Državna realna gimnazija v Kočevju.
Izvestje
za šolsko leto 1930-31.
Kočevje 1931.
Državna realna gimnazija v Kočevju.
Izvest j e
za šolsko leto 1930-31.
Izdalo in založilo ravnateljstvo državne realne gimnazije v Kočevju, Tisk tiskarne Josip Pavliček v Kočevju,
X,
A.	Učiteljski zbor.
I. Spremembe v šolskem letu 1930/31.
a) Postavljeni in premeščeni na gimnazijo:
1. Z odlokom M. Pr. S. n. br. 21.585 od l.X. 1930 imenovana za honorarno učiteljico ženskih ročnih del učiteljica osnovne šole v Kočevju Čok Antonija.
2. Z odlokom M. Pr. S. n. br. 33 092 od 10. X. 1930 premeščen z drž. realne gimnazije v Novem mestu suplent Potokar Josip.
3. Z odlokom M. Pr. S. n. br. 35.437 od 1. XI. 1930 imenovan za honorarnega učitelja zbornega in cerkvenega petja učitelj osnovne šole v Kočevju, prideljen sreskemu šolskemu nadzorniku, Trost Mirko.
4. Z odlokom M. Pr. S. n. br. 1327 od 3.111. 1931 postavljen za suplenta Kocijan Andrej.
b) Premeščeni na druge zavode:
1. Z odlokom M. Pr. S. n. br. 30.560 od 4. X. 1930 je bil prideljen, a z odlokom M. Pr. S. n. br. 33.092 od 10. X. premeščen po službeni potrebi drž. realni gimnaziji v Novem mestu suplent Štancer Franc.
2. Z odlokom M. Pr. S. n. br. 23.196 od 15. X. 1930 premeščen na drž. realno gimnazijo v Kranj učitelj risanja Pungartnik Jože.
3. Z odlokom M. Pr. S. n. br. 38.236 od 26. XI. 1930 je bil prideljen, a z odlokom M. Pr. S. n. br. 1842 od 30. I. 1931 premeščen na III. drž. realno gimnazijo v Ljubljani prof. Jošt Anton.
4. Z odlokom M. Pr. S. n. br. 42.667 od 30. XII. 1930 premeščen na drž. realno gimnazijo v Maribor suplent Rausch Arsen.
5. Z odlokom M. Pr. S. n. br. 42.667 od 30. XII. 1930 premeščen na drž. realno gimnazijo v Maribor suplent Potokar Josip.
c) Profesorski izpit je napravil suplent Uršič Franjo dne
18.	III. 1931 pred komisijo Ministrstva Prosvete v Beogradu.
Stanje učiteljskega zbora koncem šol. leta 1930-31.
Štev.	Ime in priimek	Služb, doba 1. IX. 31	Razred- nik	Je učil na zavodu	Skupaj ted. ur	Opomba
1.	Burgar Anton direktor	20 let 11 mes. 15 dni	—	latinščino VI4 nemščino VI3	7	odlik, z redom Sv. Save IV.
2.	Ambrožič Franc profesor	9 let 11 mes. 14 dni	IV.	zemljepis II 2, III2, IV 2, VI2; zgodovino III3, IV 3, VI3; srbohrv. III2	19	varuh zemljepis-zgodovinskega kabineta
3.	Capuder Franc suplent	1 leto 9 mes. 1 dan	n.	slovenščino IV5; francoščino 113, III3, V3, VIII3	17	varuh prof. knjižnice in podporne zaloge
4.	Kocijan Andrej suplent	— let 5 mes. 20 dni	—	matein.14, V3, VII4; fizika VII3, 1113	16	varuh fizikalnega kabineta
5.	Kumer Ivan suplent	4 leta 8 me». 15 dni	i.	prirod. 13, 113. V 2, VI3; higijeno V1; slovenščino 15	17	varuh prirodo-pisnega kabineta
6.	Pacheiner France profesor	8 let — me». 2 dni	VI.	slovcnšč. 115, IV4, VI115; nemščino VIII3, V3	20	varuh dijaške knjižnice
7.	Polovič Ivan profesor	23 let 11 mes. 15 dni	VIII.	slovenšč. III4 V4, VII4; latinščino Vil 3. VIII3; nemščino VII3	21	odlik, z redom Sv. Save IV.
8.	Rustja Vladimir stalni učitelj	11 let' 11 mes. 16 dni	—	telovadbo 1—VI11, telov. deklic 1. teč 2, 2. teč. 2; petje 1-2, 11-2; hig. 1111	20	varuh telovadnega orodja
9.	Sivec Alojzij profesor	5 let 9 mes 29 dni	111	matematiko 114, II1.4, IV 3, VI3, Vlil 3	18	
10.	Stanonik Maks suplent	4 leta 9 mes. 1 dan		verouk 1—Vlil 16; filozofijo Vil 2, Vlil 2	20	
11.	Tominšek Vlasta suplent	1 leto 6	mes. 7	dni	v.	francoščino 13, IV 3. VI3, VII3; ^latinščino V 4	16	
12.	Uršič Franjo suplent	2 leti 9 mes. 25 dni	VII.	kemijo IV3, prirodopis Vil 2; fiziko Vlil 3; nemščino Vlil 3, IV3; higij. Vlil; srbohv. 12,112 IV2	21	varuh kemičnega kabineta in geološke zbirke
13.	Voštar Ignacij profesor	10 let 11 mes. 15 dni	—	zemljepis 12, V2, VIII, Vlil 2; zgodovino 113, V 3, VII3, Vlil 3	18	poslovodja; odlik, z |ug. krono V.
14.	Čok Antonija, učiteljica osnovne šole v Kočevju	—	—	ženika ročna dela 12, 11-1113	4	\ honorarna | učitelja
15.	Trost Mirko, učitelj osn. šole. dodeljen sresk. šol. nadz.	—	—	zborno in cerkveno petje 1I1-V1113	3	
1		1				
Stalni služitelj: Svetlin Lovrenc. Pomožni kurjač: Svetlin Rudolf.
Učni načrt
za šolsko leto 1930-31.
Predmet	1.	II.	III.	IV.	V.	VI.	VII.	VIII	D. 3 J« C/3	Opom.
Verouk ....	2	2	2	2	2	2	2	2	16	
Srbohrvaščina .	2	2	2	2	—	—		—	8	
Slovenščina . .	5	5	4	5	4	4	4	5	36	
Nemščina . . . Francoščina . . Latinščina. . .	3	3	3 3	3 3	3 3 4	3 3 4	3 3 3	4 3 3	19 24 14	od 28. aprila se je nemšč. poučevala v VIII. po 3 ure M. Pr. 11303 14.4.31
Zemljepis . . .	2	2	2	2	2	2	1	2	15	
Zgodovina . .	—	2	3	3	3	3	3	3	20	
Prirodopis . .	3	3	—	—	2	3	2	—	13	
Fizika .... Kemija .... Matematika . . Filozof, proped. .	4	4	2 4	3 3 1	3	3	3 4 1	3 4	8 3 29 4	se v IV. ni poučevala se v Vlil. ni poučevala v smislu M. Pr. 28.312 od 13 9. 1930
Higijena . . .	—	—	1	—	—	—	2	2	4	
Risanje.... Telovadba . .	2 2	2 2	2 2	2 2	2 2	2 2	—	—	11 11	se je poučevalo samo v 1. tromes.
Telovadba (dekl.)		2			2		—	—	4	
Petje ....	2	2							4	
Ženska ročna dela	2								4	
Zbor. petje (neob.)	—	—	3						3	
	27 +2	29 +2	30 +2	31	30	30	31	31	246 +3	
B.	Letopis zavoda 1929/1930.
V soglasju z nadrejeno oblastjo je dalo ravnateljstvo ob proslavi 600letnice kočevske naselbine devet sob v gimnazijskem poslopju za prenočevanje došlih gostov na razpolago.
Slavnostnega banketa se je udeležil direktor gimnazije, ki je imel priliko razgovarjati se o potrebah zavoda z zastopniki vlade in banovine.
Takoj ob početku velikih počitnic si je ogledala posebna komisija mestne občine gimnazijsko poslopje ter je pri tej priliki ugotovila, katera popravila bi bila za tekoče šolsko leto najbolj nujna.
V dveh šolskih sobah so se izločili parketi, ker se je pokazal „volk“ (merullus lacrimans). V obeh učilnicah se je tlak strokovnjaško prekopal, zasul s svežim materijalom, na katerega so se položila nova tla začasno z deskami iz mehkega lesa. Hkrati se je tudi izvršilo prekrivanje strehe in beljenje sob.
Popravni izpiti.
Popravni izpit koncem julija odn. početkom avgusta 1930, ki so ga v tem roku smeli polagati dijaki radi vstopa v vojno akademijo v smislu odloka M. Pr. Sn. br. 22 947 od 11. julija 1930, se je vršil 12. avgusta 1930. Prijavil se je samo Košir Simeon, dijak IV. razreda, ki je izpit naredil. 2. septembra so polagali ostali dijaki popravne izpite.
Napravili so izpit:
v I. razredu: Medved Anton, Mencinger Tomislav, Oberstar Stanislav, Stine Karel, Šuput Petar, Zdravič Franc, Loser Beatrice in Lasan Anton;
v II. razredu: Hotko Alojzij, Klemenčič Jože, Levstek Stanko; v III. razredu: Kalan Dušan, Koritnik Anton, Rankel Kristina; v III.b razredu: Jonke Josip, Loser Albert; v IV. razredu: Kobe Roman, Kosi Vladimir, Sbrizaj Franc; v V. razredu: Arko Roland;
v VI. razredu: Fiack Josip, Krauland Albert, Gril Hilda; v VII. razredu: Levstek Vinko, Vidic Drago, Zidar Alojzij, Žagar Alojzij, Eržen Janez.
v VIII. razredu: Lesjak Milan.
Popravnega izpita niso naredili:
v I. razredu: Pelko Jožef, Šturm Ivan, Tschinkel Ferdinand, Erker Elvira,
v II razredu: Eppich Friderik, Händler Matija, Klun Ciril, Šavelj Marta, Rom Josip;
v III. a razredu: Slapničar Slavko, Škulj Aleksander, Jenčič Metka;
v III.b razredu: Lesjak Branko;
v IV. razredu: Kralj Ladislav. Primož Alojzij, Šeško Anton, Vovk Peter;
v VI. razredu: Cirk Milan, Stariha Josip, Cirk Vera;
v VIII. razredu: Mikuš Marijan.
K izpitu se niso priglasili: Petrič Dušan, dijak II. razreda, Čuden Dušan iz III. a razreda in Grbec Josip iz VI. razreda.
Tečajna i2pita v jesenskem roku 1930.
Višji tečajni izpit se je vršil pod predsedstvom direktorja Burgarja Antona od 3. do 5. septembra pismeno in 10. septembra ustno.
Izpitni odbor je priznal zrelost vsem kandidatom, ki so sledeči: Bagar Ivan, Batič Srečko, Kos Emil, Langof Milan, Lušin Jože, Rozman Pavel in Drobnič Ana.
Nižji tečajni izpit se je vršil 3. septembra (pismeno) ter od
6.	do 9. septembra ustno.
Izpit je polagalo 9 (7 -(- 2) kandidatov.
Izpitni odbor je priznal zrelost za nadaljevanje študij vsem pripravnikom in obema pripravnicama, in sicer: Bižalu Dragu, Bonu Božidaru, Jerasu Ivanu, Kosiju Vladimiru, Sbrizaju Franju, Skvarču Antonu, Šušteršiču Petru, Šebalovi Štefaniji in Sche-schark Kamili.
Jaklič Nada se ni prijavila k popravnemu izpitu.
Na temelju čl. 9 zakona o srednjih šolah je odredilo ministrstvo prosvete za vse srednje šole posebne šolske okoliše.
Kot šolski okoliš za državno realno gimnazijo v Kočevju se je določil z odlokom IV. No. 16.535 od 28. avgusta 1930 srez kočevski in čabarski. Z dodatno naredbo kralj, banske uprave IV. No. 17.241/1 od 12. septembra se je dijakom iz črnomaljskega sreza dovolilo, da se smejo šolati ali v Novem mestu ali v Kočevju.
6.	septembra 1930 se je udeležil profesorski zbor proslave rojstnega dne prestolonaslednika Nj. Visoč. kraljeviča Petra; direktor Burgar Anton in poslovodja prof. Voštar Ignacij sta se
udeležila slavnosti izmenjave zastav naše armade v Beogradu in sta ob tej priliki bila skupno z g. dr. Sajovicem Ivanom, predsednikom Dijaškega doma v Kočevju, sprejeta radi izročitve častnih diplom gg. ministrom, in sicer pri gospodu predsedniku vlade arm. generalu Peri Živkoviču, gospodu podpredsedniku vlade ministru Uzunovicu Nikoli in gospodu ministru prosvete Maksimoviču Boži.
C.	Letopis za šolsko leto 1930/31.
Šolsko leto 1930/31 se je pričelo z 11. septembrom 1930. Tega dne se je obavil vpis učencev v I. razred.
Dne 12. in 13. septembra so se izvršili vpisi v ostale razrede.
