vse tri črpalke so bile pripravljene za pogon. Mi pa smo bili na kor.cu svoj ili moči, saj v tednu -nismo spali niti. eno celo noč. Po navadi smo kar v tovarni v kakem kotu malo po-drémalijShranó pa so nam žene prinašale kar na delovno;; mesto;,
Na vse težave smo- pozabili tedaj, ko smo na belih filtrih prvič zagledali snežinkam podobne be-,le lise, ki( so, po nekaj .urah dale prve tono glinice na katero smo toliko časa čakali.
Za današnji čas ni kaj posebno 'novega,, če sleče kaka nova tovarna ali je dokončan, kak. večji družbeni objekt. Takrat pa nam je.‘bil mnogim tukaji na Dravskem polju):. velik življenjski praznik, saj),(smo. (bili trdno prepričani, da bodo potrebe , in koristi te itovafne povzročile, da se bo tukaj začela širitnindušt-rijska dejavnost. Nam pa ne bo. potrebno hoditi po svetu S; trebuhom za kruhom, kakor smo to hodili v predaprilski Jugoslaviji.
PREDSEDNIK SVETA PROIZVAJALCEV DELOVNE
ENOTE ENERGETIKE TOV.
JABLOČNIK MAKS
V	podjetju sé je zaposlil 1. 1949 na delovnem mestu kvalificiranega elektrikarja. Po opravljenem- strokovnem izpitu za visoko kvalificiranega elektrikarja je prevzel dolžnost mojstra pogona elektroenergetskih naprav. .
Maksa Jabločnika poznamo v kolektivu kot marljivega in vestnega delavca. Na drugi strani pa je družbeno in politično zelo aktiven. V začetku svoje zaposlitve je bil mladinski funkcionar leta 1950 in 1952. Leta 1954 je bil izvoljen za predsednika sindikalne podružnice v podjetju.: Več let zaporedoma je bil izvoljen in je tudi sedaj elan tovarniškega komiteja ZK.
S politično družbenim delom v kolektivu si je pridobil. ugled in zaupanje. Poznan je kot marljiv sodelavec. Zaradi njegovih osebnih lastnosti je bil izvoljen za štiri mandatne dobe v delavski; svet in za eno mandatno dobo v upravni odbor kot predsednik Upravnega odbora. Tudi izven p od j et j a, sodeluj e aktivno v športnem društvu' »Aluminij« in SZDL. Bil je vècletni odbornik Občinske skupščine Ptuj v zboru proizvajalcev, v letu 1964 pa je bil izvoljen v zbor občinske skupščine'in v okrajno skupščino Ma-, • ribor.
Nikoli mu ni žal svojega prostega časa. za družbeno politično delovanje v raznih političnih organizacijah in društvih. Rad pomaga svojim sodelavcem na de-lovnemmestu in povsod, kjer ga srečujemo. Svoje delovne izkušnje posreduje drugim, je dober tovariš.
V	decentrkliziranem upravljanju vidi .velik napredek in meni, da je sedanji sistem v upravljanju podjetja z ustanovitvijo delovnih enot na najboljši; poti. Kritično presoja delo sveta proizvajalcev delovrie enote energetike.
Maks Jabločnik
in godi, da je pomanjkljivo, ker svet proizvajalcev delovne enote ni redno seznanjen s proizvodnimi in finančnimi problemi svoje enote v obliki raznih analiz, poročil itd.
Vsi ti materiali so premalo razumljivi in zaradi tega se o tem težko razpravlja in sklepa. Tako so. primeri, ko se svet proizvajalcev ne more podrobno spuščati v proizvodno in finančno problematiko svoje enote. Ni samo. dovolj, da se na svetu razpravlja le
informativno o raznih osnutkih, pravilnikih, organizacijskih shemah, premalo pa se odloča o.osta-lih materialnih zadevah, ki so v. pristojnosti delovne enote v smislu statuta podjetja. -
Prepričan je, da je to začetna pot in da se bo sistem dela organov samoupravljanja izboljšal, ko bodo sprejeti vsi pravilniki in poslovniki in usklajeni z novim-statutom podjetja, na drugi strani pa, ko bo urejena organizacija dela in sistem delitve osebnih dohodkov po vloženem delu.
Določeni problemi, ki se pojavljajo pri svetu proizvajalcev delovne enote, se kažejo tudi v tem, da se posamezni člani ne morejo redno udeleževati sej zaradi izmenskega dela, ker so na takih delovnih mestih, ki jih ne morejo zapustiti.
Pozitivno ocenjuje delo članov sveta proizvajalcev delovne enoje, ker se polno zavedajo svojih odgovornosti in se temeljito poglobijo v določene zadeve in stališča, kot npr. pri sprejemanju pra- , vilnika o delitvi čistega dohodka. V osnutku pravilnika o delitvi čistega dohodka namreč ni bil upoštevan primer, če energetika ne bi mogla polno izkoriščati proizvodnih zmogljivosti in realizirati svojega plana zaradi vpliva drugih okolnosti v. podjetju in bi zaradi tega delovna enota bila oškodovana pri participaciji pri delitvi čistega dohodka in osebnih dohodkov.
Svet delovne enote je dal delavskemu svetu podjetja konkreten predlog pri fbrmulaciji določil o delitvi dohodka oziroma participacije, ki je že sprejet.
Zelo kritičen je do tistih članov sveta proizvajalcèv delovne enote, ki posvečajo vse premalo važnosti svoji politični in strokovni izobrazbi. To je tudi razlog, da ne1 posegajo aktivno v razprave na zasedanjih in v kolektivu. Trdi, da bodo morali člani sveta biti bolj povezani s kolektivom energetike, jih obveščati ter se z njimi posvetovati pred zasedanjem sveta'in po njem.
' Njegova želja je, da bi še nadalje podjetje in organi samoupravljanja dajali sredstva za družbeni in kulturni standard, kot je to bil primer zadnja leta, za izgradnjo šole v Kidričevem, za izgradnjo noVih stanovanj, sredstva stanovanjski skupnosti za obnovo stanovanj in druge namene in ' prav tako za športno in kulturno delovanje. Veliko je želja in potreb, meni tov. Jabločnik. S skupnimi napori bomo še marsikaj uredili in tudi vnaprej usmerjali’-sredstva tja, kjer bodo največ koristila okolju v Kidričevem in ’ Ptuju. Posebno želi, da bi čim-prej uredili kino dvorano, ki že več ne. ustreza sedanjim potrebam, in predlaga, da bi naj usta-no vili rekreacijski center v Kidričevem in Ptpju, kar bi vsekakor koristilo našemu delovnemu človeku.	g. j.
PREDSEDNIK SVETA PROIZVAJALCEV DELOVNE ENOTE
VZDRŽEVALNI OBRATI:
KMETEC VIKTOR
Rojen je 7. 9. 1930 v Mariboru. V podjetju se je zaposlil 1952^ leta kot kvalificiran zidar —, šamoter. V času svojega službovanja v podjetju si je pridobil veliko delovnih izkušenj v gradbenem oddelku in se predvsem specializiral za Samotna dela, ; saj je šafnotiral elektrolitske peči elektrolize hale A in B, v livarni- in rotacijske peči na glinici. Svoje delovne izkušnje rad prenaša na sodelavce, je dober in skromen tovariš in poznan kot duhovit šaljivec. Sedaj opravlja dolžnost mojstra za šamotiranje v gradbenem oddelku.
Poleg svojega- rednega dela je zelo'aktiven v političnem sodelovanju, v začetku je aktivno delal v sindikalni organizaciji, najprej je bil predsednik sin-
Viktor Kmetec
ddkalnega pododbora gradbenega oddelka in član tovarniškega odbora več let zaporedoma.
Leta 1961, ko so formirali ekonomske enote, je bil predsednik sveta proizvajalcev gradbene sekcije. V delavski-svet je bil izvoljen 1958. in 1962. leta, torej dve mandatni dobi. Z delovnimi izkušnjami in s svojo politično aktivnostjo in prizadevnostjo ga kolektiv delovne enote vzdrževalni obrati ceni in ga je izvolil v letu 1964 v svet delovne enote.
Kmetec Viktor pravi, da ni še dovolj, da sipo decentralizirali samoupravljanje, sprejeli statut in ostale pravilnike, sedaj moramo usmeriti vse sile v to, da se bo praktično uveljavilo delavsko samoupravljanje.
S statutom podjetja so dane velike pristojnosti svetom proizvajalcev delovnih enot, samo kaj, ko nobena delovna enota oziroma svet ne posluje dosledno tako, kot predvideva statut podjetja.
Razlogi so različni. Del krivde je v sistemu dela sveta delovne enote, del pa v poslovanju služb podjetja. Člani sveta delavne enote bd se morali bolj resno poglabljati v zadeve, o katerih razpravljajo na sejah, in imeti več stika, s svojimi volil-ci ter posvečati več važnosti družbeni politični razgledanosti. Posamezni člani sveta vidijo le bolj svoje ozke interese, ne pa celotne problematike in poslovanja v podjetju. Službe podjetja in tudi vodstvo delovne enote bi morale pravočasno dostavljati poročila s področja poslovanja in proizvodnje, in to v bolj razumljivi obliki, da bi svet laže razpravljal in tudi sprejemal sklepe.
Pripbmniti je treba tudi to, da. so bili primeri, da so osnutki pravilnikpv- ostali v predalu obratne pisarne, namesto da bi
o.	njih razpravljal kolektiv delovne enote, kot je bilo to s pravilnikom o razdeljevanju stanovanj.
Zaradi tega so morali spre: jem pravilnika podaljšati. Ni d&volj, da so samo pristojnosti, ki jih ima svet proizvajalcev delovne enote, napisane v statutu, temveč je nujno, da se dosledno posluje po tem osnovnem samoupravnem aktu. Vsak član sveta proizvajalcev delovne enote se bo moral tega zavedati in imeti še večji čut odgovornosti in opravičiti svoje zaupanje med svojimi volilči. če bo vsak občutil na svojem delovnem mestu, da je proizvajalec in tudi upravljalec, se bo
(Nadaljevanje na 8. strain)
Tovarniški komite ZMS
DESETIMI IN VEČ LETI
Mladina TGA daje poudarek izobraževanju
Iz letne konference TK ZMS
Letna
konferenca
Dvanajstega novembra 1964 je mladina TGA na svoji redni letni konferenci podala pregled opravljenega dela za preteklo obdobje. Konference, ki je bila v sejni dvorani delavskega sveta, so se poleg več kot 50 mladincev in mladink iz našega kolektiva udeležili tudi predstavniki drugih družbeno političnih organizacij v podjetju, predstavniki organov delavskega upravljanja in predstavniki tovarniških komitejev ZMS Ravne na Koroškem, Varaždina in Ruš.