Redno vpisovanje se je s tem zaključilo. Vpisala sta se 282 dijaka.
Dne 14. septembra se je vršila slovesna otvoritvena služba božja v mestni župni cerkvi, ki se je je udeležilo vse dijaštvo s profesorskim zborom.
Dne 15. septembra se je pričelo na zavodu šolsko delo. Razredniki so prečitali in obrazložili hišni in disciplinski red ter objavili urnik. Izpolnile so se prijave in zabeležili so se dijaki za zborno petje.
Na otvoritveni konferenci dne 14. septembra so se po razdelitvi administrativnega dela določili nadzorniki za Ferijalni savez, Podmladek Rdečega križa in Steg izvidnikov ter planink. Hkrati se je določila tudi komisija za nadzorovanje dijaških stanovanj.
Uvedba novega učnega načrta.
Dne 16. septembra 1930 je najavilo ministrstvo prosvete z odlokom S. n. br. 28.311 od 12. septembra 1930 nov učni načrt za vse srednje šole in je hkrati tudi odredilo s svojim odlokom
S.	n. br. 28.312 od 12. septembra 1930 izjemna določila za šolsko leto 1930/31.
Novi učni načrt se je mogel uvesti šele dne 13. oktobra
1930.	Na početku šolskega leta se je za 52 učenca otvorila v I. razredu paralelka, za kar se je naprosila kr. banska uprava za odobritev. Ker pa je bilo med vpisanimi prvošolci več dijakov iz drugih šolskih okolišev, se je paralelka ukinila.
Zaradi tega sta postala dva nastavnika na zavodu odveč. Ravnateljstvo je stavilo na razpoloženje suplenta Rauscha Arsena
in suplenta Potokarja Josipa. Hkrati se je izvedla tudi nova razdelitev varuštva posameznih zbirk in kabinetov.
Na konferenci dne 2. oktobra 1930 so se dijaštvu Vil. in Vlil. razreda dovolile plesne vaje pod vodstvom učitelja telovadbe Ruštje Vladislava in pod nadzorstvom tročlanskega profesorskega odbora.
Zvezki za šolske naloge.
Takoj v začetku šolskega leta so nastale neprilike glede zvezkov za šolske naloge, ker je ministrstvo prosvete z odlokom
S.	n. br. 26.207 od 27. avgusta 1930 odredilo, da se smejo uporabljati samo zvezki državne tiskarne v Beogradu.
Posredovanje kr. banske uprave, naj bi se za tekoče šolsko leto še dovolili doslej običajni zvezki, ni imelo uspeha. Zato je kr. banska uprava odločila, naj ravnateljstva zvezke naročajo direktno v državni tiskarni, ako bi jih ne bilo dobiti pri domačih trgovcih.
S ponovno neuspelim naročevanjem se je stvar zavlekla, tako da se je čutila kr. banska uprava prisiljeno odrediti, naj se več ne odlaša s pisanjem šolskih nalog in ne čaka na zvezke iz državne tiskarne.
Šele proti koncu leta 1930 se je posrečilo trgovcu Romu Matiji nabaviti si omejeno količino predpisanih zvezkov. S pisanjem šolskih nalog v državne monopolne zvezke v vseh predmetih in razredih pa se je moglo pričeti šele s početkom leta 1931.
Dne 27. oktobra 1930 se je vršila I. cenzurna konferenca. Poleg drugih razpisov in odlokov so se prečitali in obrazložili zlasti naslednji: M. Pr. Op. O. Pbr. 380 od 30. Vlil. (Dopusti v naučne svrhe), M. Pr. Snbr. 28 908 od 24. IX. 1930 (Poznavanje zakonov in razpisov in uradno poslovanje), in Deklaracija kraljevske vlade z dne 4. junija 1930. Na tej konferenci se je posvetila posebna pažnja zboljšanju discipline dijakov in storili so se ukrepi, da bi se dvignil učni uspeh.
Telovadni učitelj je sporočil, da se v področju prosvetnega odseka Sokolskega društva posebno vneto udejstvuje gimnazijska mladina. To se je vzelo na znanje s pozivom nastavnikov na sodelovanje, zlasti v iniciativnem in nadzornem pogledu.
Dne 28. oktobra se je proslavil čehoslovaški dan in obletnica našega osvobojenja po sledečem sporedu:
a) Byvaly Čehove, moški zbor.
b) Čehoslovaški dan in naše osvobojenje. Govoril prof.
Voštar Ignacij.
c) Bože pravde. Mešani zbor.
Dijaštvo se je udeležilo tudi sokolske proslave češkega dne.
Dne 11. novembra se je izvršila proslava „Dneva miru“, po navodilih ministrstva prosvete P. br. 39.255 od 14. novembra
1930. Hkrati se je proslavil francoski dan (M. Pr. P. br. 43.140 od 31. novembra 1930), in sicer sta govorila:
a) O pomenu društva narodov prof. Ambrožič France,
b) o odkritju spomenika hvaležnosti francoskemu narodu prof. Voštar Ignacij.
Predmetnik.
S 13. novembrom 1930 se je po odloku M. Pr. Snbr. 36.601 od 4. novembra 1930 začel poučevati verouk v Vil. in VIII. razredu zopet po dve uri na teden. V nadaljnjem je tekel pouk normalno do premestitve prof. Jošta Antona in Pungartnika Josipa, učitelja risanja (do 9., odnosno 14. decembra 1930), zbog česar je bila potrebna zaposlitev suplenta Potokarja Josipa, ki je bil tačas na razpoloženju.
S 14. decembrom 1930 se je pouk risanja ukinil in se ni vršil vse leto, ker se za risanje ni imenoval nov nastavnik. Zato so ostali učenci ob sklepu šolskega leta iz tega predmeta neocenjeni.
S premestitvijo suplenta Potokarja J. v Maribor (M. Pr. Snbr. 42.667 od 30. decembra 1930), ki je bil razrešen dne 19. januarja
1931, je zašel zavod v težak položaj. Za Potokarja ni bilo nadomestila, prospeh zavoda pa je zahteval, da se vrši pouk v vseh predmetih. Potokarjeve ure so se morale razdeliti med ostale nastavnike, in ker je ostal en sam matematik, se je moral pouk v matematiki v nekaterih razredih občutno skrčiti; prizadeti po skrčitvi pa so bili tudi drugi predmeti. Šele z imenovanjem suplenta Kocijana Andreja (M. Pr. Sn. br. 1327 od 3. marca 1931), ki je začel s poukom 18. marca 1931, se je položaj deloma normaliziral. Z odlokom M. Pr. Snbr. 11.309 od 14. aprila 1931 se je črtala četrta ura nemščine v VIII. razredu.
Sklep I. tromesečja.
Dne 29. novembra 1930 se je vršila sklepna konferenca za
I.	tromesečje.
Dne 1. decembra je zavod proslavil praznik ujedinjenja s slovesno službo božjo, ki ji je prisostvovalo vse dijaštvo s profesorskim zborom. Po cerkvenem opravilu se je vršila proslava v hotelu „Trst“ po sledečem razporedu:
1. Fučik: Slavnostna koračnica. Dijaški orkester.
2. Predhodniki in vestniki jugoslovanske misli. Govoril prof. PoloTič Ivan.
3. Hochreiter Emil: Praznik ujedinjenja. Mešani zbor s spremljevanjem klavirja.
4. Pomen Jugoslavije za Balkan. Govoril Gabrijelčič Valentin VIII. razred.
5. Jenko S.: Samo. Deklamacija. Lipovec Kristina III. razred.
6. Premrl St.: Znamenje. Bariton solo. Zupanič Darko VII. razred.
7. Zupančič Oton: Naša beseda. Recitacija. Dobravec Milko VIII. razred.
8. Nedbal Osk.:	Poljska kri. Mazurka. Dijaški orkester.
9. Gruden Igo: Tržaškim bratom. Deklamacija. Seljak Henrik IV. razred.
10. Tomc M.: Nasa meja gori. Mešani zbor g spremljevanjem klavirja.
11. Bože pravde.
Proslava se je izvršila ob veliki udeležbi javnih funkcionarjev in prijateljev mladine ter je dosegla velik moralen uspeh.
Istega dne se je udeležilo dijaštvo s profesorskim zborom sokolske akademije. Dijaki naraščajniki so sodelovali pri raznih točkah in v veliki meri pripomogli k sijajnemu uspehu.
Dne 17. decembra 1930 je proslavil zavod rojstni dan Nj. Velič. kralja Aleksandra I. s slovesno službo božjo v župni cerkvi. Tega dne popoldne so sodelovali dijaki sokoli pri akademiji sokolskega društva v hotelu „Trst“.
Dne 9. januarja 1931 sta pri cerkveni proslavi rojstnega dne Nj. Velič. kraljice Marije zastopala zavod direktor in poslovodja.
Dne 27. januarja 1931 je bila spominska proslava Sv. Save. Dijaštvo se je zbralo v spodnjih garderobnih prostorih gimnazije. Proslava se je izvršila takole:
a) Politični in kulturni položaj na Balkanu v 12. in 13. stoletju. Govoril supl. Uršič Franc.
b) Sv. Sava, njegovo življenje in delovanje. Govoril Bosina Miroslav VIII. razred.
c) Himna Sv. Save. Dijaški pevski zbor.
Dne 4. februarja se je izvršila proslava spominskega dne velikega Jugoslovana biskupa J. J. Strossmayerja. Spored:
a) Politični položaj v Evropi in jugoslovenskih zemljah v drugi polovici 19. stoletja. Govoril prof.
Ambrožič France.	...	-
b) Strossmayerjevo življenje in delovanje. Govoril Dobravec Milko VIII. razred.
c) 1. Slovenec, Srb, Hrvat, 2. Lepa naša domovina,
3.	Oj Triglav, moj dom. Dijaški pevski zbor.
Istega dne se je vršila konferenca za II. tromesečje, ki glede uspeha ni dala zadovoljive slike. Neugodno na uspeh so vplivale dolge počitnice in kot nadaljni razlog se je navedla prevelika izvenšolska zaposlitev dijaštva. Na konferenci pa so se ugotovile še druge ovire. Te so v glavnem sledeče: Pomanjkanje primernih učnih knjig, menjavanje učiteljev in premajhno zanimanje doma za šolo. Sklenilo se je, da se začne zopet s prireditvijo roditeljskih večerov.
Sklep II. tromesečja. 28. februarja se je zaključilo drugo tromesečje.
Dne 9. marca se je vršil prvi roditeljski sestanek. Govoril je direktor o splošnih vzgojnih smernicah, za njim pa prof. Stanonik Maks o versko-nravni vzgoji mladine.
Ljudsko štetje. Na podlagi razpisa ministrstva prosvete Op. Od. D. br. 12.077 od 12. marca 1931 je imenovalo sresko načelstvo za popisovalce pri ljudskem štetju sledeče nastavnike:
a) za občino Kočevje: Poloviča Ivana, Voštarja Ig., Uršiča Frana in Kumerja Ivana.
b) za občino Željne: Pacheinerja Franceta in Capudra Fr.;
c) za občino Črni potok: Rustjo Vladislava. Zaradi tega se jc moral pouk v dneh 27., 28., 30. in 31. marca ter 1. aprila skrčiti.
Dne 30. marca se je vršil drugi roditeljski sestanek, o čemer se podrobneje poroča na drugem mestu.
Dne 15. aprila so se udeležili dijaki sokoli župnega zleta v Ljubljano pod vodstvom načelnika Rustje Vladislava.
Dne 30. aprila in 1. maja so strokovni učitelji predavali po razredih o Zrinskih in Frankopanih.
Prav tako se je obavilo na temelju razpisa M. Pr. P. br. 19.152 od 21. aprila 1931 protituberkulozno predavanje po razredih.
Dne 2. maja je uprizoril steg skautov in planink Molierovo komedijo Scapinove zvijače v režiji sedmošolca Videčnika Vilka z lepim moralnim in materialnim uspehom.
Dne 6. maja se je vršila cenzurna konferenca za III. tromes.
Dne 9. maja se je porabila prva učna ura v proslavo materinskega dne. (Razpis M. Pr. P. br. 13.790 od 29. aprila 1930.)
Koncem maja, odnosno v početku junija je bila nameravana samostojna akademija, čije program je odobrilo M. Pr. z razpisom Snbr. 15.459 od 19. maja 1931. Do izvedbe ni prišlo, ker so med tem dospela nova disciplinska pravila, po katerih so dijaštvu nastopi v večernih urah zabranjeni. Akademija podnevi pa bi bila obsojena na neuspeh.
Dne 20. maja so se vršili celodnevni majniški izleti za vse razrede.
Dne 25. maja se je vršila plenarna konferenca zaradi sestave izpitnih odborov in določitve rokov za izpite.
N3ne 4. junija se je zavod polnoštevilno udeležil procesije na praznik Sv. Rešnjega Telesa.
Pouk za dijake Vlil. razreda se je zaključil v smislu zakona o srednjih šolah dne 30. maja (31. je bila nedelja), za dijake IV. razreda na temelju razpisa M. Pr. Snbr. 16.154 od 19. maja 1931 že dne 5. junija. Za vse ostale razrede so bila zaključna predavanja 10. junija. Tega dne so se vršile razredne tromesečne konference. Nato pa je bila plenarna sklepna konferenca.
Šolski odmori (državni in cerkveni prazniki): Razen ob nedeljah se ni poučevalo ob sledečih verskih in državnih praznikih:
1. in 3. novembra (Vsi sveti), 1. in 2. decembra (praznik ujedinjenja in sklep tromesečja), 8., 17. decembra (rojstni dan Nj. Vel. kralja), od 23. decembra do vštevši 15. januarja 1931 (božične počitnice vsled razpisa M. Pr. O. N. br. 15.963 od 20. decembra 1930), 27. januarja (Sv. Sava), 2., 4. februarja (Strossmayerjeva proslava),
2. marca (sklep II. tromes), 19., 25. marca, od 2. do 15. aprila (velikonočne počitnice po raz. M. Pr. O. N. br. 24 861 od 26. marca 1931), 14., 20. (majniški izlet), 24. in 25. maja (Binkošti) in 4. junija (Sv. Rešnje Telo).
Prejem sv. zakramentov: Razen tega je bilo pouka prosto: 23. decembra popoldne in 24. dopoldne, od 14. do 17. marca dopoldne (duhovne vaje) in 28. maja dopoldne ter 29. popoldne. Duhovne vaje je vodil veroučitelj prof. Stanonik Maks.
Inšpekcije: Zavod je nadzoroval dne 12. in 13. maja 1931 inšpektor pri prosvetnem oddelku kr. banske uprave v Ljubljani dr. Kotnik Franc. Verouk je nadziral dne 27. maja stolni kanonik dr. Opeka Mihael. Od 7. do 25. junija je pregledoval delo na zavodu ministrski odposlanec Aleksič Jovan, direktor v penziji iz Kumanovega.
Hospitacija Pedagoškega kluba. Dne 8. maja 1931 so z dovoljenjem ravnateljstva in sporazumno s profesorskim zborom prisostvovali pouku v raznih razredih slušatelji filozofske fakultete univerze v Ljubljani, ki sta jih vodila prof. dr. Gogala in asistent univerze dr. Alma Sodnikova.
Dijaški dom. Od članov profesorskega zbora sta v upravnem odboru Dijaškega doma direktor kot podpredsednik in profesor Voštar kot tajnik. Pedagoško vodstvo tvorijo sledeči nastavniki
gimnazije: prof. Sivec Alojzij, kot vodja, in suplenta Capuder France ter Kumer Ivan, kot člana vodstva. V tekočem upravnem letu je bilo v Dijaškem domu 85 gojencev, ki so vsi redni učenci gimnazije.
Letos je upravni odbor Dijaškega doma adaptiral in opremil za oddih gojencem lepo čitalnico. Otvoritev seje izvršila na svečan način pred povabljenimi zastopniki oblastev, profesorskega zbora in drugega občinstva. Blagoslovil je novo dvorano prof. vero-učitelj Stanonik Maks, na kar se je izvršila proslava s pozdravnim nagovorom društvenega predsednika dr. Sajovica Ivana. Direktor gimnazije je govoril o napakah in dolžnostih učeče se mladine. Gojenci, ki so jim pomagali tudi zunanji dijaki, so odpeli nekaj prigodnih pesmi in odigrali več orkestrskih točk. Po pozdravih dr. Maurerja, starešine sokolskega društva, mestnega župana Kostanjevca Maksa, starešine okrajnega sodišča dr. M. Lavrenčiča se je slavnost završila s tem pomembnejšim dojmom, ker se je slavlje opravilo 17. decembra na rojstni dan Njeg. Veličanstva kralja Aleksandra I.
Višji tečajni izpit:
Po sklepu razredne konference Vlil. razreda dne 29. maja 1931 sta se pripustila k polaganju višjega tečajnega izpita 22 kandidata (20-j-2). Osmim dijakom se je dovolil popravni izpit. Pismeni višji tečajni izpit se je vršil od 5. do 7. junija 1931; ustni pa od 11. do 13. junija. Vsi kandidati so bili pripuščeni k ustnemu izpitu. Predsedoval je izpitu gospod ministrski odposlanec Aleksič Jovan. Zrelost se je priznala 19 kandidatom, 3 kandidati so bili odbiti na tri mesece.
Uspeh je objavil pripravnikom v navzočnosti izpitnega odbora gospod ministrski odposlanec dne 14. junija. Ob tej priliki je imel gospod odposlanec na pripravnike krasen nagovor, prožet globokih etičnih misli in žarkega patriotizma.
Nižji tečajni izpit se je vršil od 13. do 18. junija. Predsedoval je izpitu direktor, ves čas pa je bil navzoč tudi ministrski odposlanec.
Dne 27. junija je vodil gospod ministrski odposlanec inšpekcijsko konferenco.
Dne 27. junija se je vršila proslava Vidovega dne s sledečim sporedom:
1. Poročilo direktorja ob sklepu šolskega leta.
‘2. F. S. Finžgar: Divji lovec. III. dejanje. Režiral Videčnik Vilko VII. razred. Pred uprizoritvijo govor abiturienta Gabrijelčiča Valentina o Finžgarju in o njegovi drami.
3. Posvečenje kneza Lazara. Deklamacija. Ranket Josipina V. razred.
4. Souk: Souvenirs. Klavir solo. Trost Mirko VII. razred.
5. Mladinski zbor: Venec srbskih narodnih pesmi.
6. Telovadba: Proste vaje I. šolcev, simbol, ritmične vaje deklic. I. tečaj.
7. Jovan Frajt: Maro ne plači! Bariton solo. Zupanič Darko VII. razred. Prelovec Zorko: Pojdem na prejo. Bariton solo. Zupanič Darko VII. razred.
8. Mladinski zbor: a) Pasel Janko tri voli, b) Je ptička priletela.
9. Telovadba: Sokolska pesem; simbol, vaje dečkov.
Skupina (na kozi).
10.	Bože pravde.
Dne 28. junija je bila razstava ženskih ročnih del, pripravljalna dela je vodila učiteljica Čok Antonija.
Ekskurzije.
I. razred: 2. V. geografska na Fridrihštajn, Ledeno jamo; 13. V. botanična v Klinjo vas, Željne, rudnik; 16. V. geografska do izvira Rinže: 20. V. celodnevna: Ortnek-Sv. Gregor, Sodražica-Nova štifta-Ribnica.
II. razred: 30. IV. higijenska s praktičnimi primeri o prvi pomoči v nezgodah, Cvišlerji; 2. V. geografska k Ledeni jami; 20. V. majniški izlet: Višnja gora-Stična-Muljava; 23. V. botanični ogled drevesnice pri Kočevju.
III. razred: 13. V. zemljepisna: Kočevje - Šalka vas - Željne;
20.	V. majniški izlet: Dobrepolje-Muljava-Stična; 3. VI. obisk velesejma v Ljubljani; 6. VI. zemljepisna na rudnik.
IV. razred: 30. IV. higijenska s praktičnimi demonstracijami prve pomoči v nezgodah, Željne; 1. V. prirodopisno-geološka: Šalka vas-Željne; 20. V. majniški izlet zgodovinsko-zemljepisni : Dobrepolje-Videm-Krka-Muljava-Stična (ogled samostana).
V. razred: 18. X. 1930 zemljepisna: študij kraških pojavov na terenu Cvišlerji-Onek in Šalka vas; 30. IV. 1931 higijenska z demonstracijami v okolici; 16. V. botanična na Sv. Ano nad Onekom; 20. V. majniški izlet topo-etnografski do Kostela na Kulpi.
VI. razred: 1. V. zoološka na Fridrihštajn in okolico; 7. V. majniški izlet Grosuplje-Trebnje-Mirna-Vesela gora-Št. Rupert-Mokronog; 3. VI. ogled velesejma v Ljubljani.
VII. razred: 3. X. 1930 geografski izlet Željne - Klinja vas-Trata; 23. X. naučna ekskurzija v Ribnico; l.V. 1931 geološko-
mineraloška na pokopališče; 8. V. umetnostno-zgodovinski ogled cerkvic v okolici Kočevja; 20. V. majniški izlet na Brod ob Kolpi in Zeleni vir.
Vlil. razred: 22. septembra 1930 zgodovinska v Gorenje k hunskemu grobu; 16. IV. 1931 pregled domačih industrijskih podjetij; 20. V. majniški izlet Žlebič - Sodražica do izvira Bistrice; 28. V. ogled elektrarne.
Šolske ustanove.
1.	Šola in dom.
V	minulem šolskem letu sta se vršila dva roditeljska sestanka. Na prvem (dne 9. marca 1911) je poročal direktor zbranim staršem o splošnih vzgojnih smernicah, profesor veroučitelj Stanonik Maks pa je govoril o versko-nravni vzgoji mladine; njegov govor je bil globoko zajet, poln skrbljive ljubezni do mladine. Obema poročiloma so sledili poslušalci z veliko napetostjo.
30.	marca 1931 se je vršil drugi roditeljski sestanek, na katerem sta govorila a) prof. Polovič Ivan o dolžnostih staršev, odnosno stanodajalcev do šolske mladine, b) učitelj telovadbe Rustja Vladislav o higieni duha in telesa. Tudi ta dva govora sta žela^ nedeljeno pohvalo.
Na žalost je bila udeležba obakrat pičla. Deloma je bilo vzrok slabo vreme, deloma pa vabilo, ki se je izvršilo samo po dijaštvu.
Starši zlasti slabo uspevajočih dijakov so kaj redko prihajali v šolo po pojasnila. Odtod izvira v veliki meri neuspeh njihove dece. Da bi bilo v bodoče boljše, naj sledi v ponatisu gori imenovano predavanje profesorja Poloviča:
Dragi starši, njih namestniki, cenjeni poslušalci! Naj Vam podam, prav na kratko, par splošnih misli, ki so se mi same od sebe vrinile, ko sva letos s kolegom profesorjem Stanonikom, po predpisu, pregledovala dijaška stanovanja, da poročava na kompetentnem mestu, ali niso morda stanovanja sokriva slabih učnih in vzgojnih uspehov, ki jih na žalost opažamo pri precejšnjem delu naše doraščajoče šolske mladine.
Konstatirala sva, da se nama tudi najskromnejša stanovanja, ki sva jih videla, niso zdela neprimerna, da torej ne more biti tako imenovana stanovanjska mizerija vzrok neuspehov našega dijaštva.
Kaj pa je vzrok?
Jih je gotovo dovolj. Treba jih je iskati več ali manj pri vseh vzgojnih faktorjih, pa tudi drugod. Za danes malo premislimo, ali niso morda starši, oziroma njih namestniki, stanodajalci, v precejšnji meri odgovorni, da se pri naši mladini ne doseže vzgojni cilj.
Vprašam Vas, starši, ali ste si svesti vse težke odgovornosti napram najdražjemu, kar imate, napram svojim doraščajočim otrokom? Stanodajalci, ali poznate in vršite dolžnosti, ki ste jih prevzeli, ko so Vam starši z zaupanjem izročili v oskrbo svoje sinove in hčere?
Premislite sami pri sebi, ali Vas morebiti ne zadene v kaki točki krivda.
Otrok ima po naravnem in božjem zakonu pravico do zdravja, torej do najskrbnejše telesne vzgoje; otrok ima tudi pravico do najskrbnejše duševne vzgoje, torej do popolnosti. Otrok ima pravico do ljubezni vzgojiteljev. OtroK ima pravico do sreče.
Prvi in glavni vzgojni faktor, ki vodi otroka po težavni poti do življenske sreče, pa so starši, ki jim pozneje, ko sami več ne zmorejo, pomaga najprej osnovna, potem pa srednja šola, ako so se odločili, da mu preskrbe višjo izobrazbo.
Ne bom danes govoril o predšolski vzgoji otrok (zato bi bilo treba posebnih predavanj), omenjam le, da so tudi v tej prvi razvojni dobi glavni vzgojni pripomočki: prava, ne slepa ljubezen do otrok in iz nje izvirajoče potrpljenje z njih napakami, združeno seveda s primerno strogostjo, skrajna doslednost pri vzgojnem delu, pred vsem pa dober vzgled staršev, da vidijo otroci v njih svoj vzor.
Ko torej dozore otroci za gimnazijo, jih izroče starši z zaupanjem nam učiteljem, da jih pomagamo dalje vzgajati. To zaupanje je potrebno in pravzaprav samoposebi umevno; saj ni za nas, ki smo si izvolili trudapolni, z neprestanim samozataje-vanjetn združeni učiteljski poklic, večjega zadoščenja, ko da se razvijejo pred našimi očmi, z našim aktivnim sodelovanjem tekom osmih let nežni otroci v krepke, duševno vedre mladeniče in mladenke, up in ponos staršev, nas vzgojiteljev in naroda, ki mu bodo kmalu posvetili svoje čile moči. Sicer pa skrbi tudi država s svojimi zakoni in naredbami, posebno z zakonom o srednjih šolah, za kolikor mogoče uspešni pouk na gimnaziji.