Sodeč po udeležbi in sami razpravi mladih na konferenci lahko trdimo, da je le-ta bila uspešna-, saj nam je dala vrsto pozitivnih zaključkov in smernic za naše bodoče delo. Glavni poudarek konference je bil na oblikovanju novih kadrov in na izobraževanju, tako strokovnem kot politično ideološkem. Vrsta diskutantov je govorila o izobraževanju, ki je, sodeč po sedanjem stanju, res nujno potrebno. K temu nas med drugim vodi tudi' vse bolj avtomatiziran postopek proizvodnje, pri katerem ni več mogoče voditi proizvodnega procesa s kadri, ki so nam danes na razpolago, čeprav se je to stanje že precej izboljšalo.
Veliko zaslug za lastno strokovno izobraževanje kadrov ima nedvomno izobraževalni center podjetja, vendar opažamo, da se prav mladi vse premalo vključujejo v tečaje, ki jih ta center organizira. Zato bo v bodoče ena izmed glavnih nalog ZM v tovarni pripraviti in dokazati mladim proizvajalcem nujnost strokovnega izobraževanja, saj je jasno, da slej ko prej ne bodo več kos vse hitrejšemu in avtomatiziranemu procesu proizvodnje.
Podobne razmere so tudi na področju politično-ideološkega izobraževanja, ki je v današnjem času tesno povezano s strokovnim. Sele po doseženih uspehih na tem področju bomo lahko govorih o dobrem mladem proizvajalcu in upravljalcu.
Mladina je med drugim izrazila tudi željo po organizaciji seminarja, na katerem bi se usposabljali dobri kadri za vodstva aktivov ZM, ki bi se pozneje lahko uspešno vključili v vodstva in vrste ZKJ, sindikata in organe delavskega upravljanja. Menim, da je seminar te vrste res nujno potreben in zato bo do realizacije želje mladine našega kolektiva čimprej moralo priti.
Če danes govorimo o indiferentnosti določenega kroga mladine, ne moremo mimo tega. Danes že lahko trdimo, da je zveza mladine osnovna družbeno politična organizacija ter demokratična tribuna mladih ljudi. Pri tem nam je jasno, da je prav to mesto, kjer mladi rešujejo svoje probleme in'se tako vzgajajo in usposabljajo za prevzemanje odgovornih nalog v družbenem življenju.
Ni prav, da moramo govoriti o tem, da je premalo čutiti prepričanje, da imamo možnosti ža vplivanje, poseganje in preoblikovanje dogajanj v našem družbenem sistemu. Vzroke za to premajhno odražanje zavesti aktivnih oblikovalcev družbe bi morali iskati med nami samimi, mislim pa, da ni napak, če rečem, da obstajajo tudi takšni, ki jih povzroča zunanje okolje.
Vse pogostejša in vsakodnevna postaja politika širokega odpiranja organizacije navzven na sodelovanje z drugimi organizacijami, vendar pa se tega še ne zavedamo dovolj ; do izraza pride v izjemnih akcijah, sicer pa iščemo rešitve sami pri sebi. Zgodi se tudi, da naletimo v primerih, ko iščemo pomoč pri ostalih, na gluha ušesa, naša stališča ne obravnavajo tako resno in podrobno, zlasti takrat, kadar jih zastopamo kot mladinci-člani organizacije, precej drugače pa gledajo nanje, ko se borimo zanje kot člani delovne skupnosti. Menim, da je bilo o tem že mnogo govora, težko pa nam je, da te stvari še vedno občutimo in so kot takšne tudi bolj boleče.
Želim poudariti tudi to, da vloga ZM danes ni več v operativnem reševanju problemov, ampak predvsem v analizi politične situacije, iskanju ustreznih rešitev in najširši mobilizaciji mladih v samoupravnih organih in drugih telesih za realizacijo teh stališč. Morda prevečkrat pričakujemo, da bodo naša stališča v samoupravnih organih prodrla z avtoriteto organizacije, premalo pa smo doslej nastopali z argumenti in pri tem iskali najširšo podporo mladih ljudi. Tudi to so vzporedni vzroki nezainteresiranosti, ki pa izvirajo iz nas samih.
Z vlogo, pri pripada Zvezi mladine kot nosilcu idejnega in političnega izobraževanja na vseh področjih dela, mora naša organizacija res postati najširša samoupravna tribuna mladih ljudi. Če pa ugotavljamo, da se ta vloga
premalo odraža, potem nujno izhaja iz tega tudi premajhen vpliv Zveze mladine pri oblikovanju javnega mnenja. Proces oblikovanja samoupravljalca je dolgo-
Predsednik TK ZMS Andrej Podbreznik
trajen, povezan z materialnimi možnostmi, ostanki mezdne miselnosti itd. Vse preveč smo vplivali na zavest mladega človeka prek »-trkanja na pamet«. Naše delo se naj odraža v akciji, ki naj bo usmerjena na odnose, ki vladajo v proizvodnji. Ko govorimo
(Nadaljevanje s prejšnje številke)
PNEVMATSKA AVTOMATSKA REGULACIJA
Avtomatska regulacija, s katero bo -opremljen modernizirani proces pridobivanja glinice iz boksita kot osnovne surovine, uporablja za regulacijo pnevmatske, elemente, t.:,j. naprave, ki delujejo na tlačen zrak. To je način, ki se v sodobni, procesni industriji pretežno uporablja, ker je robusten in zanesljiv ter je njegovo vzdrževanje razmeroma enostavno in nezahtevno.
Kako deluje pnevmatska avtomatska regulacija? Ker napajamo regulacijske elemente š tlačnim zrakom,kije jasno, da bodo vsi ' merilni im, krmilni signali pnevmatske narave. Zrle, po katerih se ti signali pretakajo, so drobne bakrene cevi z notranjim premerom 4 mm in zunanjim premerom 6 mm. Vendar moramo takoj dodati, da bo skupno s pnevmatsko avtomatsko regulacijo vgrajenih še mnogo električnih in elektronskih naprav in instrumentov, predvsem za indikacijo in zapis posameznih temperatur in za alarmno signalizacijo, ki bo opozarjala operatorje na anomalije v procesu.
V kontrolno dvorano prihajajo pnevmatski merilni signali iz vseh značilnih mest procesa, ki jih zajema 'avtomatska regulacija. Prav tako vstopa v kontrolno dvorano množica električnih signalov za avtomatski zapis temperatur ter za vzbujanje organov alarmne signalizacije. Na podlagi prejetega merilnega signala ustvari osrednji element avtomatske regulacije — pnevmatski regulator — krmilni pnevmatski signal, ki ga vodimo iz kontrolne dvorane nazaj v obrat na mesto, kjer je montiran krmilni element avtomatske regulacije, pnevmatski ventil, ki ukrepa v smislu od regulatorja prejetih navadili "
o učinku družbeno političnih organizacij, moramo poznati delo, stališča in sklepe samoupravnih organov in posameznikov. Boriti se moramo za odločitve, za sklepe svetov, skupščin itd.
Gre za povezanost mnenja javne zavesti in vloge Zveze mladine, ki ju ne moremo razdvojiti. Moramo se spoznati Z določenimi pojavi, ki se kot ostanek stare razkrajajo v novi družbi kot posledica manifestiranja dosedanjega razvoja. Vsi si moramo prizadevati vzgojiti in oblikovati mlade ljudi vsestransko razvite družbene osebnosti, osebnosti osvobojene neznanja in vseh predsodkov, ki imajo svoje korenine še v preteklosti, v ljudi, ki- jim je delo najvišja moralna vrednota ter imajo aktiven in ustvarjalen odnos do vseh vprašanj družbenega življenja. Le takšna pot nas bo privedla do želenega cilja in le takrat bomo lahko vsi s ponosom ugotavljali, da smo vzgojili ljudi, ki bodo dostojni nasledniki vseh tistih, ki so se postavili na žrtvenik za najvišje ideale — svobodo, mir in enakopravnost.
Mladina TGA si je na konferenci izbrala tudi novo vodstvo. V tovarniški komite Zveze mladine so bili izvoljeni: Slavko Lovrenčič, Marija Stajneker, Franc Lah, Cilka Korpič, Aco Vu-letič, Nežika Rozman, Andrej Podbreznik, Renata Hostnik in Gizela Petrovič. Za predsednika TG je bil izbran Andrej Podbreznik, dolžnosti sekretarja pa je prévzela Nežika Rozman.
Za boljše in uspešnejše delo ZM v našem kolektivu je program dela razdeljen po komisijah. Glavne smernice in stališča tega programa pa so: posvetiti vso skrb izobraževanju in obliko-(Nadalj evanje na 6. strani)
Avtomatiziran proces, t. j, proces z vgrajeno avtomatsko regulacijo, tvori z elementi avtomatske regulacije zaključen krogotok, ki .ga imenujemo regulacijsko zanko. Pri njej razlikujemo dve veji, direktno vejo, ki jo tvori proces sam, in povratno vejo, v kateri so zapovrstjo vključeni merilni organi —1 imenujemo ga preprosto merilnikgjlg regulator in krmilni organ, t.V’ jij pnevmatski ventil.
KAKO DELUJE »REGULACIJSKA ZANKA«
Kako deluje tako ustvarjena regulacijska zanka? Prav preprosto. Denimo, da je proces, ki ga reguliramo, stanje tekočine v posodi, pri čemer predstavlj a karakteristično , veličino procesa nivo tekočine. Ta nivd se spreminja v odvisnosti od motilnih vplivov v dotoku ali odtoku tekočine. Regulacijska zamka tega procesa stabilizira nivo tekočine na konstantno vrednost kljub prisotnosti: in delovahj-jT motilnih vplivov, ki bi brez avtomatske regulacij e . ustvarjali ogromne spremembe nivoja. Če se ,iz kakršnegakoli vzroka nivo v posodi veča, se veča : tudi ' signal iz merilnika, ki to velikost meri. Na podlagi prejetega merilnega signala ustvari, regulator samodejno tak korekturni krmilni signal na svojem izhodu, ki ventil na vstopu v proces pripira. Na ta način se brez posredovanja človeka"‘■-dptok tekočine- v poisodo ustrezno - zmanjšuje, nivo v posodi pa se zaradi delovanja avtomatske regulacije ne spremeni. Če''pa zaradi večjega odvzema tekočine nivo v posodi upade pod zahtevano vrednost, regulator spremeni predznak korekturnemu signalu in pnevmatski .ventil se dodatno odpre prav za toliko, kolikor je potrebno,, da se' nastala napaka' nivoja poipravi. Posledica delovanja avtomatske regulacije je torej stabilizacija nivoja tekočine ma zahtevani višini in 'to
• Šestnajstega decembra 1964 je imela osnovna organizacija ZK — uprava svojo letno konferenco. Na tej .konferenci maj bi komunisti te organizacije polagali račun o svojem delu za prelteklo leto. Pretekla mandatna doba je bila dovolj boigata in razgibana, da so imeli vsi komunisti več kot dovolj priložnosti za aktivno udejstvovanje. ■ Sprejemali smo statut podjetja, - volili nove organe samoupravljanja, pravkar pa se pripravljamo na sprejem pravilnika o osebnih dohodkih. Gre še za razne druge dogodke v podjetju in komuni in za pravkar , končani VIII. kongres ZKJ.