Čim prestopi otrok prvič prag gimnazijskega poslopja, se morajo starši, oziroma njih namestniki takoj zanimati, kakšne nove dolžnosti mu naklada šola.
To razvidijo pred vsem iz disciplinskih pravil, ki jih morajo ne samo podpisati, ampak tudi točko za točko pazljivo prečitati in si jih dobro zapomniti; tako bodo lahko preprečili marsikatero disciplinsko prekršitev in kazen. Disciplinskih pravil sploh, oziroma njih posameznih določil, ne smatrajte za nekaj nevažnega ali celo nepotrebnega, ampak bodite prepričani, da jih je izdala višja šolska oblast po resnem premisleku z najboljšim namenom, koristiti učeči se mladini.
Šola se začne. Starši morajo seveda preskrbeti otrokom vse potrebne knjige, zvezke in druga učila, da ne zaostajajo pri pouku. Nato naj določijo na podlagi urnika itd. točen dnevni red, upoštevaje primeren odmor, ker le redno delo vodi do uspeha, in tudi nadzorstvo je na ta način veliko lažje. Sploh velja pravilo, da morajo vedeti starši, oziroma namestniki podnevi in ponoči, kje se nahajajo dijaki, mlajši in starejši. Posebno telovadbo ali kako drugo izvenšolsko stvar, zlasti če se vrši popoldne ali zvečer, bi utegnili kdaj v svoji mladostni lahkomiselnosti porabiti za kaj drugega. Prepričajte se včasih o tem!
Domačega učenja bodi toliko, da dijaki lahko spišejo za drugi dan naloge in se nauče svojih lekcij. Seveda potrebujejo nekateri za to več, drugi manj časa. Razdelitev učnih ur, kakor je v navadi v Dijaškem domu, je nekako normalna. Na noben način pa ne smejo prihajati dijaki nikdar nepripravljeni v šolo: resno učenje kot najboljša priprava za poznejši težki boj za obstanek naj se dosledno zahteva od njih. Po delu pa jim privoščite primeren odmor, ki ga naj porabijo po svoji lastni volji, seveda samo do prave meje, in tudi tedaj naj čutijo neko skrito, dobrohotno roko, ki jih varno vodi preko vseh čeri.
Včasi se bo pa kljub vsemu prizadevanju pokazalo, do otroci ne zmagujejo dela, da nazadujejo. Tedaj bodo skrbno starši, oziroma namestniki takoj stopili v stik z učitelji in jih prosili sveta in pomoči. V ta namen so določene pri nas v zadostnem številu govorilne ure; njih razpored je nabit v veži na črni deski. Pridno se jih poslužujte, in sicer celo šolsko leto, ne šele proti koncu, ko je že prepozno; ne mislite, da je tako povpraševanje po uspehih otrok nekaj poniževalnega za Vas, ali da profesorji tega ne videjo radi; nasprotno: čim večkrat pridete, tem ožji bodo postali stiki med domom in šolo, tem lepše vzgojne uspehe bomo 7 združenimi močmi dosegli.
Še na nekaj	bi Vas rad opozoril.	Dijak prinese slabo	oceno
iz	šole. Včasih se zgodi, da se kar	zgovori na	profesorja, češ
da ga šikanira, sovraži, preganja. Prosim Vas, ne verjemite mu! Sami ne veste, kako škodujete njegovemu značaju, ako mu vse na\slepo verjamete. Resnico boste najbolje in najlaže dognali, če greste čim prej k dotičnemu profesorju in ga prosite pojasnila, pa	se bo zadeva	pravilno uredila, in	dijak ne bo	več valil	krivde
na	druge, ampak	se bo res sam lotil	učenja.
Je še nebroj stvari, o katerih bi bilo pri tej priliki dobro govoriti, a ker sledi še daljše predavanje, moram končati. A prej bom še nekaj omenil: vse to ogromno delo, ki ga šola tudi od Vas zahteva, vršite z nekim veseljem, z nekim samozataje-vanjem, z velikanskim potrpljenjem, dosledno, ne pa morda z jezo in nevoljo, kakor se včasi sliši, saj gre za najljubše, kar imate na svetu.
Tako bomo skupno vzgojili, kakor pravi pesnik, „en zarod prerojen, ves nov“.
2.	Sokolsko društvo.
Odkar se je objavil zakon o ustanovitvi Sokola kraljevine Jugoslavije, je nastalo tudi v dijaških vrstah mogočno zanimanje za sokolsko misel. Nadvse agilni načelnik sokolskega društva Kočevje Rustja Vladislav je umel kot gimnazijski telovadni učitelj razplamteti mlada srca in jih pridobiti za delo pri Sokolu.
Naj sledi nekaj statističnih podatkov!
V	šolskem lelu 1930/31 je posečalo redno telovadbo: 24 višješolcev člansko telovadbo, 90 naraščajsko, 22 dijakinji telovadbo ženskega naraščaja in 16 dečkov in deklic telovadbo dece. Skupaj torej 152. Razen teh je še sodelovalo pri petju, godbi in dramatskih prireditvah 37 dijakov.
Delo dijaštva v področju Sokola je bilo vsestransko in nudi kaj pestro sliko. Deloma samostojno, deloma v zvezi z drugimi sokolskimi odseki so nastopili dijaki zlasti pri naslednjih prireditvah :
1930:	1. decembra pri sokolski Akademiji.
17.	„	„	Akademiji	in igri „Triglav“.
1931: 12. februarja so samostojno uprizorili opereto „Radikalna kura“.
3.	marca	pri	smučarskih tekmah.
15.	„	pri	spominski svečanosti	dr.	Oražna.
21.	„	pri	proslavi Masaryka.
18. aprila	pri	mladinski igri „Mogočni	prstan”.
19. n so se udeležili župnih nar. tekem v Ljubljani.
10. maja	so	priredili Primorski dan.
25.	„	so	nastopili pri javni telovadbi v	Stari	cerkvi.
31.	*	so	priredili Levstikovo proslavo.
7.	junija so	sodelovali pri javnem telov. nastopu	v	Kočevju.
Docela samostojno — pod nadzorstvom članov prof. zbora — se je dijaštvo izobraževalo na nedeljskih sestankih, kjer se je gojilo zlasti govorništvo s predavanji in deklamacijami, sokolska misel s poučnimi nagovori predvsem o zgodovini sokolstva. Gojila se je tudi dramatika in glasba s petjem in godbo. Dijaki Sokoli imajo svoj moški zbor, orkester in mladinski pevski zbor.
Pri telovadbi so se izkazali kot dobri pomočniki in vztrajni delavci zlasti Bogataj Božidar (V. r.), Cirk Milan (VI. r.) in Kajfež Dušan (Vil. r.) ter Cirk Vera (VI. r.). Športno organizacijo je izvedel Dobravec Milko (VIII. r.). V področju prosvetnega odseka sokolskega društva je vodil gimn. mladino osmošolec Novakovič Niko, ki ga je vestno in vztrajno podpiral Trost Mirko (VII. r.). Kot spretna režiserja sta se izkazala Videčnik Vilko (VII. r.) in Dobravec M. (VIII. r.). Videčnik je vodil tudi petje, orkester pa Zupanič Darko (VII. r.).
Naraščaj, ki so ga tvorili dijaki, je dosegel lepe uspehe pri župni tekmi v višjem in nižjem oddelku. Vrsta višjega oddelka si je priborila četrto, nižjega pa tretje mesto. Tudi naraščajnice so dosegle tretje mesto. Izmed posameznikov se je odlikoval Horvat Mirjan (IV. r.), ki nosi prvenstvo župe.
3.	Podružnica Ferijalnega saveza.
Voštar Ignacij, profesor, nadzornik.
XLIII. podružnica Ferijalnega saveza se je v zadnjih štirih letih pod vodstvom idealnih dijakov lepo razvila. V šolskem letu 1930/31 je bilo 98 članov. Predsednik podružnice je Kump Peter, dijak Vil. r., tajnik Majerle Vinko, dijak VII. r., blagajnik Škafar Josip, dijak V. r.; revizorji Praprotnik Boris, VIII. r., in Stare Ostoj, VII. r.
Dne 21. februarja je posetil podružnico poverjenik za dravsko banovino prof. Pavlič Rado, pregledal delovanje in dal navodila za pravilno poslovanje v duhu skupnosti.
Dijaštvo ve dobro ceniti koristi in ugodnosti Ferijalnega saveza, se obilo poslužuje olajšav, ki jih ima pri savezu, pridno potuje po naši domovini, a je tudi s svoje strani pripravilo vse, da bi tovarišem ferijalcem bilo bivanje v Kočevju prijetno. Dohodkov je bilo 3361 50, izdatkov 3253-75, ostane 107-75 Din.
4. Steg izvidnikov in planink.
Uršič Franjo, profesor, starešina stega.
. Takoj v pričetku šolskega leta je pričel steg s svojim delovanjem. Vršil se je občni zbor, na katerem se je izvolila nova uprava stega. V upravo so bili izvoljeni sami agilni skavti: Ecker B., Vetrovec J. in V., Wutti H. in še nekateri drugi. Močno se pa je poživel steg, ko je prišel iz Ljubljane dijak Makovec, kateri je takoj prevzel funkcijo stegovodje in v celoti izpeljal organizacijo stega. Vršil se je tečaj za novince, vršile so se vaje v prvi pomoči, bili so tedenski vodni in mesečni četni sestanki. Pod vodstvom starešine se je vršilo poiskusno taborenje pri Rožnem studencu, nakar so napravili člani slovesno zaobljubo pri tabornem ognju. Cilj vsemu delu pa je bil: samovzgoja, utrjevanje volje in telesa ter urjenje v prvi pomoči bližnjemu. Da bi steg mogel v počitnicah prirediti taborenje v prosti prirodi, je pričel zbirati denarna sredstva. Zato je priredil tekom leta v hotelu „Trst“ Molierovo komedijo „Scapinove zvijače“. S čistim donosom si namerava steg kupiti nekaj šotorov. Istotako se je ob tej priliki vršila čajanka, katero so posetili kot častni gostje med drugimi gospa direktor Burgarjeva, banski svetnik Dr. Ivan Sajovic in direktor Anton Burgar.
Na enak način, toda deljeno od izvidnikov so delovale planinke. Posebno se je zanimala za delovanje kolovodkinja Burgar Manica. Planinke so priredile pod vodstvom gardedame in zastopnice staršev, gospe Burgarjeve, taborenje pri Fari, v dolini Kolpe, in sicer od 14. do 27. junija 1931. Požrtvovalni dami gospe direktorjevi izreka uprava stega tudi tem potom najprisrčnejšo zahvalo.
Istotako so posamezni vodi takoj po koncu šolskega pouka v tem šolskem letu odpotovali peš na Jadran.
5. Podmladek Rdečega križa.
Pacheiner France, profesor, nadzornik.
Članov:
1. razred:	30 +	15 = 45
II. razred:	30 -I- 11 = 41	
III. razred:	24 +	4 = 28
IV. razred:	22 +	5 = 27
V. razred:	11 +	3 = 14
VI. razred:	14 +	2 = 16
Skupaj: 131 + 40 = 171.
6. Podporna zaloga.
Capuder France, suplent, varuh.
Stanje knjig koncem šolskega leta 1930/31:
za	verouk 		. . . 40 knjig	
	slovenščino . . . .	... 87	
W	srbohrvaščino . . .	. . . 26	
	francoščino			
	nemščino		... 20	
	latinščino		. . . 33	yy
	zgodovino 		... 62	n
	zemljepis		... 39	„
rt	prirodopis		... 64	
n	fiziko		... 39	>»
n	kemijo		... —	v
	matematiko		... 70	
n	logiko		... 20	
•>	psihologijo		. . . 9	-
Skupaj . . 575 knjig
7.	Učiteljska /njižnica.
Capuder France, supient, varuh.
Stanje koncem šolskega leta 1930/31.
Na koncu šolskega leta 1929/30.	je bilo	.	.	1871	knjig
Med šolskim letom nabavljeno .	. . . .	.	.	50	„
Koncem šolskega leta 1930/31 .................... 1921	knjig
Izmed nabavljenih in darovanih knjig v letu 1930/31 so najvažnejše: Dostojevski, Selo Stepančikovo in njegovi prebivalci. Spinčič, Črtica iz hrvatske književne kulture Istre. Godišnjak sveučilišta u Zagrebu Spomenica vojvode St. Stepanoviča. Petrovič, Francuski državnici. Školski pisci, izdanje Geca-Kon, 1 do 18. Bradač, Postanek in razvoj	drame	Knjige	Slovenske
šolske matice. Knjige Slovenske Matice. Knjige Belomodre knjižice. Mayer-Lübke, Historische Grammatik der französischen Sprache. Pohl, Einführung in die Mechanik und Akustik. Pohl, Einführung in die Elektrizitätslehre. Pollissier, Antologija francoskih pesnikov in prozaikov 19. in 20. stoletja. Topolovšek, Die sprachliche Ui Verwandtschaft der Indogermanen, Semiten und Indianer; knjigo podaril gospod nadučitelj Skubec Anton.