Razprava spriva ni 'bila preveč pestra, a. se je razgibala in stopnjevala vedno bolj. Kritično je bilo opozorjeno na večjo aktivnost' ih člansko zavest posameznikov. Odnos vsakega člana do dela v organizaciji im v javnem življenju v podjéltju im doma mora biti vedno v skladu s sta-. tutom Zveze.
Ostra razprava o sindikalni organizaciji
Razprava je precej ostro posegla v zadnje dogodke v naši sindikalni organizaciji v zvezi s podeljenimi nagradami nekaterim ■družbeno-poilitičnim delavcem. Predvsem je obsojanja vreden način, kako so te nagrade delili, saj šo razdelili za dva milijona dinarjev nagrad. Poudarjeno., je bilo, da za družbemo-politično delo me more biti nagrajen nihče, 'KER KADAR SE UDEJSTVUJE NA TEM PODROČJU, NE DELA NA SVOJEM DELOVNEM MESTU. Tu smo komunisti popustili: in se še sedaj nismo znašli, da bi znali pravilnoi. razlagati in po-
kljub nastopanju manjših ali večjih motenj, ki bi v nereguli-ranem sistemu povzročale nedopustne anomalije.
Delovanje zaključne regulacijske. zanke bomo . bolj e razumeli, če si podrobneje ogledamo, kako delujejo posamezni v zanko vstavljeni regulacijski elementi. Pri tem se omejimo le na najvažnejše elemente, t. j. merilnik, transmitor, regulator in ventil.
POSAMEZNI REGULACIJSKI ELEMENTI
Merilnik je mehanski ali električni merilni organ, ki pretvarja vrednost regulirane.veličine procesa v merljiv fizikalni signal npr. premik, 'tlak,: napetost in podobno. Tako dobljeni merilpi signal moramo pri pnevmatski regulaciji pretvoriti v pnevmatski signal; pri tem pa mora ostati, razmerje med vrednostjo merilne veličine in pnevmatskim merilnim signalom, strogo proporcionalno, in to v vsem merilnem območju. Pnevmatski signal mora pri taki transformaciji predstavljati verno sliko merilne-veličine in vseh njenih sprememb. Če ostanemo pri našem primeru regulacije nivoja tekočine v posodi, ima-merilnik obliko plavača s protiutežjo. Plavač,5je votla pločevinasta posoda, ki plava na tekočini. Preko platnenega žičnega kabla, položenega. v žleb kolesa na vrhu posode, je plavač zvezan s protiutež j o_,. 'ki se giblje ob merilni skali, pritrj eni 'na zunahj t steni posode, vzvdolž njene višine.'.Pri maksimalnem-nivoju fee. kočine v posodi je protiutež 'v najnižji 'legi,-pri'minimalnem nivoju tekočine pa doseže protiutež riajvišjo lego. Protiutež je opremljena s kazalcem, ki na merilni skali kaže trenutno višino' -nivoja. Vidimo, da imam-o v našem primeru opravka -z merilnikom mehanske narave. Nivo je istoveten z lego plavača oziroma s kotom zasuka kolesa na vrhu posode.,
r

Cepljenje proti gripi
S soglasjem DS in UO bo obratna ambulanta izvršila v teku meseca januarja aktivno cepljenje proti gripi. Cepljenje bomo izvedli trikrat v presledkih enega tedna. Spričo zelo dobrih uspehov cepljenja v letu 1962 in 1963 pričakujemo tudi v tem letu zmanjšanje absentizma v sled epidemije gripe.
Cepljenje bomo , izvršili enako kot doslej, t. j. z insu-fladjo cepiva v nosno votlino.
Program bo naredil kadrovski in HTV sektor. Prosimo, da obrati upoštevajo navodila zaradi nemotenega dela drugih obveznosti obratne ambulante.
Z ozirom na kontraindikacije, kot npr. nosečnice, bronhialna, astma, bolezni srca, febrialna stanja itd., je nujno, da se vsak posameznik javi obratnemu zdravniku, ki bo določil udejstvovanje ali opravičilo. To velja za vse tri etape cepljenja.
Pomen: cepivo proti gripi vsebuje aktivne agense, ki
omogočajo spodbujanje organizma na ustvarjanje obrambnih imunizatornih snovi v telesu.
Aktivna imunizacija nastopa po približno 4 do ,6 tednih in traja približno do 6 mesecev, torej v fazi, ko potrebuje organizem največjo zaščito proti virusni epidemiji gripe.
Kot je znano obstaja več tipov virusov gripe. Pri sedanjem aktivnem cepljenju vsebuje cepivo štiri najpogostejše tipe, ki so karakteristični ,za jugoslovansko populacijo.
Če upoštevamo velike gospodarske‘izgube zaradi bolezenskih izostankov (ab-šentizem), zaradi bolezni in poškodb, nam je sodobna medicina na ta način dala možnosti, da zmanjšamo-go-spodarsko izgubo vsaj proti invaziji gripe. Prosimo kolektiv, da upošteva omenjene postavke in za sodelovanje. Cepljenje je obvezno.
Stjepan dr, Kožul
J
Nekaj o avtomatski regulaciji v »TGA« Boris Kidrič
OOZK — uprava
jasnjevati članom kolektiva. Precej j e razpravlj anj a in mirno lahlko rečemo, da tudi na račun produktivnosti, ker, kadar gre za denar, ne gledamo na uro.
Razprava je obravnavala tudi druge dejavnosti . življenja v podjeltju, je ipa premalo nakazala smer in vsebino dela za prihoda nje. Novo vodstvo, ki je biloi izvoljeno — 5-članski 1 sekretariat — bo moralo na osnovi kongresnega materialu in razmer v podjetju izdelati plan dela ter ga v najkrajšem času pretresti' na prL hodnjem sestanku.
Nujno , bo treba urediti tudi članstvo in razjasniti kaj so dolžnosti člana ZKJ. Med ostale dolžnosti spada Ibudi udeležba na' sestankih in zatO' ne more biti opravičila, da se jih izogibamo, še posebej, ker so zelo poredko.
V imenu tovarniškega komiteja ZKJ je konferenco pozdravil sekretar komiteja .in ab tej priliki opozoril na haloge, ki' čakajo našo osnovno organizaciju, ki je že sedaj najmočnejša v podjetju! po priključitvi razvojne grupe pa bo. še številnejša.
.
- -vw	** *
•	,,i	fu
•I* ■ i* s Ć't -I
Gasilska vaja je bila dobro organizirana in naporna, vendar so jo naši vrli gasilci dobro izvedli
IDelika gasilska vaja v TĆidričeoem
V POČASTITEV 10. OBLETNICE OBRATOVANJA NAŠE TOVARNE. JE BILO V KIDRIČEVEM VEC ŠPORTNIH IN KULTURNIH PRIREDITEV. V TA CELOTEDENSKI SPORED SO SE VKLJUČILI TUDI NAŠI GASILCI, KI SO Z VAJO, V NASELJU POKAZALI SPOSOBNOST PRI REŠEVANJU IN SOLIDARNOSTI MED DRUŠTVI.
Upravni odbor društva je zaprašil poklicno gasilsko brigado v Mariboru, Gasilsko društvo Ptuj in IGM Majšperk, da bi skupno z našo gasilsko enoto izvršili vajo po programu, ki je bil prej pripravljen.
' Zbor vseh sodelujočih enot je bil pred. upravnim poslopjem.
Tukaj-Ä'se je formirala kolona vseh sodelujočih vozil, ki. je na dahi signal demondirativno privozila po naselju do samskega bloka, kjer je bil improviziran požar.
Tovariš Marjan Berlič s- predsednik Občinske gasilske zveze Ptuj —. j e z balkona ambulante
zbranim prebivalcem in šolski mladini razlagal nastanek, požara B- potek javljanja — prihod gasilskih enot in obrazložil navzočim, tudi pomeri vaje, ki jim bodo prikazali. Stavba samskega bloka je'visoka, zato je morala poklicna brigada iz Maribora pripeljati avtomatsko lestev. Le
tako smo lahlko spravili vodo na vrh'ostrešja, ki ga je zajel improvizirani požar. Ta del, vaje gašenja s,- pomočjo avtomatske lestve je izvršila desetina poklicne brigade in desetina našega društva.
Uspehi NK Aluminij v jesenskem tekmovanju
S tekmami, ki so bile odigrane zadnjo nedeljo v novembru, je bilo v glavnem končano jesensko nogometno tekmovanje v SNL. Končni vrstni, red v razpredelnici tega tekmovanja pa je odlikovala zaostala tekma med NK »Ljubljana« in NK »Celje«, ki je bila odigrana dne 6. decembra 1964 v Šiški. Z lepim rezultatom 5:2, ki ga jè NK »Ljubljana« v tej tekmi izboril v svojo korist, se je ta simpatični klub povzpel na tretje mesto, kar verjetno nihče ni pričakoval.
Naš nogometni klub je s 16. točkami osvojil peto mesto. Enako število točk imata še NK »Ljubljana« in NK »Branik«, ki sta se;
uvrstila na tretje in četrto mesto zaradi ugodnejše razlike med danimi in prejetimi goli. Vodeča nogometna kluba v SNL »Slovan« in »Železničar« imata po 18 točk,
to se pravi le dve točki prednosti pred ostalimi, tremi.
Ta izenačenostemed. vodečimi klubi da slutiti;!da bo v spomla-
danskem tekmovanju' borba ’ za vrh zelo ostra in lahko rečemo, da imajo vsi ti kluibi precej enake pogoje za osvojitev naslova spomladanskega prvaka. V bor-
bo za vrh pa bodo lahko posegli še klubi, ki so osvojili nižja mesta v jesenskem delu, ker , so to klubi, ki so že več let člani SNL in imajo za ta 'tekmovanja dobre izkušnje.
Osvojitev petega mesta je za novinca v SNL, kot je naš nogometni klub, vsekakor uspeh, zlasti še, ker za vodečim klubom zaostaja samo za dve točki. Ce pa pregledamo vse tekme v jesenskem delu, bomo ugotovili, da j,e NK »Aluminij« ! igräjüuspešneje proti močnejšim klubom;- slabše pa prola klubom, ki bi ne smeli predstavljati resnejših ovir za boljšo uvrstitev našega kluba, iz česar, sledi, da ta uvrstitev v jesenskem delu morda ni popolnoma -realna.
V trinajstih ‘kolih, ki.'jih ,j e NK »Aluminij« odigral v jesenskem tekmovanju, je sedem tekem odiò čil v svojo korist, dve'je-igral nteodločeno in štiri izgubil; Dosegel ge trideset zadetkov,, prej el pa 28. Število prejetih golov je razmeroma zelo visoko. S 30 doseženimi zadetki je vsekakor napad našega moštva svojo nalogo izvršil, kajlti vodeči »Slovan« je dosegel le štiri zadetke več. Prejeti goli pa govorijo, . da ožja ahramba ni bila kos svoji nalogi in da je na nekaterih 'tekmah (»Hrastnik«, »Nova Gorica« in deloma »Celje« ter »Slovan«) skoraj popolnoma odpovedala. Le v tekmi proti NK »Ilirija«, ki jo (Nadaljevanje, na 8. strani) .

3 m4 ! ■ -
m
m
mm
mm ■H	■ ' ■ ■ ■ • iBt. wÉÈWim- w$m £•13^ jlp	llS wM
pi§|? 't \	§| j§	II
Nogometaši NK Aluminij
Lepo In zanimivo vajo je prikazala desetina z idrseUnim portóni. 'Tu so prikazali, kako- varno se lahko' rešujejo ljudje iz stanovanj, ki jim je . požar zaprl izhod. Pri- tej vaji je sodelovala tudi šolska mladina, saj so s tem Mariborčani pokazali masovno reševanje. Reševanje po vrveh so izvršili člani našega društva. Tu so prikazali, kako se rešuje ponesrečenec po' vrveh, (prikazali pa so še samoreševanje po eni ali dveh vrveh. Ostale enote so napadle. z ■'uročnimi vodnimi curki iz cistern in hidrantov -z namenom, da bi čimprej pogasili improvizirani požar.
‘S to vajo smo prikazali prebivalcem naselja, da s‘ skupnimi močmi lahko izvršimo vsako reševalno akcijo, pa naj bo to reševanje ljudi ali gašenje poža-, rov. Vsem sodelujočim društvom se za sodelovanje zahvaljujemo in ko bodo one iskale pomoč pri nas jim bomo v pomoč!
M. M.
f-----------------------
NA OBISKU
PRI BOLNIKIH
Živahne priprave za proslavo obletnice obratovanja naše tovarne so bile v mesecu novembru. Praznično razpoloženje je zajelo vse člane kolektiva, prav posebno pa tiste, ki so tukaj že oä začetka obratovanja. Toda mnogi od njih niso bili prisotni, ker so že dalj časa v bolniškem staležu. Te tovariše smo obiskali v bolnicah v Mariboru, Ptuju, Ormožu, kjer so trenutno bili, ali pa na domovih. Ker je Vsak član kolektiva dobil vrednostni bon, so bolni člani dobili priložnostna darila in spominsko, darilo tisti, ki so že 10 let v tovarni.
Vsi so bili veseli, lahko bi rekla — prijetno presenečeni, ko so videli, da jih nismo pozabili v trenutkih, ko sta jim topla beseda in spodbuda najbolj potrebni. Sprva nam je vsak potožil o bolezni in težavah, ki jih ima zaradi tega, vendar smo ob prijetnem pogovoru tudi na to pozabili. Starejši delavci 60 nam vedeli povedati marsikaj o začetkih obstoja tovarne in velikih spremembah, ki so nastale v desetih letih.
Še dosti stvari so nam želeli povedati bolniki in zvedeti od nas vse novice,, saj Že več mesecev nimajo stika s sodelavci, s tovarno. Vendar nas je čas priganjal, ker so bolniki, ki smo jih želeli obiskati, bili v različnih med seboj oddaljenih krajih. Poslavljali smo se z občutkom, da smo ob prazniku prinesli tudi njim nekaj radosti z željo, da čimprej okrevajo in se zdravi vrnejo v svoje delovno okolje.
Ob tej priložnosti želim povedati, da bi obiski pri bolnih članih kolektiva morali biti bolj pogostni, kajti tudi to spada v skrb za delovnega človeka. Občutek, da niste pozabljeni, neverjetno dobro vpliva na duševnost človeka, ki je. ravno pri zdravljenju zelo pomembna.
— A. G. —
V__________________________J
V tem času se gradi 73 nuklearnih central ali pa so že v pogonu. Njihov instalirani učinek znaša preko 11.000 MW. Od tega ima Anglija s 5.000 MW skoraj polovico svetovne energije proizvedene z atomskimi centralami.
418 »predmetov« plava v tem času v vsemirju, kot so npr. raketne stopnje, deli raket, sonde, sateliti vseh vrst.
Prvi ameriški satelit Vanguard bo še 200 let krožil. Vremenski satelit tipa Tiros, izstreljen leta 1962, bo krožil 1.200 let in raketni motor rakete Atias-Agena bo zgorel šele v 4000 letih.
Iz razprave na 5. redni seji plenuma sindikata našega podjetja
Dne 14. dec. 1964 je bi! širši plenum naše sindikalne podružnice. Dnevni red je bil precej obširen in lahko trdimo, da za ta čas tudi pomemben. Razpravljalo se je o zadevah, ki naj bi bile rešene v čim krajšem možnem času. Že samo število prisotnih članov plenuma (manjkala sta le dva) je potrjevalo, da je seja sklicana v pravem času. Ena od najvažnejših točk dnevnega reda je bila:
Delo na pravilniku o delitvi osebnih dohodkov - razprava o tabelarnem sistemu
Precej dela je 'bilo: s tem pravilnikom, vendar ne toliko, kolikor bi ga sicer lahko bilo> v tem času. Tekstualni del pravilnika je tako rekoč sprejet pravočasno, medtem ko se je zataknilo pri tabelarnem delu.
O tabelarnem delu (predvsem o točkovnem sistemu za Odgovornost) ‘je bilo v delovnih, enotah mnogo Tazprav in ugibanj. Iz vseh dosedanjih razprav je razvidno, da o. tem vprašanju sveti delovnih enot niso usmerili svoja hotenja v pravo smer. Zdi se, da SO' delovne enote tekmovale med seboj, kateri bo uspelo določiti več delovnih endt (delovnih mest), na katerih bi zaposleni člani kolektiva participirali po točkovnem sistemu. Tako je prišlo do tega, da je po predlogu svetov delovnih enot kar 90 % zaposlenih v. našem kolektivu zajeto v tabelarnem delu za odgovornost.
Že ta podatek potrjuje, da se sveti delovnih enot niso dovolj resno in s čutom odgovornosti lotili tega dela. S takšnim delom odnosno s takšnimi predlogi je prišlo do tega, da ni razvidno, kdo ' je v podjetju za kaj odgovoren in v kolikšni meri. Predvsem je 'zanimiva ugotovitev, da je v kolektivu 10 °/o članov, ki za svoje delo ne odgovarjajo.
Kako so sveti delovnih enot prišli do tega 'zaključka? Gotovo je, da je vsak delavec odgovoren za svoje delo, sicer ne bi mogli govoriti, o kolektivnem delu in kolektivni odgovornosti.. Verjetno svelti delovnih enot o tej zadevi niso dovolj razmišljali in so ta del kolektiva izločili, ne da bi se zavedali-narejene napake. Jasno: nam mora biti predvsem to, da tukaj ne gre za odgovornost, ki je nujna na • vsakem delovnem mestu, pač pa za organizacijsko odgovornost v Obratih.
In končno: k čemu je privedlo takšno delo svetov delovnih enot? Razmerja odgovornosti so popolnoma anulirana (diši . po uravnilovki) in prišlo je do tega, da je. komisija, imenovana s strani delavskega Sveta, primorana dati celotno zadevo v razpravo delavskemu svetu. Pa še nekaj : zopet se bodo slišali glasovi, da se delavski svet meša v kompetence svetov delovnih enot, ki so po statutu podjetja organi upravljanja na svojem območju.
Plenum je o nastalem položaju razpravljal in ugotovil, da tako delo ne vodi nikamor in da bo potrebno to vprašanje temeljito obdelati na prvi, v ta namen sklicani seji delavskega sveta. Nadalje plenum predlaga, da se predlogi ocenjevanja delovnih mest sestavijo s strani kadrovskih komisij delovnih enot in vodij delovne enote. Istočasno se priporoča delavskemu svetu, da potrdi veljavnost novega pravilnika s 1. januarjem 1965. Eventualne korekture pa se naj izvršijo naknadno. Člani plenuma so zadolženi, da vsestransko sodelujejo pri dokončnem izoblikovanju pravilnikov o delitvi osebnih dohodkov.
Naslop službe kapelnika godbe na pihala
Plenumu so poročali o godbi na pihala člani komisije, ki je bila zaradi tega imenovana na
eni od sej plenuma. Tovariša Štelcer in Turk sta podala poročilo o dosedanjem delu in o vseh pripravah za uspešen začetek dela godbe na pihala v našem podjetju. Skupno je vloženih devet vlog za zasedbo delovnega mesta kapelnika. Komisija je po svojem preudarku poklicala-. na razgovore pet interesentov, od katerih je izbrala Alojza Krajnčana, ki ima vse pogoje za zasedbo tega delovnega mesta. Plenum je določil osebni dohodek za to delovno mesto in sicer neto 65.000 dinarjev. Isliočasno je plenum na prošnjo , tovariša Krajnčana odobril sredstva za kritje stroškov selitve iz Ormoža v Kidričevo. Tako. .je dokončno rešeno tudi vprašanje godbe na pihala! Pričetek aktivnega dela godbenikov pričakujemo v janu-
arju tega. leta. Sekretariat tovarniškega' odbora mora do pričetka dela godbe priskrbeti strokovno popravilo že 'Obstoječih, instrumentov in nabaviti s sodelovanjem 'kapelnika še-potrebne instrumente. Pravilnik o delu godbene sekcije bo sprejet na eni od naslednjih sej plenuma. Še' en podatek: Za godbeno sekcijo se je javilo sedem.novih članov, kar je vsekakor malo, da bi se formirala močna godiba na pihala. Pričakujemo lahko, večjo udeležbo, ko bo godba začela z rednim delom.