8.	Dijaška knjižnica Pacheiner France, profesor, varuh.
Knjižnica šteje:
srbohrvatskoslovenskih knjig 601
nemških knjig..................... 641
francoskih knjig............... 166
Skupaj knjig . . 1408 Tekom šolskega leta 1930/31 je bilo izposojeno 1965 knjig, čitalcev je bilo 254. Najbolj so se čitala Cankarjeva dela.
Kabineti.
a) prirodopisni: (Kumer Ivan, suplent, varuh.)
\	1. Za botaniko: preparati v formalinu 16, modeli 28,
vrste lesa 19, suhi preparati 29, mikroskopni preparati 9, terato-loški preparati 5, tehnična zbirka 22, herbarij 657 rastlin, botanične slike 23.
2. Za somatologijo: somatologija 19, somatološki in patološki preparati 10, somatološki mikroskopski preparati 6, somatološke stenske slike 8.
3. Za zoologijo: raznih preparatov 819, zooloških mikroskopskih preparatov 3, zooloških stenskih slik 124.
4. Za mineralogijo: kristalnih modelov 67, imitacij žlahtnih kamnov 23, rudnin 318, hribin 114, paleontol. materijala 76.
5. Varia: mikroskop v omarici (3 okul -j- 3 obj.), mikroskop v škatljici, stereoskop v škatlji, inj. brizgalka, secirno orodje, stiskalnica, čopič za čiščenje aparatov.
b) fizikalni: (Sivec Alojzij, profesor, varuh.)
Aparatov za: geomehaniko 50, hidromehaniko 20, aerome-
haniko 21, akustiko 24, toploto 36, optiko 50, magnetizem 8, elektriko 85, slik 11. Skupaj na kraju šolskega leta 1930/31. 305 aparatov in slik.
c) kemični: (Uršič France, suplent, varuh.)
Kemični kabinet šteje na koncu šolskega leta 1930/31. 176
raznih aparatov, steklenih, železnih in lončenih posod, epruvet ter drugih priprav. Poleg tega še 5 slik, ki ponazorujejo fabri-kacijo raznih kemičnih proizvodov.
d) zemljepisno-zgodovinski: (Ambrožič France, pro-
fesor, varuh.)
1. Za zemljepis: za splošni zemljepis 25 slik, za Ameriko 9, Avstralijo 6, Afriko 12, Azijo 26, Evropo 79 slik.
2. Za zgodovino: stari vek 9 slik, srednji vek 4 slike, razvoj umetnosti 33 slik.
Zemljevidov 24, zgodovinskih kart 25.
e) zbirka notnega materijala: (Trost Mirko, honor.
učitelj petja.)
1 harmonij, 1 omara, 1 razmnoževalni stroj, 25 posvetnih pesmi za mešani zbor, 12 za moški zbor, 13 cerkvenih pesmi za mešani zbor, 1 za moški zbor. Tiskanih partitur za mešani zbor 29, za moški zbor 15, partiture za moški in mešani zbor 6, Revije in pesmarice 14, partiture za dirigenta 10, not za dijaški orkester (skladb) 12.
Zdravstveno stanje učencev.
Zdravstveno stanje dijaštva je bilo dokaj povoljno. Od nalezljivih bolezni je zabeležen samo en slučaj škrlptinke, ki pa ni imel hujših posledic.
Najbolj so bolovali učenci na influenci, ki pa ni nikdar nastopila epidemično, tako da se je mogel ves čas nemoteno vršiti pouk.
Zaradi daljših izostankov vsled bolezni ob sklepu šolskega lefa ni ostal neocenjen noben učenec.
Dijaštvo je marljivo gojilo šport: pozimi sankanje, smučanje in drsanje, poleti plavanje in nogomet. Najbolj živahno pa je bilo delovanje dijakov sokolov, izvidnikov in planink.
Šolskega zdravnika zavod še letos nima, čeprav se je vplačala tudi letos svota 5540 Din kot prispevek učencev v zdravstveni fond.
Nada, izrečena v lanskem izvestju, češ da bo v prihodnjem šolskem letu podal poročilo šolski zdravnik, se na žalost ni obistinila.
Seznam
učnih knjig za šolsko leto 1930/31.
I. razred:
Novi katoliški katekizem. S. n. br. 3787 od 14. 3. 1930
Stroj, Liturgika. 27.300, 7. 8. 29
Breznik, Slovenska slovnica, 3. izdaja. 27.300, 7. 8. 29
Wester, Slovenska čitanka za I. razred. 27.300, 7. 8. 29
Rupel Mirko, Srbskohrvatska vadnica 1. 21.329, 18. 6. 29
Pajk-Kržišnik, Zemljepis, 1. del. 27.300, 7.8. 29
Kunc Pavel, Aritmetika, 1. del. 12.903, 23. 4. 28
Mazi, Geometrija za nižje razrede. 6225, 29. 3. 27
Verbič-Vales, Živalstvo. 9280, 15. 4. 27
Kapus, Prirodopis rastlinstva. 7001, 3. 6. 25
Bajuk, Pevska šola. 27.300, 7. 8. 29
Breznik, Pravopis. 27.300, 7. 8. 29
Šenoa, Geografski atlas. 20.527, 3. 7. 28
Sturm, Francoska vadnica 1.	32.659,	1927.
II. razred:
Katoliški katekizem. 3787, 14. 3. 30
Stroj, Liturgika. 27.300, 7. 8. 29
Breznik, Slovenska slovnica, 3. izdaja. 27.300, 7. 8. 29
Wester, Slovenska čitanka II. 27,300, 7. 8. 29
Maretič, Hrvatska ili srbska gramatika. 7348, 24. 7. 24 Prodanovič J., Čitanka za I. razred. 24.651, 14. 7J 28 Sturm, Francoska vadnica 1. 32.659, 27	:1
Prijatelj-Bohinec-Savnik, Zemljepis II. 1713, 7. 3. 30 \ Kržišnik, Zemljepis III. 27.300, 7. 8. 29 Klinc, Aritmetika II. 12.903, 23. 4. 28 Mazi, Geometrija za nižje razrede. 6225, 29. 3. 27 Verbič-Vales, Živalstvo. 9280, 15. 4. 27 Kapus, Prirodopis rastlinstva. 7001, 3. 6. 25 Bučar, Zgodovina starega veka. 23 523, 16. 7. 28 Bajuk, Pevska šola. 27.300, 7. 8. 29 Šenoa, Geografski atlas. 20.527. 3. 7. 28 Breznik, Pravopis. 27.300, 7. 8. 29.
III. razred.
Stroj, Liturgika. 27.300, 7. 8. 29
Levičnik, Zgodbe sv. pisma, stari zakon. 24.334, 28. 7. 26
Breznik, Slovenska slovnica. 27.300, 7. 8. 29
Wester, Čitanka III. 27.300, 7. 8. 29
Prodanovič, Čitanka I. 23.651, 14. 7. 28
Maretič, Hrvatska ili srbska gramatika. 7348, 24. 7. 24
Sturm, Francoska vadnica, 2. letnik. 9880, 7. 5. 80
Prijatelj-Bohinec-Savnik, Zemljepis. 1713, 7. 3. 30
Kržišnik, Zemljepis, 3 del. 27.300, 7. 8. 29
Matek, Aritmetika in algebra za 4. in 4. r. 7349, 24. 7. 24
Stajič VI., Algebra. 17.797, 19. 6. 30
Mazi, Geometrija za nižje razrede. 6225, 29. 3. 27
Kunc, Fizika za nižje razrede. 25.679, 31. 7. 29
Melik-Orožen, Zgodovina SHS za III. r. 23.953, 18. 7. 28
Stanojevič, Historijski atlas. 448, 12. 6. 25	^
Šenoa, Geografski atlas. 20.527, 3. 7. 28 Živanovič, Osnove srbske sintakse. 4123, 28. 3. 30 Bezjak, Nemška vadnica I. 24.622, 23. 8. 30.
IV. razred:
Levičnik, Zgodbe sv. pisma novega zak. 44.734, 26. 11. 29 Breznik, Slovenska slovnica, 3. izdaja. 27.300, 7. 8. 29 Wester, Čitanka za IV. razred. 27.300, 7. 8. 29 Prodanovič Čitanka II. 23.651, 13. 7. 28 Maretič, Hrvatska ili srbska gramatika. 7348, 24. 7. 24 Sturm, Francoska vadnica, 3. letnik. 27.300, 7. 8. 29	.
Djordjevič-Sokolovič, Naša kraljevina. 3002, 15. 3. 30 Melik-Orožen, Zgodovina kraljev. Jugoslavije. 2401, 15.3.30 Hočevar-Škrebljin, Aritmetika za IV. r. 7348, 23. 7. 24 Matek-Mazi-Jeran, Geometrija za IV. in V r. 27.300, 7.8.29 Prezelj, Mineralogija in kemija. 27.300, 7. 8. 29 Homan, Higijena. 27.300, 7. 8. 29 Šenoa, Geografski atlas. 20.527, 3. 7. 28 Novak, Zemljepisni atlas kralj. Jugoslavije. 27.300, 7. 8. 29
Stanojevič, Historijski alias. 448, 12. 6. 25 Breznik, Pravopis. 27.300, 7. 8. 29 Živanovič, Osnove srbske sintakse. 4123, 28. 2.30 Bezjak, Nemška vadnica 1. 24.622, 23. 8. 30
V. razred:
Svetina, Katoliški verouk 1. 6372, 8. 3. 27 Breznik, Slovenska slovnica, 3. izd. 27.300, 7. 8. 29 Grafenauer, Slovenska čitanka 1. 27.300, 7. 8. 29 Nenadovič, Odabrane Strane (školski pisci).
Narodne pesme o Kosovu.
Sturm, Francoska vadnica. 4. letnik. 27.300, 7. 8*. 29 Trivunac, Njertiačka gramatika. 16.456, 17. 5. 29 Trivunac-Kangrga, Njemačka čitanka. 16.456, 17.5.29 Pipenbacher, Latinska slovnica, 3. izd. 27.300, 7. 8. 29 Pipenbacher, Latinska vadnica 1.	19.329, 6. 7. 28
Pirc, Zgodovina starega veka. 27.300, 7. 8. 29 Matek, Aritmetika in algebra za IV. in V. r. 7348, 24. 7. 24 Hočevar-Varičak, Aritmetika za V. razred. 7348, 24. 7. 24 Matek- Mazi-Jeran, Geometrija za IV. in V.	27.300,	7.	8. 29
Geistbek-Pavičič, Opča geografija, 3. izd.	17.652,	3.	9. 30
Breznik, Pravopis. 27.300, 7. 8. 29 Stanojevič, Historijski atlas. 448, 12.6.25
VI. razred:
Pečjak, Katoliški verouk II. 7348, 24. 7. 24 Breznik. Slovenska slovnica, 2. in 3. izd. 27.300, 7. 8. 29 Grafenauer, Slovenska čitanka II. 27.300, 7. 8. 29 Vodnik, Pregled hrv. in srb. književnosti.	10.298, 11.	6. 30
Mažuranič, Smrt Smail age Čengiča.
Veselinovič, Pripovetka (školski pisci).
Sturm, Francoska vadnica, 4. letnik, 27.300, 7. 8. 29 Trivunac, Njertiačka gramatika. 16.456, 17. 5. 29 Trivunac-Kangrga, Njemačka čitanka II. 16.456, 17.5.29 Pipenbacher, Latinska slovnica, 3. izd. 27.300, 7.	8.	29
Pipenbacher, Latinska vadnica II. 41.832,	24. 11. 28
Bučar, Zgodovina srednjega veka. 46.459, 22. 1. 30 Matek- Zupančič-Jeran, Geometrija VI,—VIII. 27.300,7.8.29 Poljanec, Zoologija. 23.803, 20. 7. 28 Sodnik, Logaritmi. 27.300, 7. 8. 29
Geistbek-Pavičič, Opča geografija, 3. izd. 17.652, 3. 9. 30
VII. razred:
Pečjak, Katoliški verouk III. 44.734, 26. 11.29 Breznik, Slovenska slovnica. 27.300, 7. 8. 29 Grafenauer, Slovenska čitanka III. 27.300, 7. 8 29 Vodnik, Pregled hrv. in srb. književnosti.	10.298,	11.	6. 30
Petrovič Njegoš, Gorski vjenac.
Adamovič, Francuska čitanka. 9895, 17. 4. 30 Trivunac, Njemačka gramatika. 16.456, 17.5.29
Trivunac-Kangrga, Njemačka čitanka III. 16.456, 17. 5. 29 Pipenbacher Latinska slovnica. 27 300, 7. 8. 29 Sovre, Lanx satura. 9591, 11. 4. 28 Komatar-Capuder, Zgodovina	nov. veka.	27.300,	7.	8.	29
\ Dolžan, Mineralogija i geologija. 1665, 5. 2. 30 Reisner, Fizika za višje razrede. 27.300, 7. 8. 29 Sodnik. Logaritmi. 27.300, 7. 8. 29 Matek-Zupančič-Jeran, Geometrija. 27.300, 7. 8. 29 Stanojevič, Historijski atlas. 448, 12. 6 26
VIII. razred:
Medved, Zgodovina sv. katoliške cerkve.	27.300,	7.	8.	29
Breznik, Slovenska slovnica.	27.300, 7. 8. 29
Breznik, Pravopis. 27.300, 7.	8. 29
Grafenauer, Kratka zgodovina slov. slovstva. 27.300, 7. 8. 29 Vodnik, Pregled hrv. in srbske književnosti. 10.298,11. 6. 30 Adamovič, Francuska čitanka. 9895, 17. 4. 30 Trivunac, Njemačka gramatika. 16.456, 17. 5. 29 Trivunac-Kangrga, Njemačka čitanka. 16.456, 17. 5. 20 Pipenbacher, Latinska slovnica. 27.300, 7. 8. 29 Cicero, Orationes in Catilinam.