Imenovanje komisije za popis inventarja sindikalne podružnice
Naloga komisije je pregledati
in.	popisati-ves inventar sindikalne podružnice (razen inventarja godbene sekcije, ki še ni prevzet), ki je v prostorih tovarniškega odbora, delavskega kluba in v skladišču športnih rekvizitov. V komisijo so imenovani naslednji tovariši: Franc Hojnik, Jože Jančec in Franc Vehovar. Komisija bo o svojem dein sestavila zapisnik in ga predložila sekretariatu, tovarniškega odbora. O imenovanju komisij e je' obveščena Služba družbenega knjigo vodsitva pri NB Ptuj.
Nagrade družbeno političnim delavcem
Poročilo 6 dodeljevanju nagrad družbeno političnim delavcem za njihovo delo v obdobju desetih let 'je podal predsednik tovarniškega odbora tovariš Boris Solovjev. Obrazložil je način razdeljevanja nagrad. Pripomnil
je,	da .se v zveži s tem širijo po
kolektivu razne govorice, ki pa nimajo osnove. Predvsem so napačne zasluge, da je te nagrade delil tovarniški odbor sindikata in sicer iz. lastnih sredstev. Pojasnil je, da sta tovarniški odbor sindikata in tovarniški komite ZK imenovala komisijo. Nagrajeni so bili v obliki praktičnih daril naslednji tovariši: Viktor Prelog, Janez Sukič, Peter Gegič, Jože Šegula, Franc Klemenčič, Simon Pešec, Franc Krajnc, Boris Solovjev, Franc Črnivec, Maks Jabločnik, . Franc Turk, Franc Hojnik, Anton Kosi, Vili -“Ušaj, Franc Meško, Jože Brglez, Franc Emeršič, Anton Kurilič, Josip Maloič, Anton Kokol, Ivan Elsner, Rozika Klančnik, Ivan Ma-zera, Vlado Martinkovič, Franc Lah, Franc 'Lončarič, Janko Lah, Ivo Tušek, Jurij Zupanc, Adolf
Kosi, Viktor Kmetec, Pavla Elsner, Marija Štajneter, Štefan Dončec, Konrad Kramberger, Janez Jeza, Rajko Lajh, Rudi Štelcer in Stanko Pal. Predvideno' je bilo, da -bi te nagrade podelili navedenim tovarišem v zneskih od 30.000 do 80.000 dinarjev na.centralni proslavi 10. obletnice obratovanja podjetja.. Sprememba v programu proslave je nastala na željo vabljenih gostov, ki so pripomnili, da bi se s tem proslava zavlekla in izgubila svoj pomen. Iz enakih razlogov je odpadlo dodeljevanje priznanj (ročne ure) .delavcem, ki sd v kolektivu zaposleni deset let in več.
Člani plenuma so se v svoji' razpravi predvsem omejevali na pripombo, da soglašajo s tem, da so bili družbeno politični delavci nagrajeni za svoje delo, vendar pa da bi o tem moral predvsem razpravljati širši krog ljudi in ne le tričlanska komisija in da bi se priznanja morala dati na kakršnikoli bolj svečan način, kot pa so še.
Plenum je nadalje ostro reagiral na razpravo, nekaterih članov kolektiva, ki se v času zaposlitve v našem podjetju niso in se po vsej verjetnosti tudi ne bodo vključili v družbeno politično delo. Na koncu razprave je bil sprejet sklep, da se v tovarniškem glasilu Aluminij o tej zadevi obvesti celotni kolektiv s pripombo, da so se priznanja dala iz sredstev, ki jih jè za to dal na razpolago delavski svet.
Organizacija tovariškega razgovora z upokojenci našega podjetja
Sekretariat tovarniškega odbora je predlagal, da bi plenum
odobril organizacijo tovariškega razgovora z upokojenci našega podjetja in v zvezi s tem tudi plačal stroške. Srečanja z upokojenci našega podjetja so že tradicionalna, saj se že nekaj let nazaj srečamo z našimi tovariši upokojenci vsaj enkrat letno.
Plenum je o predlogu sekretariata razpravljal in zadolžil sekretariat, da organizira to srečanje dne 28. decembra 1964 v restavraciji Kidričevo in spričo tega tudi plačilo stroškov.
Org an izađi ja p os veto van j Ruše-Impal-Kidričevo
V enem od mnogih srečanj s predstavniki družbeno političnih organizacij Tovarne dušika Ruše in Impola iz Slovenske Bistrice so ti izrazili željo, da bi organizirali občasna srečanja med predstavniki družbeno političnih organizacij in organov delavskega samoupravljamja naših podjetij. Na teh posvetovanjih, ki naj bi imela značaj izmenjave mnenj o delu družbeno političnih organizacij in organov delavskega samoupravljanja, bi predvsem razpravljali o dosedanjem delu in nalogah teh organov odnosno organizacij v bodočem delu.
Plenum se je s predlogom sekretariata strinjal in odobril organizacijo prvega srečanja v Kidričevem in v zvezi s tem plačilo stroškov.
Naročilo Delavske enotnosti in Komunista za 1965. leto
Tovarniški odbor sindikata je imel do sedaj naročeno Delavsko enotnost in Komunista za vse člane delavskega sveta in sindikalnih podružnic. Sekretariat tovarniškega odbora je večkrat opozarjal, da se ti časopisi niso koristili v zadostni meri in da bi bilo treba nekaj ukreniti, da teh sredstev ne bi nekoristno razmetavali. Nadalje sekretariat sodi, da so ti časopisi potrebni vsem članom delavskega sveta, upravnega odbora in članom vodstev sindikalnih podružnic. Bil .- je predlog, da bi za vse člane delavskega sveta, upravnega odbora in člane vodstev sindikalnih podružnic naročili časopise v letu 1965 in sicer tako, da bi časopise vsakemu od omenjenih članov dostavljali direktno na njihove naslove.
Prav tako je bil predlog, da za vsa vodstva sindikalnih podružnic in tovarniški Odbor sindikata, naročimo RAD, list Centralnega sveta Zveze sindikatov Jugoslavije.
Predlog sekretariata tovarniškega odbora je bil soglasno sprejet.
Kaj bo s kartami K-15?
O ukinitvi teh kart je bilo . precej govora in razprav. Bilo- je več predlogov, hi pa prišlo do gmotnega stališča, 'kako bi rešili to vprašanje, da ne hi s kakršnimkoli predlogom bili oškodovani delavci. Te dn'i. je tovarniški odbor sprejel dopis Republiškega odbora islndikata za industrijo in rudarstvo, ki daje to zadevo iv razpravo kolektivom. V dopisu šo predlogi posameznih forumov, ki so dali mnenja za rešitev tega vprašanja. ,
(Nadaljevanje s 4. strani) vanju kadrov — strokovno in ideološko politično, v zvezi s tem organizirati seminar, povezati se in sodelovati z aktivi iz drugih delovnih organizacij in z aktivom v naselju, sodelovati z družbeno političnimi organizacijami in z
Predvsem gre za dvoje: da karte K-15 ne bi ukinili, in drugič, da bi karte ukinili in da' ibi se sredstva, ki jih podjetja prispe-• vajo prometnim podjetjem (1,5% ' od bruito osebnih dohodkov)' centralizirala v kolektivih in enkrat letno 'izplačala delavcem, kar bi dejansko bilo indirektno zviševanje 'Osebnih dohodkov. Težko jè verjeti, da bi to zadevo rešili v kratkem času, vendar priporočamo vsem članom 'kolektiva, naj . o tej zadevi razmišljajo in povedo-svoje predloge na sestankih, ki jih bodo 'Sklicala vodstva sindikalnih podružnic. Pismo Republiškega- odbora za industrijo in rudarstvo je razmnoženo-in ga bodo dobila vsa vodstva sindikalnih/podružnic in sindikalnih pododborov.
Organizacija novoletne zabave za člane kolektiva
Ker je gostinsko podjetje Ha-.loški biser postavilo ceno. vdbop.-' nie s konzumacijo' v višini 3000 dinarjev, ki jo člani našega kolektiva ne bi zmogli, je o tem. razpravljal tudi plenum s pripombo in. priporočilom,, da naj bi naša organizacija skušala rešiti to tako, da bi članom kolektiva in ■njihovim svojcem omogočili sil-, vestrovanje v Kidričevem. Za rešitev'tega vprašanja je zadolžen sekretariat tovarniškega odbora, ki naj bi se o tem pogovoril z upravo podjetja. Kolikor je znano,>je ta zadeva urejena in je organizacijo silvestrovanja prevzel tovarniški odbor sindikata. Uprava podjetja je odobrila brezplačno koriščenje dvorane in só se tako stroški zmanjšali na približno 600 dinarjev na osebo. Silve-. strovanje bo izključno le za člane kolektiva in njihove svojce. V pogodbi, ki jo je tovarniški od.-bor sindikata podpisal, z. upravo-podjetja, je navedemo, da se lahko proda le 400 vstopnic, kar je vsekakor malo z ozirom na želje naših delavcev. ...
Razprava o enolončnici
Že nekajv časa so razprave o kvaliteti enolončnice, ki jo naše-. mu kolektivu dostavlja obrat družbene prehrane v Mariboru. Člani plenuma so predlagali, da bi ge predstavniki naše organiza-•cije in .službe družbene prehrane pogovorili V predstavniki omenjenega obrata iz Maribora.
:Predvsem naj ugotovijo, -kaj je potrebno,'da bi se kvaliteta enolončnice izboljšala. Naša organizacija sodi, da je Ibudi dolžna skrbeti za to zadevo, saj' je prav ona bila. pred leti Jniciator uvedbe ' dnolončni,ce. za člane naišega kolektiva;
Razen vseh navedenih’ zadev je plenum po predlogu nekaterih članov plenuma 'izadolžil sekretariat tovarniškega odbora ža nakup koledarjev zä vse člane plenuma in da. skliče zadnjega dne v letu zaključno sejo.;,
Iz vsega zgornjega je. razvidno, da je ta seja zajela široko,področje življenja in dela našega članstva in dà so pred' tovarniškim odboroni :,in sekretariatom tega organa- naloge, ki -bodo pra-vočasno,rešene le z aktivnim delom vseh tistih, ki so za izvršitev le-keh zadolženi od plenuma.