Vergilius, Aeneis.
Melik, Zgodovina SHS. 27.300, 7. 8. 29 Melik, Jugoslavija (pomožna). 27.300, 7. 8. 29 Djordjevič-Sokolovič, kraljev. Jugoslavija 960, 16. 3. 29 Milojevič, Naše susedne i slov. zemlje. 4805, 29 Matek-Zupančič-Jeran, Geometrija. 27.300, 7. 8. 29 Reisner, Fizika za višje razrede. 27.300, 7. 8. 29 Ozvald, Logika. 27.300, 7. 8. 29 Sodnik, Logaritmi. 27.300, 7. 8. 29 Novak, Zemljepisni atlas. 27.300, 7. 8. 29 Grafenauer, Slovenska čitanka IV. 41.293, 4. 11. 29 Šenoa, Geografski atlas. 20.527, 3. 7. 28. Komatar-Capuder, Zgodov. nov. veka. 27.300, 7. 8. 29 Veber, Očrt psihologije. 37.300, 7. 8. 29
Šolske naloge in referati iz srbskohrvatskosloven-skega jezika:
V.	razred:
Polovič Ivan, profesor.
1. Kresnice. (Pravljica po pesmi.)
2. Kaj napotuje rodoljube na miroljqbje? (Nekaj misli.)
Tema po tazpisu ministrstva prosvete.
3. Knez Lazar zida sebi zadužbinu. (Prepričavanje narodne
pesme.)
4. Pravljični motivi v Aškerčevi „Stari pravdi“. (Razprava.)
5 Dramatični potek zborovanja v prvem spevu „Ilijade“. Po razporedbi
6. Gestrjnova .Balada o prepelici“. (Genetska razlaga.)
7. Teme na izbiro:
a) Nedeljska nogometna tekma. (Poročilo.)
b) Finžgarjev idilični ep „Triglav“. (Vsebina.)
c) Prešernova pesem o izgubljenem raju. (Pogled v pesnikovo dušo.)
8. Majk? Jugovičev - vzor narodne matere. Označitev po
srbski narodni pesmi.
Referati:
Opis lova v Tolstega romanu Ana Korenina (Burgar Milena). Smrt dr. Franceta Prešerna (Žagar Marija). Slovenski svet, ti si krasan {Rankel Josipina). Početki bojev za osvobojenje Jugoslovanov (Benulič Marijan). Jurčičev „Sosedov sin“ (Kosi Bronislav). Boj Ljudevita Posavskega za svobodo (Sajovic Ivo). Celjski grofje (Rajšter Jelica). Ivan Cankar (Schescharek Leontina). Bedrich Smetana (Kunc Pavel). Kralj Matjaž v slovenskih narodnih pesmih in pripovedkah (Sbrizaj Franc). Šentjernejska noč (Hönigmann Adolfina). Dragotin Kette (Zaplatil Leon). Vsesokolski zlet v Beogradu (Bogataj Božidar). Jurčičev „Deseti brat“ (Bidovec Arnold). O alpinizmu (Kmet Ivan). Na svoji zemlji svoj gospod! (Marolt Anton). Moje prvo delo na kmetih (Skvarč Anton). Tragedija Karla Sabine (Udovč Bogomir). Izlet v Kamniško Bistrico (Medved Ana). Simon Gregorčič, življenje in delo (Schescharek Kamila). Moje pryo čakanje na „prižnici“ (Bižal Drago). Življenje in knjižno delovanje Antona Aškerca (Bon Božidar) Spomini (Prek Stanko). Anton Martin Slomšek (Zose Jože). Človek v naravi (Kosi Vladimir) Skavtski tabor v Bohinju (Makovec Rudolf). Kako sem preživel prvi dan svojega taborenja v Gotenici (Stalcer Viljem). Moje delo v počitnicah (Svetlin Leo). Naše morje (Škafar Josip). Primož Trubar; njegovo življenje in delo (Ličen Branimir).
VI.	razred:
Pacheiner France, profesor.
1. V starogrškem gledališču. (Slika.)
2. Sta upučuje rodoljube na miroljubivost?
3. Čpmu se učimo literarne zgodovine? (Razprava.)
4. Označitev dubrovniške trubadurske lirike.
5 Vzgojna vrednost gledališča. (Razprava.)
6. Brut. (Označitev.)
7. Razvoj dejanja v Finžgarjevi „Verigi“. (Razprava.)
8. Mati. (Premišljevanje.)
Referati:
Goethe in srbska narodna poezija (Meden Maksimiljan). Slovenska narodna pesem (Langof Mijan). Cankarjev Hlapec Jernej in njegova pravica (Šega Ivan). Klic v življenje (Senekovič Fedor). Finžgarjev Divji lovec (Golob Franc). Prešernova Nova
pisarija (Cirk Vera). Mati v Cankarjevih spisih (Peterlin Vida)-Anton Aškerc (Cirk Milan). Murn in njegova poezija (Koren Ana). Henrik Sienkiewicz (Breznik Leopold). Fran Finžgar „Iz modernega sveta“ (Dermota Franc). Shakespeare in njegovo gledališče (Art^o Roland) Prešernov „Krst pri Savici“ (Kovačič Rudolf). Moia pot na Grintavec (Vovk Slava). Julij Cezar v zgodovini (Perz Josip). Valentin Vodnik kot pesnik (Sernec Gvidon).
Vil. razred:
Polovic Ivan, profesor.
1. Galci v Cezarjevih časih. (Označitev po Caes. de b G.
VI.	11—20.)
2. Kaj napotuje rodoljube na miroljubje? (Nekaj misli.)
3. Značaj Dositeja Obradoviča (Označitev, v cirilici)
4. Čopovi nazori o našem slovstvenem jeziku. (Analiza
njegove kritike „Kranjske Čebelice“.)
5. Zakaj se vdaja vladika Danilo pesimizmu? (Po samo-
govoru v Njegoševem „Gorskem vjencu“.)
6. Matija Čop v zrcalu Prešernovih poezij.
7. Pas svakoji svoje breme nosi. (G. V. v. 2318.) (Razprava.)
8. Mati in domovina (Razprava)
Referati:
A. M. Slomšek kot kulturni delavec (Majerle Vinko). O delu (Vovko Vladimir). Na našem morju (Flack Josip). Obraz — duše izraz (Kovačič Gizela). Dante Alighieri (Pintar Danilo). Juraj Križanič (Trost Mirko). Opis I. vsesokolskega zleta v Beogradu (Kajfež Dušan).
Simon Gregorčič in Anton Aškerc (Lackner Henrik). Nekaj misli o knjigi (Vetrovec Josip). Dositej Obradovič; njegovo življenje in delo (Zupanič Darko). Razvoj strelnega orožja (Žuža Drago). Pavel Ritter Vitezovič (Stare Ostoj). Dostojevski; življenje in delo (Jenko Marjan). Morje — slika človeškega srca (Burgar Ana). Lev Nikolajevič Tolstoj (Videčnik Vilko). Zemljepisni značaj pokrajin naše zemlje in razvoj človeške kulture (Stariha Ana). Knut Hamsun (Gril Hilda). Velika noč v Beli krajini (Kump Peter). Miguel de Cervantes Saavedra; življenje in delo (Ecker Burghard). Goethe „Trpljenje mladega Werterja“ (Wutti Herbert). Vuk Štefan Karadžič; kratak opis života i rada (Jurman Gustav). Gmotna in srčna kultura (Vetrovec Venčeslav). Prešernov „Krst pri Savici“ (Jenčič Hubert). Protestantizem v Jugoslaviji (Satler Drago). Od trske do žarnice (Krauland Albert). O našem Primorju (Matičič Anton). Impresionizem v slovenskem slikarstvu (Wallner Leopold).
VIII.	razred:
Pacheiner France, profesor.
1. Leto 1848. in slovenske časopisje.
2. Šta upučuje rodoljube na miroljubivost?
3. Lepote zimskega športa.
4. Kaj mi je dala srednja šola? (Poskusna naloga za zrel.
izpit)
5. južni Slovani na braniku zapadne civilizacije.
6. Poskusni nalogi za zrel. izpit:
a) Slovenska novela do leta 1858.
b) Pomen našega morja za našo državo.
7. Mati. (Premišljevanje.)
Referati:
Prešeren kot satirik (Zidar Alojzij). Dr. Valentin Zarnik (Eržen Janez). Kettejev svetovni nazor (Röthel Erik). Mahatma Gandi (Kramarič Franc). ^Dijaštvo in slovanstvo (Levstek Vinko). Menandrova komedija (Žagar Alojzij). Na Gorjance (Gregorič Danica) Cerkveni razkol (Mihelič Rudolf). Djulabije Stanka Vraza (Praprotnik Boris). Cankarjeva Lepa Vida (Kavšek Slavko). O smučanju (Kresse Ernest). Moderna Turčija (Novakovič Nikola). Kako je vplival razvoj tehnike na način človeškega življenja? (Vidic Drago.) Dr. Janez Ev. Krek (Kovač Stanko). Značaji v „Sodnikovih“ (Siegmund Ferdinand). Socialni in narodno gospodarski pomen varčevanja (Sterbenz Alvin). Vodnik in Napoleonova Ilirija (Štih Anton). Vpliv kmetskega stanu na razvoj slovenske literature (Pečar Miran). Simon Gregorčič (Braune Arnold). Dostojevski „Ponižani in razžal:eni“ (Mlakar Slavko). Fedor Mih. Dostojevski (Rant Teodor). Ivan Cankar (Marin Stanko). Cankar, Za narodov blagor (Kalan Boris). Aškerčevo življenje in njegovo književno delovanje (Ložar Miroslav). Belokrajina (Vraničar Ivan). Lepa knjiga in njen kulturni pomen (Štolfa Veruša). Mencingerjev Abadon (Ranzinger Hubert). Pomen Jugoslavije za Balkan (Gabrijelčič Tine). Književno delovanje sv. Save (Rosina Miroslav). Življenje in delovanje J. Strossmayerja (Dobravec Milko).
Nižji tečajni izpit.
Nižji tečajni izpit se je vršil pod predsedstvom direktorja Burgarja Antona v času od 13. do 18. junija 1931. Izpitu je vedno prisostvoval ministrski odposlanec Aleksič Jovan.
Za polaganje nižjega tečajnega izpita se je prijavilo 29 (23 -j- 6) pripravnikov.
Pismena naloga iz slovenskega jezika se je glasila: „Pomen Gosposvetskega polja v naši narodni zgodovini“.
V smislu čl. 10. pravil ni bil nihče odklonjen od nadaljnega polaganja izpita.
S sklepom izpitnega odbora, a na osnovi čl. 2. pravil o tečajnih izpitih (§ 57., al. 2. zakona o srednjih šolah) so bili oproščeni polaganja nižjega tečajnega izpita sledeči pripravniki:
Flego Zlatko, Fritzel Friderik, Herbe Bogomir, Levstek Ivan, Perne Anton, Presl Kate!, Seljak Henrik, Šifrer Vilibald, Tome
Vitomil, Wutti Valter, Rajšter Jelica, Ulčar Ana, Wittine Erna, ki so vsi dovršili IV. razred s prav dobrim uspehom.
Nižji tečajni izpit so položili a) s prav dobrim uspehom: Horvat Mirjan, Jelenc Danilo, Koritnik Anton, Ličina Milan, Simonič Bojislav, Tomše Anton in Flerin Huberta; b) z dobrim uspehom: Ferjančič Karel, Medic Viktor, Schemitsch Henrik, Šeško Anton in Čadež Lea.
Odklonjeni na tri mesece: Bitorajc Franc it zemljepisa in zgodovine, Medved Stanislav iz francoščine, Oblat Milan iz francoščine in Rankel Kristina iz zemljepisa in zgodovine.
Višji tečajni izpit.
Višji tečajni izpit se je vršil pod predsedstvom ministrskega odposlanca Aleksiča Jovana, direktorja gimnazije v penziji, v času od
5.	do 13. junija 1931.
Sestava izpitnega odbora: Predsednik Aleksič Jovan, podpredsednik Burgar Anton, direktor; člani: Pacheiner France, profesor, za srbo-hrvatskoslovenski in nemški jezik ; Capuder France, suplent, za francoski jezik; Sivec Alojzij, profesor za matematiko; Voštar Ignacij, profesor, za zgodovino-zemljepis. Zapisnikar Voštar Ignacij.
Za polaganje izpita sta se prijavila 22 (20 -j- 2) kandidata. Pismeni izpit je trajal od 5. do 7. junija 1931.
Teme pri pismenem izpitu:
1. Iz srbohrvatskoslovenskega jezika: „Pomen tiska za sodubno življenje“.
2. Iz francoskega jezika: Victor Hugo, Quasimodo. (Notre Dame de Paris.) 29 vrstic.
3. Iz nemščine: Wilhelm Scherer, Geschichte der deutschen Literatur. Heldensang.
4. Iz matematike:
a) Po koliko letih bo poplačan dolg 11,000.000 Din, obrestne obresti računane na 5%, ako se letno koncem vsakega leta odplačuje 715.566 Din.
b) Trikotnik s stranico b — 5 dm in obema priležnima kotoma a = 54° 3t>' f = 74° 54' zavrtimo okrog stranice b; kolika je površina in prostornina nastale vrtenine?
c) Oglisča trikotnika so A (2, 1), B (3, —2), C (—4, —1); določi: 1. enačbo straničnih simetral; 2. koordinate središča, polumer in enačbo očrtanega kroga!
Izpitni odbor je določil na podlagi končnih ocen pismenih izdelkov:
1.	da se nihče ne oprosti ustnega izpita, 2. da se pripuste k ustnemu izpitu vsi prijavljeni kandidati.
Ustni izpit je trajal od 11. do 13. junija 1931.
Izpitni odbor je priznal zrelost in sposobnost za nadaljevanje študija na vseučilišču 19 kandidatom, 3 je pa odklonil na tri mescce.
Klasifikacija.
(Imena odličnjakov so tiskana z debelim, prav dobrih s kurzivnim
tiskom.)
I.	razred:
Razrednik: Kumer Ivan, suplent.
Razred so zdelali:
Flack Rudolf	Šturm Ivan
Grahek Branko	Trost Dušan
Koscher Heribert	Vode Ferdinand
Kresse Valter	Batič Olga
Krulej Radoš	Černoš Kristina
Lesar Ivan	Erker Elvira
Levstik Edvard	Kajfež Vanda
Marinšek Oton	Lavička Ljudmila
Mrhar Ivan	Lobe Žita
Osterberger Franc	Prek Marija
Pakiž Marijan	Rutar Vera
Röthel Gerhard	Seignemartin Karolina
Rovan Roman	Trampuš Vida
Staudacher Ernest	Watzak Marija
Štibernik Sava	
Polagajo popravni izpit:
Drobnič Leopold iz srbohrvaščine
Baznik Franc iz francoščine
Bičanič Radomir iz francoščine in matematike
Klun Andrej iz srbohrvaščine in francoščine
Langof Ivan iz francoščine in matematike
Legiša Bojan iz srbohrvaščine in francoščine
Rom Matija iz srbohrvaščine
Vintar Milan iz srbohrvaščine
Medic Antonija iz matematike
Sojer Vanda iz francoščine
Stalzer Lea iz francoščine in matematike
Ponavljajo razred:
Bartelme Henrik	Hönigmann Ernest
Eppich Alojzij	Morscher Sigfrid
Rankel Valdfrid	Marinič Palmira
Stalzer Edvard
Ne sme ponavljati razreda:
Tschinkel Ferdinand
II.	razred:
Razrednik: Capuder France, suplent. Razred so zdelali:
\
Bidovec Franc Bravničar Dušan Hinko Kerin Jožef Koprivšek Drago
Rosina Gustav Sbrizaj Danilo Tory Tugomir Hebar Marija Kajfež Mira Leschitz Erna Loser Beatrice Mlinar Apolonija Požun Vladimira Marija Skvarč Alojzija Šavel j Marta Vovk Marija Schell Hugon
Koscher Alfonz Krištof Roman Lackner Alfred Lackner Rihard Majdič Drago Persoglio Oton Presl Janko
Rankel Janez Repič Ljuban
Rom Jožef
Polagajo popravni izpit: Andersch Ferdinand iz francoščine Bižal Božidar iz francoščine in matematike Kapš Peter iz srbohrvaščine in slovenščine Klofutar Stojan iz slovenščine in zemljepisa Koren Franc iz srbohrvaščine in francoščine Kovačič Ljubomir iz francoščine Matejka Anton iz francoščine in zemljepisa Modec Anton iz francoščine in zemljepisa Oberstar Stanislav iz srbohrv.
Perovšek Jožef iz francoščine in zemljepisa Šuput Petar iz francoščine in zemljepisa Voglar Maksimiljan iz srbohrv.
Zdravič Franc iz zemljepisa Lesjak Ana iz zemljepisa Prijatelj Hilda iz slovenščine Sajovic Božena iz zemljepisa
Medved Anton
Ne sme ponavljati razreda:
Eppich Franc
III.	razred:
Razrednik: Sivec Alojzij, profesor.
Razred so zdelali:
Breznikar Marijan	Debevc Franc
Černigoj Franc	Hebar Jožef
Češarek Stanko	Hönigmann Franc
Ponavljajo razred:
Beljan Ivan
Stine Karol
Lampeter Franc	Thuma Vekoslav
Medved Artur	Verderber Erich
Mlinar Vojnomir	Žagar Boris
Požun Karel	Ditz Herta
Stonič Jožef	Jenčič Metka
Štavdohar Mihael	Skaza Miloš
Polagajo popravni izpit:
Hotko Vekoslav iz srbohrv. in francoščine Koscher Ivan iz zemljepisa Kovačič Stanko iz nemščine in francoščine Kraker Verner iz zemljepisa Kuharič Aleksander iz srbohrv.
Maurovič Oton iz francoščine Rankel Josip iz francoščine in zemljepisa Rus Ciril iz francoščine Sajovic Tihomil iz nemščine Schneider Karel iz srbbhrv. in frančoščine Šlibar Milan iz francoščine in zgodovine Ulman Peter iz nemščine in fizike Kosi Darinka iz zgodovine in fizike Lipovec Kristina iz francoščine
Ponavljajo razred:
Erker Otmar Klemenčič Josip Levstek Stanislav
IV.	razred:
Razrednik: Ambrožič Franc, profesor.
Razred so zdelali:
Bitorajc Franc Ferjančič Karol F lego Zlatko Fritzel Friderik Herbc Bogomir Horvat Mirjan Jelenc Danilo Koritnik Anton Levstek Ivan Ličina Milan Medic Viktor Medved Stanislav Oblat Milan Perne Anton Presl Karel
Seljak Henrik
Simonič Bojislav Schemitsch Henrik Šeško Anton Šifrer Vilibald Tome Vitomil Tomše Anton Wutti Vincenc Valter Čadež Lea Rajšter Helena Rankel Kristina Ulčar Ana Wittine Erna Flerin Huberta
Polagajo popravni izpit:
Flego Danko iz francoščine in zgodovine Händler Josip iz francoščine in zemljepisa Jaklitscli Janez iz francoščine in zgodovine Kapš Josip iz zgodovine Kolenc Ladislav iz zemljepisa in zgodovine Loser Albert iz francoščine in matematike Zdravič Jože iz francoščine in matematike Babnik Franc iz zemljepisa
Ponavlja razred:
Ecker Josip
Ne smeta ponavljati razreda:
Kralj Ladislav Vovk Peter
V.	razred:
Razrednik: Tominšek Vlasta, suplent.
Razred so zdelali:
Benulič Drago	Stalzer Viljem
Bogataj Božidar	Zose Jože
Kmet Ivan	Burgar Milena
Kosi Bronislav	Hönigmann Adolfina
Ličen Branimir	Rankel Josipina
Makovec Rudolf	Schescharek Leontina
Marolt Anton	Žagar Marija
Rajšter Franc
Polagajo popravni izpit:
Bidovec Arnold iz francoščine
Kunc Pavel iz nemščine in matematike
Prek Stanko iz francoščine
Sajovic Ivan iz nemščine in matematike
Skvarč Anton iz latinščine in matematike
Škafar Zvonimir iz latinščine
Udovč Bogomir iz matematike
Zaplatil Leo iz francoščine
Medved Ana iz matematike
Schescharek Kamila iz francoščine in matematike
Ponavljajo razred:
Bižal Drago	Kosi Vladimir
Bon Božidar	Sbrizaj Franc
Jeras Ivan
VI.	razred:
Razrednik: Pacheiner France, profesor.
Razred so zdelali:
Arko Roland	Meden Maksimiljan
Breznik Leopold	Perz Josip
Dermota Franc	Senekovič Fedor
Golob Franc	Sernec Gvidon
Kovačič Rudolf	Šega Ivan
Langof Dušan	Peterlin Vida
Polagata popravni izpit:
Fras Kamilo iz zgodövine Koren Ana iz francoščine
Ne smeta ponavljati razreda:
Cirk Milan Cirk Vera
VII.	razred:
Razrednik: Uršič Franjo, suplent.
Razred so zdelali:
Ecker Burghard	Stare Ostoj
Jan Alojzij	Trost Miroslav
Jenčič Hubert	Vetrovec Josip
Jenko Marijan	Vetrovec Venčeslav
Jurman Gustav	Videčnik Vilko
Kajfež Dušan	Wut ti Herbert
Krauland Albert	Žuža Drago
Kump Peter	Burgar Ana
Lackner Henrik	Gril Hilda
Matičič Anton	Kovačič Gizela
Pinter Danilo	Stariha Ana
Polagajo popravni izpit:
Flack Josip iz fizike in matematike
Lipovec Franc iz fizike
Majerle Vincencij iz matematike
Satler Drago iz matematike
Vovko Vladimir iz matematike
Zupanič Davorin iz francoščine in matematike
Loboda Vladimir iz matematike
Wallner Leopold iz matematike
VIII.	razred:
Razrednik: Polovič Ivan, profesor.
Razred so zdelali:
Dobravec Milko	Praprotnik Boris
1	Eržen Janez	Rant Teodor
Gabrijelčič Valentin	-f-	Ranzinger Hubert
Kalan Boris	Rosina Miroslav
Kavšek Slavko	-t	Röthel Erik
Kovač Stanko	Sterbenz Alvin
-4	Kramarič France	Štih Anton
Kresse Ernest	Vraničar Ivan
^	Ložar Mirko	Žagar Alojzij
Mlakar Slavko	Gregorič Danica
Novakovič Nikola	\	Štolfa Veruša
Polagajo popravni izpit:
Braune Arnold iz francoščine •+- Levstek Vinko iz matematike
Marin Stanko iz srbohrv.-slov. jezika in francoščine Mihelič Rudolf iz srbohrv.-slov. jezika in francoščine Pečar Miran iz srbohrv.-slov. in nemškega jezika Siegmund Ferdinand iz srbohrv.-slov. jezika + Vidic Drago iz srbohrv.-slov. jezika in matematike _ Zidar Alojzij iz srbohrv.-slov. jezika in francočine
Statistika učencev.