-mi
organi samoupravljanja v' podjetju, seznanjati mladino s proizvodnimi problemi v obliki proizvodnih konferenc, aktivno vključiti v ZM čim več mladine, posebno iz obratov DE aluminij, in dosledno izvajati načela programa ZMJ.	-dik-
Gostje in člani kolektiva na proslavi desetletnice našega podjetja 21. novembra liani
Mladina TGA daje poudarek izobraževanju
O gibanju gospodarstva v ptujski občini
Občinska skupščina je na svoji zadnji seji obravnavala poročilo oddelka za gospodarstvo za obdobje prvih devet mesecev tekočega leta. Iz poročila in iz razprave o gospodarskem razvoju občine je s primerjavo doseženih rezultatov in postavljenih planskih nalog glede 'razvoja proizvodnje in ostalih gospodarskih panog družbenega sektorja ugotovljeno, da gospodarstvo v devetmesečnem obdobju ugodno napreduje..
Foto klub je razstavljal
Delo društev običajno ocenjujemo po uspehih, ki jih dosežejo v svoji dejavnosti: Foto kino amaterski klub Kidričevo, ki je. tudi' neke vrste društvo, se ukvarja predvsem s fotografira-1 njem in izdelovanjem slik v črno beli tehniki. Najboljša dela članov, ki imajo umetniško vrednost, že par let nazaj redno razstavljajo in s tem občanom v Kidričevem pokažejo doseže-, ne uspehe.
V lanskem letu je imel foto klub dve razstavi in sicer eno redno in eno v počastitev desetletnice obratovanja tovarne. Redna razstava je bila organi-, zirana v počastitev dneva mladosti.' V
Upravni odbor foto kluba je sklenil, da bo organiziral foto amatersko razstavo v počastitev desete obletnice obratovanja tovarne glinice in aluminija, na kateri bi prikazal dejavnost fotokluba od ustanovitve naprej. Zaradi gornjega sklepa je izdal svojim članom okrožnico, s katero jih -je pozval, da naj predložijo svoja najboljša dela; tudi takšna, ki so že bila razstavljena na internih razstavah našega fotokluba, za razstavo. Upravni odbor je poskrbel tudi
Že v bližnji prihodnosti lahko pričakujemo dobre rezul/iate dela tega mladinskega aktiva. Sestanku so prisostvovali tudi nekateri predstavniki družbeno-p o liričnih organizacij iz- Kidričevega in predstavniki tovarniškega komiteja ZM.
Pa poglejmo, o čem je mladina tokrat razpravljala in .kakšne naloge, si je zadala vsaj v'bližnji prihodnosti.
Članica Občinskega komiteja ZMS Ptuj Alenka Železnikova je najprej poročala o vsebini in delu občinske konference, ki je bila 6. decembra v Ptuju. Smernicam te konference, po katerih naj bi se v bodoče odvijalo delo tudi v aktivu ZM v naselju Kidričevo, je veljal poseben poudarek.
Predstavnik krajevnega odbora .SZDL Maks Žmavc je v nadaljevanju, govoril, o delu in zaključkih VIII. kongresa ZKJ. Pobuda za t0'predavanje, če ga tako imenujemo — je prišlo, r,avno iz vrst mladine, kar' je vsekakor .spodbudno in pohvale vredno. Opaziti je bilo, da je mladina z zanimanjem poslušala izvajanje tovariša Žmavca,.:
.Mladina je razpravljala tudi o aktivnem sodelovanju v TVD »Partizan« Kidričevo. Prav pri tej točki dnevnega reda smo bili priča živahnemu razpravljanju, saj delo mladine tudi ,na telesno-vzgojnem in športnem področju hi bilo zadovoljivo, za kar pa je seveda več objektivnih in subjektivnih vzrokov.
Velika pridobitev za razvoj telesne kulture v Kidričevem je nova moderno urejena telovadnica, ki bo v bodoče lahko sprejela veliko število mladincev in tudi starejših, po vsakodnevnem delu sprostitve željnih tovarišev.
Mladina iz naselja se je tudi z vso vnemo lotila priprav za izvedbo j-javne zabavno-glaslbene kviz oddaje, ki bi naj bila predvidoma 23, januarja 1965 ob 18.
za primerno žirijo, ki je ocenjevala slike po raznih kriterijih. V! žiriji so bili: Milan Doblje-kair, predsednik, Krešo Čabri-jam, član, in Dragiša Modrinjak, član, ki so' vsi priznani fotoamaterji z dolgoletnimi izkušnjami, i— Žirija je ocenila predložena dela članov foto kluba in podelila naslednje nagrade in pohvale:
prvo nagrado za sliko »Upanje in bojazen« je dobil spec. inž. Marjan Hudina, drugo nagrado za sliko »Počitek« je dobil Anton Kožoderc, tretjo nagrado za sliko »Njen svet« je dobil Bogo Hmelina; pohvale pa so dobili Vlado šerc za sliko »Kramljanje«, Beri Dobljekar za sliko »V gaju« in Ivo Ozimek »Nedokončana risba«.
Za kolekcije so dobili nagrade sledeči člani foto kluba: spec. inž. Marjan Hudina, Bogo Hmelina in Vlado šerc.
In mnenje žirije o razstavi: Je precej del, ki so kvalitetno izdelana in bi se lahko uvrstila na dobra mesta tudi na medklubskih razstavah. Videti je precejšen napredek, saj je raven razstave mnogo višja od prejšnjih razstav.
Načrti foto kluba: upravni odbor razmišlja o organizaciji medklubske razstave. Organizacija takšne razstave je zvezana sicer s precejšnjimi finančnimi sredstvi, vendar bi jo bilo možno organizirati v Kidričevem, saj so za to dàni vsi pogoji.
K.-n.
uri v veliki dvorani restavracije v Kidričevem'. K' sodelovanju nameravaj o pritegniti tudi mladino iz sosednjih aktivov in mladino iz TGA. Ustanovili so> tudi pri-
Krajèvna organizacija SZDL je imela 11. decembra-svojo redno letno konferenco, na kateri je dosedanji odbor podal obračun svojega dela v zadnji mandatni dobi. Vodstvo Organizacije je ob tej priložnosti lahko članstvu dovolj poročalo, saj je v svoji mandatni dobi opravilo precejšnje delo in, kar, je najbolj razveseljivo, članstvo se tega zaveda, saj že dolgo.ni bilo tako številne udeležbe, kot prav na tej konferenci.
Aktivnost vodstva in dejavnost stanovanjske skupnosti ter še nekaterih drugih organizacij v. našem naselju je odraz zanimanja prebivalstva za probleme, in življenje splph na območju sedanje krajevne skupnosti. Obravnavali smo vse dosežke in probleme našega okolja. Med dosežke zadnje dobe sodijo nedvomno lepi uspehi bivše stanovanjske skupnosti v prizadevanju pri ureditvi naselja od 'kopališča, razsvetljave, ureditev cest ter poti in nasadov. Največji ponos nas vseh pa je nedvomno novozgrajena ' popolna osnovna šola. Tudi preurejena dvorana bo le v prid pestrejšemu življenju v naselju.
Poleg navedenih uspehov pa je tudi nekaj, kar nam ne more biti v ponos; predvsem je to javni red v naselju. Število prestopkov je v primerjavi z lanskim letom . poraslo za Ì00 % in ni izključeno, da bo ob koncu leta ta porast še večji. Vsi stanovalci naselja in okolice bomo morali bolj paziti
Veliko povpraševanje na trgu ustvarja ugodne razmere za realizacijo proizvodnega blaga. Povečani osebni dohodki, visoka stopnja rasti na vseh gospodarskih področjih in razširjene materialne osnove samoupravljanja delovnih organizacij sb osnovna značilnost gospodarstva v letošnjem letu. Pri tem je potrebno omeniti pojavljanje neskladnosti kot posledico prej navedenih uspehov, kar utegne povzročiti motnje v nadaljnjem razvoju pro-izvodnje in blagovne menjave.
Industrija
V industriji rezultati niso povsem zadovoljivi, ker se plana izvoza in proizvodnje ne razvijata zadovoljivo, opaziti pa je hitrejši porast zaposlenih kot pa naraščanje produktivnosti. Občutna redukcija električne energije in nezadovoljiva preskrba z domačim in uvoženim reprodukcijskim materialom je močno prizadela industrijo, ki je sedaj najmočnejša gospodarska panoga v občini.
pravljalni odbor, na oddaji pa bo sodeloval ansambel električnih gitar »Korali« iž Maribora.
’ Za ieiholjšanje''kulturnor-zabav-nèga življenja pa so se.dogovorili, da se bodo sestajali enkrat tedensko v lovski sobi redtavra-.cije, kjer bodo brali, igrali šah,' pripravlja!: dramska dela in podobno.. Seveda je' to 'le,izhod za silo, kajti v'pfògramu imajo, .lastni mladinski kotiček, kjer bi se lahko v prostem času sestajali vsak dan.	-dik-
prav na javno življenje in medsebojne odnose in odnos do tuje lastnine.
Razprava je nakazala tudi neprimernosti pri kino predstavah zaradi obiska osnovnošolskih otrok pri zadnji večerni predsta-
S to rešitvijo smo hoteli pre-r pračitiLmnoge bolezni, ki se pojavljajo' zaradi nepravilne prehrane. Nuditi dellavcu, ki. 'ima naporno delo v neugodnem ozračju, toplo hrano,- .pomeni inalzati in negovati dragocen stro j..Tega se moramo vsi jasno, zavedati.
Že takoj v začetku so se pojavile' težave pri sami delitvi obrokov. Imeli smo prèmalo1 ljudi za razdeljevanje. Pa tudi hrane je večkrat, zmanjkalo. Krivili smo Obrate, da so naročili premajhno število obrokov za naslednji dan. Ti pa so se zgovarjali na ljudi, ki dvigujejo hrano v njihovem razdelilnem centru, prijavljeni pašo drugod.
Te neugodnosti so bije kmalu odpravljene in ddliliev je lepo tekla.
Razdelilni : prostori za topli obrok so bili določeni po naslednji razporeditvi:
Od planiranega dohodka občine je v prvih devetih mesecih realizirano 77,6 ®/o. V primerjavi z realiziranim dohodkom iz leta 1963 je porast za 24,3 °/o. Iz navedenih primerov je viden poslovni uspeh gospodarskih organizacij. Vendar ne smemo prezreti negativne pojave, ki spremljajo dosežen uspeh, kot so večja potrošnja od proizvodnje, nesorazmerja med ponudbo in povpraševanjem s porastom cen in življenjskih stroškov ter (povečanje zadolževanja.
Celoten dohodek občine je bil dosežen z razmeroma visoko stopnjo ' povečanja zaposlenih. Gibanje zaposlenih kaže, da so delovne organizacije premalo usmerjene v intenzivno smer gospodarjenja. To pa povzroča težave v razmerju med nominalno in realno višino osebnih dohodkov zaposlenih.
Industrija je v desetmesečnem obdobju dosegla 80 °/o izpolnitve plana fizičnega obsega proizvodnje, kar se smatra za prenizek odstotek, vendar je v primerjavi z lanskoletno proizvodnjo poras-
vi, h kateri otroci naj ne bi imeli pristopa ne v spremstvu 'staršev, še manj pa sami, saj je konec te predstave največkrat po 22. uri.
Ponovno je bilo na dnevnem rodu Vprašanje »Svobode«, ki še vedno nè da glasu od sebe. Vendar ni bilo niti enega člana vodstva te organizacije na konferenci.
Konferenca je sprejela sklep, da pošlje pozdravno brzojavko' VIII. kongresu ZKJ, ki je takrat potekal , v Beogradu.
Po plodni razpravi in sprejeti razrešnici1 je konferenca izvolila novi 17-članski krajevni odbor SZDL,, ki bo v prihodnje, moral biti gonilna sila vse dejavnosti v Kidričevem. Ta dejavnost bo toliko bolj učinkovita, kolikor bolj bomo pripravljeni sodelovati in prispevati k urejenosti svoje okolice, ,
Prijetno delovno vzdušje, ki je vladalo na konferenci, daje upanje, da se nam uresničijo marsikateri koristni predlogi. -čk-
„1. A — Sanitarna I.
2.	B ;— Sanitarna II.
3.	C — Elektroliza B
4.	D —- Livarna
5.	E — Glinica IL ; ;
Livarna, ki še nima svoje jedilnice, bi naj koristila jedilni center C, dokler ne bo imela svojega jedilnega prostora. Za laboratorij' aluminija, ki iona svoj jedilni próstòr, pa se dostavlja hrana do livarne.
Tudi elektroliza hale A se začasno poslužuje jedilnega prostora hale B, ker še nima urejene svoje jedilnice. .
Hrano vozimo vsako, jutro iz samopostrežne restavracije v Mariboru v loncih, ki držijo toploto in tako lahko delimo Itoplo, ne da bi jo bilo. treba po prevozu v Kidričevo greti.
Za posamezni obrok plačajo naročniki 85 dinarjev, ostalo pa (Nadaljevanje na 8. strani)
la za 24,1 odstotka pri povečanju delovne sile za 10,7 odstotka. Največji zadržek za relativno nizek odstotek doseženega plana je pripisati pomanjkanju električne energije.
Med raznimi industrijskimi podjetji ni dosegla plana tudi Tovarna glinice in aluminija Kidričevo. Redukcija električne energije je najtežje prizadela našo tovarno, saj je imela v obratovanju samo polovico elektrolitskih peči, kritična pa je bila tudi oskrba s premogom, ker rudniki niso izpolnjevali pogodbenih obvez.
Druge panoge
Druge gospodarske panoge kažejo na kratko naslednje rezultate. Kmetijska proizvodnja je kazala v prvem polletju ugodne rezultate, pri pospravljanju pa so bili zabeleženi slabši rezultati. Sadni nasadi morajo biti obnovljeni in mehanizacija izpopolnjena, ker so s tem pogojeni uspehi v sadjarstvu. Razveseljiva pa je v kmetijstvu številčna rast živine. V gradbeništvu je porast vrednosti gradbenih del zabeležen s 34,7 odstotka, vendar je del tega pripisati porastu cen. V gradbeni operativi pa je še vedno premalo čutiti mehanizacijo del in s tem tudi rasit proizvodnje.
Trgovina je ustvarila 54 odstotkov več sredstev za svoje potrebe-kot preteklo leto, promet pa je povečala za 28 odstotkov od enakega obdobja v lanskem letu. Obrt je povečala plačano realizacijo za 7,7 odstotka, kar je pri povišanih cenah zelo malo.
Osebni dohodki
Osebni dohodki v gospodarstvu so se povečali po podatkih SDK Ptuj za 12,3 odstotka v obdobju devetih mesecev letošnjega leta napram lanskemu letu. V obrti je največji porast t. j. 41,8 odstotka, v industriji 23,2 odstotka, v trgovini 18,5 in prometu 10,7 odstotka. Na porast osebnih dohodkov so vplivali gospodarski ukrepi, prilagajanje nizkih osebnih dohodkov, večji ekonomski rezultati in drugo. V občini je še 19,3 odstotka zaposlenih z osebnim dohodkom do 25.000 dinarjev. Pri tem je opaziti hitrejše naraščanje v nižjih razponih. Opaziti je preseganje zaposlitve in naraščanje zaposlenih. Edino v TGA je opaziti nižjo Zaposlenost, kot je v planu in sicer 95,1 odstotka, kar je vsekakor ugoden pojav spričo storilnosti, ekonomičnosti in rentabilnosti proizvodnje.
Za zaključek razprave je ponovno priporočeno gospodarskim organizacijam, da naj posvečajo več skrbi za strokovno izobraževanje in vzgojo kadrov. Formirana sredstva za vzgojo kadrov pri gospodarskih organizacijah naj bi dosegla pri polnem izkoriščanju 117 milijonov dinarjev, vendar je bilo izkoriščeno le 42,1 odstotka dovoljenih sredstev. Smatra se, da bi morala podjetja izdatneje skrbeti za šolstvo, ker vajeniška, administrativna in ekonomska šola še vedno ne krijejo vseh potreb po kadrih zaradi nizkega šolskega sklada in pomanjkanja sredstev. Priporoča se, da podjetja predvidijo za prihodnje plansko obdobje večji priliv v sredstva za kadre.
Kolektivi naj z večjim razumevanjem vkalkulirajo celoten odstotek za stroške izobraževanja in po kritju potreb v organizaciji odstopijo preostali znesek v skupne sklade za potrebe izobraževanja kadrov. T. A.
Ul f i;,l' MII r N I ! I' I I I M lllll n I H n HI l K l l h m l
Iz naselja
DELO ZM JE ZAŽIVELO
V nedeljo, 20. decembra 1964, SO' se v lovski scSbi restavracije Kidričevo zbrali mladinci in mladinke, jz dbeh naselij in bližnje, okolice.. Na sestanku-aktiva ZM je ibilo prisotnih. Več kot 60 mladink in mladincev, kar je nedvomno pohvale vredno, , in sodec po sami vselbini sestanka dlaje slutiti, da, je delo mladine v Kidričevem le zaživelo.
OB LETNI KONFERENCI KRAJEVNE ORGANIZACIJE SZDL V KIDRIČEVEM
Kidričevo
Topli obrok v našem podjetju
Z razdeljevanjem toplega obroka smo pričeli 20. oktobra letos. Ta problem smo reševali na raznih sestankih in sejah že nekaj let nazaj, letos pa smo našli končno rešitev.
Uspehi NK Aluminij v jesenskem tekmovanju
NAŠ HUMOR
i A—. Poslušaj, Jaka, taka šleva si, da ti ga v celi tovarni ni para. — Zakaj pa Jože?
llllp Zato, ker si se ob vsakem prazniku, ko smo dobili k malici še pol litra piva, nakrokal, da so sedaj za deseto obletnico bili prisiljeni dati le tri deci piva.
V. J.
(Nadaljevanje s 5. strani) je naše moštvo izgubilo s 3:0, je odpovedalo celotno moštvo. Ta tekma je bila tudi vzrok, da smo s tretjega mesta zdrknili na peto mesto.
Kakor v spomladanskem delu, tako je uprava 'kluba tudi v jesenskem delu imela precej nevšečnosti z grobimi in neprera-čunljivimi izpadi nekaterih gledalcev proti gostujočim moštvom ali sodnikom. Če se taki gledalci štejejo za prijatelje našega klu-
ba, jim moramo povedati, da to niso, temveč da jih je nujno šteti za naj večje razbijače društva in da jim je edini cilj minirati naš klub. Njihova nepremišljena, večkrat pod vplivom preobilice zaužitega alkohola rojena dejanja, so voda na mlin vseh naših nasprotnikov, ki komaj čakajo, da bi vrgli kup blata na naš delavski klub. Posledica takih dejanj so bili tudi vsi članki v dnevnem časopisju, ki so nerede po končani tekmi v Kidričevem med NK »Aluminij« in NK »Železničar« prikazali sicer v nepravi luči, vendar upravičeno. Neredi so bili in to je dejstvo. Kdorkoli bi hotel te nerede upravičiti ali jih prikazati kot posledico nepravilnih odločitev sodni-
(Nadaljevanje s 7. strani) marsikatera stvar od sedanjih slabosti odstranila.
Slabo bo, če bomo posamezne zadeve tako reševali, kot smo sprejemali organizacijske sheme, M še danes praktično niso zaživele, ampak obstajajo samo na papirju. Po njegovem mnenju se gotove stvari, kot jih navaja, preveč rešujejo centralistično, po raznih komisijah in pisarnah. Vse premalo pa se razpravlja s kolektivom oziroma praktično in funkcionalno pojasnjuje. Tako delo hromi upravljanje in površno razpravljanje z osnovnimi nosilci upravljanja in seveda vpliva na doseganje boljših rezultatov v- proizvodnji in na ostala področja poslovanja.
Svet proizvajalcev delovne enote bo moral dobivati pravočasno več poročil in razumljivih analiz, kako je možno praktično sprovajati v življenje nove pravilnike, organizacijo dela in proizvodne naloge, ki stoje pred kolektivom.
To so bistvene pomanjkljivosti, po mnenju tov. Kmeteca, zaradi katerih še ni polno zaživelo decentralizirano samoupravljanje, da bi svet proizvajalcev delovne enote res samostojno delal in odločal o tistih zadevah, ki jih predvideva statut podjetja. To so začetne težave in pomanjkljivosti, možno pa jih je odstraniti, če se bomo vsi skupaj zavedali svojih dolžnosti in pravic že na delovnih mestih. Potrebno pa je, da bo tudi sindikalna organizacija in ostale družbeno politične organizacije v podjetju politično bolj aktivne in da bodo znale pravilno vplivati na člane kolektiva in pomagati svetu proizvajalcev delovne enote pri oblikovanju stališč v raznih razpravah in pri sprejemanju sklepov.
Le tako bomo dosegli čim-prej zaželne smotre v upravljanju, je prepričan tov. Kmetec Viktor kot predsednik sveta proizvajalcev delovne enote vzdrževalnih obratov.
ka, greši in varuje tiste, ki bi morali biti kaznovani za take izpade. Sodniku je pri odločanju na tekmi verjeti in to je nujno. Morda bi bila borba preko dnevnega časopisja za pravilno izbiro oziroma določanje sodnikov za posamezne tekme pravilnejša in progresivnejša. O tem bi bilo potrebno razmišljati ali morda celo zavzeti doHo.čena stališča, s katerimi pa bi bilo nujno seznaniti odgovorne lj.udi.
Z vsem tem, kar sem napisal, pa nikakor nisem hotel reči, da so bile vse odločitve naših nadrejenih organov glede izrekanja višine kazni našemu klubu pravilne in pravične. To je poglavje zase. O teh odločitvah, ki nikakor niso v skladu z določili im predpisi, ki veljajo za klube SNL glede kriterija za presojanje dejanj teh klubov, pa bi bilo nujno potrebno seznaniti širšo športno javnost. Uprava našega kluba bi bila zelo zainteresirana, če bi iskreni prijatelji kluba poslali upravi svoja mnenja glede tega. Uprava kluba bi vsa ta mnenja posredovala dnevnemu časopisju, kar bi vsekakor imelo pozitivno kritično obeležje.
Skupno z igralci je uprava kluba na svoji zadnji seji določila odmor za igralce, ki bo trajal do 4. januarja 1965. S pripravami bo naš klub pričel takoj po tem datumu, kljub temu, da je pričetek spomladanskega tekmovanja šele 21. marca in ne 'konec februarja,
(Nadaljevanje is 7. strani) plača podjetje. Obrok stane namreč 170 dinarjev. Skupni znesek za hrano se delavcu odtegne pri izplačilu.
Administratorke v obratih in oddelkih sporočajo vsak dan število obrokov za naslednji dan v pisarno splošnega sektorja, da lahko pripravijo točno število malic.
Prva dva meseca je razdeljevanje blokov in obračunavanje
bremenilo administratorje v.obratih in oddelkih. Danes pa ima ' obrat družbene prehrane svojo administratorko, 'ki je prevzela te posle.
V vrstah naročnikov toplega obroka se vse bolj pojavlja ne-
3.—4. jugoslovanski črno-beli film OPERACIJA TIZIAN.
■ 6.—7. ameriški barvni . kine-maskopski film RAZBITINA LADJE MARY DEAR.
10.—11. poljski črno-beli film NOŽ V VODI.
13.—-14. nemški barvni film JAZ NISEM CASANOVA.
kot je bilo prvotno rečeno. Z odložitvijo začetka spomladanskega prvenstva smo dobili ugodnejše pogoje za priprave, kar pa mora imeti za posledico dober začetek tekmo vajnja spomladi. Ugoden začetek pa je odločilne važnosti za končno uvrstitev v tekmovalni razpredelnici.
Po propozicijah, ki veljajo za letošnje tekmovalno obdobje v SNL, bodo iz te lige izpadli štirje klubi, v primeru pa,- da NK »Kla-divar« izpade iz II. zvezne lige, bo iz SNL izpadlo pet klubov. V prihodnje .bo SNL štela le 12 klubov, kar nam nalaga mnogo načrtnega dela, da bi se naš klub tudi v naprej- boril v tej ligi, odnosno med temi dvanajstimi. To pa bomo dosegli le s požrtvovalnim delom vseh igralcev, odbornikov in prijateljev našega klu-
ba. Pomembnost .naše tovarne zahteva, da obdržimo svoj klub v tej sredini in upam, da ni nikogar med nami, ki bi si tega ne želel.	M	K. L.
prijetnost, na katero skorajda nismo računali: nezadovoljstvo s hrano. Delavci hodijo nenehno v pisarne in hočejo vrniti bloke, češ da ne bodo več jemali hrane. Sprašujejo jih, če se jim zdi obrok premajhen. »Kaj še!« se marsikateri razburi. »Preveč imamo, da še pojesti ne moremo, ker ta hrana ni za nas!« Govorijo še in še in se pritožujejo. Pravijo, da so bili s klobasami in kruhom bolj zadovoljni. Nič me pomaga, če jih kdo tolaži in prepričuje, da je 85 dinarjev res malo in da za ta denar ne morejo kaj več zahtevati. Prizadeti pa odgovarjajo, da še 85 dinarjev ni vredno.
Pa niso vsi enakega mnenja. Nekateri so zelo zadovoljni. Mnenja so, da so pritožbe neumestne. Dosti vredno je že to, da si vedo v začetku meseca izračunati, koliko bodo porabili za malico, in da se jim ta znesek odtegne pri izplačilu. Prednost dajejo tudi temu, da je obrok topel.
Vsi vemo, koliko skrbi in tekanja naokrog je imel s pripravami in naročili toplega obroka tovariš Janko Krajnc, vodja' obrata družbene prehrane. Želel je gadovo^ 1 j itd potrebe članov kolektiva, ki šo tako zelo različne, pa se mu, to ni povsem posrečilo. Težko je namreč izbrati blago, ki bi vsem ugajalo.
Večkrat se slišijo od delavcev predlogi, da bi vozili hrano iz Ptuja. Pravijo, da bi bila gotovo boljša. Kdo ve!? Morda od začetka, potem pa bi se je polagoma naveličali, kot se človek naveliča vsega, in zopet bi bilo itu nezadovoljstvo in kritika.	P. M.
17.—18. ameriški črno-beli vi-stavisionSki film TAKSNA VRSTA ŽENE.
20.—21. francoiski črno-beli vi-stavisionski film ROKE KVIŠKU.
24.—25. angleški' črno-ibeli vi-stavisionski film GANGSTERJI.
27.—28. ameriški barvni- film TRAPER KELLY.
PCdj je s
(Nadaljevanje in koinec s prejšnje številke)
NOČEMO SKUPAJ NA IZLET?
Enako nezainteresiranost kažejo1 mnogi mladinci do organiziranja Skupnih. mladinskih. izletov. Vabilu se : odzove nezadostno število interesentov. In še ti ne pridejo nikamor po krivdi onih, ki se prav nikjer ne udejstvujejo. Prizadevanje, da bi še koga pritegnili, je bob ob steno.
Težave so tudi s tistimi mladinci, ki delajo v izmenah. Razkropljeni so po vseh obratih, da jih je,le težko zbrati. Kadar ne delajo v dnevni izmeni, se zgodi, da ne dobijo pravočasno v roke ■obvestila, ki se potika po obratih ali mojstrskih pisarnah, čeprav je bilo pravočasno odposlano. Ne moremo zahtevati, da pridejo nekateri mladinai samo zavoljo sestanka iz oddaljenih krajev-- v tovarno, zlasti če so prišli šele zjutraj domov z izmene, zvečer pa jih spet čaka delo.
Še bi, lahko naštevali probleme in težave, ki zavirajo delo in razvoj mladinske organizacije. Omejili smo se samo ina nekatere važnejše.
SO KRIVI SAMO MLADI?
Nadalje bi se morali vprašat-i, ali je res za vse težave in.pro-
Člani kolektiva, ki dopolnijo v januarju 1965 najdaljšo neprekinjeno delovno dobo v tovarni:
17 let: Jakob Fakin, nastopil službo 13. 1. 1948, in Franc- Kosi 14. 1. 1948.
16 let: Anton Furman, nastopil službo 6. 1. 1949.
15 let: Stanko Gajšt, nastopil službo 2. 1. 1950, Alojz Jerko 18.	1. .'1950, Anton Mohorko,
4. 1. 1950, Janez Pal, 2. 1. 1950, in Jože Zamuda 7. 1., 1950.
14 let: Mihael Bednički, nastopil službo 4. 1. 1951, Jožef Kotnik 2. 1, 1951, Jožef Klaneček 3. 1. 1951, Branko Mlinarič 1. 1. 1951. ■
1'3 let: inž. Franjo Gruenfeld, nastopil službo 1.1: 1952, in Vili Hoh-nec 18. T; 1952.
11 let: inž. Franc Auer, nastopil službo 4. 1. 1954.
10 let: Adolf Kosi, nastopil službo- 3.1. 1955, in Rozika Klančnik 10. 1. 1955.
NAŠI 50-LETNIKI:
Miroslav Kondrič, rojen 31. 1. 1915, Emil Mojzer, rojen 15. i. 1915, in Zdravko Zavrtanik, rojen 14. 1. 1915.
mladimi?
bleme, ki jih vsak dan srečujemo, kriva samo mladina?
Ali ji včasih ne delamo krivice in jo prepuščamo samo sebi? Morali bi. jii' nuditi oporo in jo usmerjati po stdpinjah napredka v družbenem . in političnem življenju in delu. Morali bi jii dati priložnost, da' se udejstvuje v raznih družbeno političnih orga-nizaaijah im pokaže sposobnost za vodenje le-teh. Vcepiti ji je treba v zavest, dà jo. družba potrebuje pri reševanju političnih in proizvodnih problemov in pričakuje od nje ugodnih rezultatov. Kajti mladina so stopnice, ki vodijo v bodočnost, in te stopnice je,, treba oblikovati in uskla-.jati primerno s časom, da bodo dovolj trdne in zanesljive za naše potrebe. Zavedati se moramo, da družba potrebuje celega človeka. Ni dovolj, da delavec samo proizvajaj vedeti mora, kaj im zakaj : dela. Varčevati mora s proizvajalnimi sredstvi in jih negovati. Udejstvuje se naj pri delu organov samoupravljanja, kajti tako , bo spoznal proizvodnjo -in potek proizvodnega procesa in primerno temu bo prilagajal svoje delb in navajal k temu sodelavce.
Zatorej, tovariši, pomagajmo mlademu človeku na poti k cilju!
P. M.
POROČILI SO SE:
Marija Šfajmeker iz DE promet, in Konrad Rižner iz DE električ. vzdrževanja.
NOVI DRUŽINSKI ČLANI: Anton Macun je dobil Antona, Av-g-ušt Stopfer — Zvonka, Jaroslav’ Dovhàn -t--Senjko, Anton Horyat — Antona, .Maritim Meznarič -—■ Martina, Imre Varju — Simono, Alojz Krajnc — Branko-, Jernej Zelenik —- Dušana, Ivam Lozinšek —■ Jožefo, Životije Milosavljevič ||ISlSrdžana.
novi Člani kolektiva:
Jakob Turk, šofer, Anton Šibila, šofer, 'Katarina Kužner, delavka, Pavla Kovačič, delavka, Alojz Peršuh, dielavec, Drago Kneževič, ključavničar, Anton Tkalec, kovač, Maks Božank, klepar, in Ivan Kostanjevec, ključavničar.
ODŠLI IZ PODJETJA:
Jožef Galun, Andrej Štrucl, Leopold Letonja, Peter > Letonja, Ivan.. Kajzersberger, Štefan PL, šek, Ludvik Bedrač, Silva Zupanič in Marija Gobec.
M. T.
Topli obrok v našem podjetju
KINO SVOBODA KIDRIČEVO
(Spored za februar 1965)
Personalne spremembe