							R a z r			e	d						Sku-	
Število učencev: Vpisanih na začetku Šolskega leta	 Došlo z drugih šol . . .		I.	II II	II.	| III		IV.			V.	VI.		II VIL		IIVIII		paj	
	m	|ž	lim	1	m	ž	m	1 ž	|| m	ž	m j ž		«m	| ž||m		ž	m	1 ž
	36 1*		38 1	12	j 31	4	34 2	5 1 1	24	7	13; 4 ll-		26'. 4 2-		h	2	230 7	53 1
Skupaj vpisano		36	15	39	12	32	4	36	6	24	7	\4	4	|28	4	2	2	237	54
Od vpisanih je bilo:													"					
a) novincev		30	14	33	8	26	2	30	6	17	5	1C	428		4	2	2	198	44
b) ponavljalcev . . .	6	1	6	4	6	2	6		7	2	4						39	10
Zapustili so šolo:																		
radi bolezni		1	—	1									—	—	—	—	_	2		
odšli v druge šole . . .	1	—	1	—	—	—	—	—	—	—	1	—	1 2	—	-	—	5	—
odstranjeni		1		—	-	—	—	2	—	—	—		—	!—	—	—	—	3	—
zapustilo šolo		—		1	—	1	-	—	—	1	—		1	|—		—	—	3	1
Skupaj odšli iz šole . .	3	-	1 3		I	—	i 2	-	1	-	1	1	2	-	—		13	1
Na koncu šolskega leta ostalo			33	15	37	12	31	4	34	6	23	- 7	13	3	26	4	28	2	224	53
Učenci po starosti:																		
od 11 let, rojeni 1919 .																—	20	10
. 12 „ „ 1918.	6	4	14	5													20	9
. 13 „ „ 1917.	7	—	10	3	8	2	—	—	—	—	—	—	—	—	—	—	25	5
. 14 „ „ 1916.	—	1	9	4	6			1									15	6
„ 15 „ , 1915.	—	—	2	—	10	1	9	1	5	2							26	4
„ 16 „ „ 1914.	—	—	—	—	5	1	10	2	6	3	1	1	—	—	—	—	22	7
. 17 „ , 1913.	—	-	—	—	1	—	7	2	8	2	6	—	5	—	—	—	27	4
„ 18 , . 1912 .	—	—	1	—	1	—	7	—	2	—	1	1	8	2	2	—	22	3
„ 19 „ „ 1911 .	—	—	—	—	—	-	1	—	2	—	3	1	6	1	10	1	22	3
„ 20 „ „ 1910 .											2	—	4	1	7	—	13	1
nad 20 „ „1909 in prej 		—	—											_								3	__	9	1	12	1
Skupaj . . .	33	15	36	12	31	4	34	6	23	7	13	3	26	4	28	2	224	53
Starši učencev so bili:																		
Nastavnlki		1	1	—	—	—	—	I	—	1	3	1	1	6	1	2	—	12	6
Državni uradniki ....	7	9,	11	2	8	2	8	5	10	2	4	2	9	3	2	2	59	27
Zdravniki, apotekarji . . j	2	1	1	—	—|	—	—	—	—	—	—	—	—		1	—	4	1
Odvetniki, občinski in i																		
privatni uradniki . .	4	—	5:	5	4	—	2	—	4	—	3	—	6		7		35	5
Trgovci, gostilničarji in			5		I													
kavarnarji		9	1		2!	e;		3	1	2		2	—	2		7		36	4
Obrtniki		6	2	7	1			7|		4	2	2	—	—		1 A		27	5
Kmetovalci		4		4!		4		9		2	—	1	—	3		8		35	—
Služitelji			1	3	2	4	—	4;					-			—		11	3
Drugih poklicev	 |	-		-I	-1	5	2	—1	-					—		—		5	2
Skupaj ... |.	33 15:36j 12|31 j					4i34l		6||23		7 13		3	-6!	4	28 j	2	224	53
						R a		z	r	e d							Sku-	
	I.		II.		III.		IV.		V	■	VI.		VII.		VIII.		paj	
Učenci po rojstva:	m	z	m	ž	m ž		m	z	m	ž	m	ž	m	ž	m	ž	m	ž
Iz kraljevine Jugoslavije	33	14	34	10	29	4	29	6	16	7	11	3	21	1	23	-	196	45
iz drugih držav		-	1	2	2	2		5	-	7		2	—	5	3	5	2	28	8
Skupaj . . .	33	15	36	12	31	4	34	6	3	7	13	3	26	4	28	2	224	53
Učenci po narodnosti:																		
Jugoslovani		19	10	28	10	24	4	26	5	21	4	11	3	21	4	22	2	172	42
		1 4	1														1 51	1 10
Nemci		14		7	2	7	—	8	1	2	3	2			5	_	6			
Skupaj . . .	3315		36	12	31	4	34	6	23	7	13	3	26	4	28	2	224	53
Učenci po veri:																		
Rimokatoliki		33,15		35	12	30	4	32	6	23	7	13	3	26	4	28	2	220	53
Pravoslavni		—	—	1	-	1	—	2	—	—	—	—	-	—	—	—	—	4	—
Protestanti		—	-	-	—	—	—	-	—	-	—	—	—	—	—	—	—	—	—
Skupaj . . .	33	15	36	12	31	4 34		6	23	7	13	3	26	4	28	2	224	53
Učenci po nspehu:																		
odlični		2	-	—	-	1	—	1	1	-	—	—	—	1	—	1	—	6	1
prav dobri		2	3	5	4	6	1	10	2	1	4	5	1	5	1	4	—	38	16
dobri		14	8	14	5		1	12	3	9	1	6	—	12	3	15	2	91	23
Skupaj zdelalo razred .	18	11	19	9	16	2	23	6	10	5	11	1	18	4	20	2	135	40
Popravni izpit imajo . .	8	3	13	3	12	2	8		8	2	1	1	8	—	8	—	66	11
Ponavljajo razred ....	6	1	3	—	3	—	1		5	—	-	—	—	—	—	—	18	1
Ne smejo ponavljati razred 		1			1						2				_	1	1	_	_	_		5	1
Skupaj . . .	15	4	17	3||l4		2||ll		—1*3		2 2		2	8	—	8	—	89	13
Podatki o pripravnikih.
1. Dobravec Milko, sin dr. Dobravca Ivana, odvetnika, in Sabine, rojen 8. decembra 1910 v Trstu (Italija). Zrelost priznana.
2. Eržen Janez, sin Josipine Eržen, trgovke, rojen dne 13. novembra 1910 na Dunaju (Avstrija). Zrelost priznana.
3. Gabrijelčič Valentin, sin Antona in Marije, gostilničarke in posestnice, rojen 19. aprila 1911. Zrelost priznana.
4.	Kalan Boris, sin dr. Ernesta Kalana, odvetnika,	in	Ele,	rojen
25. februarja 1911 v Celju.	Zrelost priznana.
5. Kavšek Slavko, sin Alojzija Kavška, šefa prometne službe državnih železnic, in Zofije, rojen 2. marca 1912 v Divači (Italija). Zrelost priznana.
6. Kramarič France, sin Ivana Kramsiriča, posestnika, in Barbare, rojen 1. maja 1908 v Radoviči pri Črnomlju. Zrelost priznana.
7.	Kovač	Stanko, sin Jurija Kovača, posestnika, in Terezije,	rojen
4.	maja	1911	v Selih pri Osilnici. Odklonjen na tri mesece iz	francoskega	jezika in zgodovine	z zemljepisom.
8.	Kresse Ernest, sin	Alojzija Kresse, trgovca,	in	Marije,	rojen
6. februarja 1912 v Kočevju. Zrelost priznana.
9. Ložar Miroslav, sin Josipa Ložarja, delovodje državnih železnic, in Marije, rojen 11. septembra 1909 na Jesenicah. Zrelost priznana.
10. Mlakar Slavko, sin Alojzija Mlakarja, revirnega gozdarja, in Emilije, rojen 22. januarja 1910 v Glažuti, srez Kočevje. Zrelost priznana.
11. Novakovič Nikola, sin Nikole Novakoviča, trgovca in posestnika, ter Valentine, rojen 9. junija 1913 v Ljubljani. Zrelost priznana.
12. Praprotnik Boris, sin Edvarda Praprotnika, bančnega uradnika, in	Marte,	rojen	13. junija 1911 v Trstu (Italija). Zrelost priznana.
13.	Rant	Teodor, sin Ivana Ranta, majorja, in Viktorije,	rojen
6.	novembra 1911 v Budimpešti (Madjarska). Zrelost priznana.
14. Ranzinger Hubert, sin Huberta Ranzingerja, uradnika T. P. D., in Rozalije, rojen 25. oktobra 1909 v Trbovljah. Zrelost priznana,
15. Rosina Miroslav, sin dr. Rosine Gustava, odvetnika, in Berte, rojen 7. januarja 1912 v Mariboru. Zrelost priznana.
16. Röthel Erili, sin dr. Jurija Röthela, zdravnika, in Marije, rojen
9.	oktobra 1912 v Kočevju. Zrelost priznana.
17. Sterbenz Alvin, sin Alojzija in Julijane, posestnice, rojen 30. novembra 1912 v Mozlju, srez Kočevje. Odklonjen na tri mesece iz srbohrvatskoslovenskega jezika.
18. Stih Anton, sin Antona Stiha, vrtnarja, in Helene, rojen 26. februarja 1912 v Smarčnem, srez Krško. Zrelost priznana.
19. Vraničar Ivan, sin Ivana Vraničarja, posestnika, in Ane, rojen 28. marca 1909 v Čurilih, srez Metlika. Zrelost prizana.
‘20. Žagar Alojzij, sin Alojzija Žagarja, posestnika, in Frančiške, rojen 28. avgusta 1912 v Gorenjem, srez Kočevje. Odklonjen na tri mesece iz matematike.
\21. Gregorič Danica, liči Gregoriča Franca, finančnega preglednika v pokoju, in Justine, rojena 4. avgusta 1910 v Kreginju pri Kobaridu (Italija). Zrelost priznana.
22. Štolfa Veruša, hči Štolfa Zdravka, davčnega nadupravitelja, in Pavle, rojena 8. marca 1912 v Sežani (Italija). Zrelost priznana.
Naredba dijaštvu.
I. Splošne določbe.
Učenci se morajo	tudi	izven šole	vesti	tako, kakor se spodobi
dobro vzgojeni mladini,	ter	se izogibati	vsemu, kar bi škodovalo njih
ugledu, zdravju in dijaškemu dostojanstvu. Starejši učenci morajo ▼ tem z dobrim zgledom prednjačiti mlajšim (čl. 1. disc. pravil).
Učenec mora imeti pri sebi vedno svojo dijaško knjižico ter jo na zahtevo vsake oblasti pokazati za legitimiranje (čl. 46.). Kazniva dejanja, storjena ob praznikih in ob šolskih počitnicah, se kaznujejo po praznikih ali počitnicah, kakor da so bila storjena v šolskem času (čl. 39.).
II.	Popravni in razredni izpiti.
Učenec (§ 51. zakona	o srednjih	šolah),	ki ima slabo ali nezadostno oceno iz enega	ali	dveh znanstvenih	predmetov ali iz enega
znanstvenega predmeta in ene ali dveh veščin, ali ene, dveh ali treh veščin, dovrši razred šele, ko opravi v mesecu septembru popravni izpit iz teh predmetov. Taki učenci morajo vložiti na ravnateljstvo najdalje do 10. julija t. 1. prošnjo, kolkovano s 5 Din, in priložiti za vsak predmet ä 10 Din. Pravilno opremljene prošnje se bodo vse ugodno rešile. Učenci pa	naj se prijavijo k izpitu	tudi tedaj, ako	bi
se jim pismena rešitev	ne	vročila pravočasno. Pri	spisovanju prošenj
je paziti na jezikovo pravilnost in lepo zunanjo obliko. Pod podpisom mora biti točno označen naslov. Prošnji je treba priložiti tudi zadnje letno izpričevalo. Učenci, ki jim je dovoljen razredni izpit v septembru (čl. 52.), ne morejo opravljati popravnega izpita po čl. 51. zakona o srednjih šolah. Vsi ti izpiti se bodo vršili v roku od dne 1. do dne
10. septembra.
III.	Vpisovanje.
Šolsko leto (§ 26. zak. o sred. šolah) se začne dne 11. septembra z vpisovanjem učencev	za	vse razrede. Vpisovanje v I. razred bo	v
ravnateljevi pisarni od	8.	do 12. ure. Vpisovanje	lanskih učencev	v
11.—VIII. razr. se bo vršila 11. septembra od 10. do 12. ure v posameznih učilnicah.
Prijavi, ki jo je kolkovati s 5 Din za vpis v I. razred (§ 35.) mora priložiti vsak učenec:
a) šolsko izpričevalo o uspešno dovršenem IV. razredu osnovne šole in o dobrem vedenju;
b) izpisek iz	rojstvene matice (krstni	list) ali,	če	ga dokazano	ne
more nabaviti, zakonski overovljeno	potrdilo	o	tem, da ima	na
dan vpisa	najmanj 10 ali največ 13	let.
Za vpis v	ostale razrede se predloži	prijava,	kolkovana s 5 Din,
šolsko izpričevalo	in	‘20 Din za „Zdravstveni fond“.
Ob vpisu v	V.	razred ne sme biti učenec starejši	od	17, ob vpisu
v VII. razred pa	ne	starejši od 19 let.
O izjemah za V. in VII. razred, če učenec ni mlajši ali starejši nad dve leti od prepisanega števila let, odloča minister za prosveto.
Pripominja	se,	da mora biti vpisovanje končano s	13.	septembrom.
Samo v izjemnih	in	posebno opravičenih primerih (čl.	33.	zakona) sme
dopustiti celotni učiteljski zbor vpisovanje do 30. septembra, minister za prosveto pa do dne 10. oktobra. Vpisovanje po tem roku ni dopustno.
Anton Burgar
direktor.
W. *
r * ’
k •'
rfe N’- y" 1 ■
v f»
KPr
J«
‘k \:^Vvf& i
'7	•	v';	'■
': v*
t: r
57
Äh
Vf'
r' J ;jf r . ',	j t.
i7". r v1
/
■s
-VÜ
Ih
SU';.-s
ifelt ,
,,;«rv^;vV
Ka'«0{;
N • ■ v , s h 'J*--
'ifaš
v FÄP
\U"A .
.	•	.	■■	s	■ ■ 0 , tt -dm
*	:	£	f
V>*	!	/'i	'iKtr'-	r/” /;’/ ' ^ ‘J '
if^.t■]:>'•■■'* - - ’« ■'!- v-'-yv-	■•
»'/
J' .	1	'.,	•	,'-	'-*■ ,Y,-r' '<•	.,—' I? M l> . ,t ’.
v* ■ ^ ^ ^' vr- •■* v ’ > ' !'
: 'T ->J. v ?, ~.	•■	-•- ’	\	..-'i-W>- ■
■	*7
-•	:	•	r -'i:. '. (■	'.Vj v V . ' \ ' /
:.i:;..;‘ '; '.*\r	• *	',v>	v
K’ . V.« V.' -	. i :	/	V -	1 J.’	.	.
A <C ^ ‘ ‘ • ' l /l '	-	^ ^
>SžLH -h^/! , - ■ s ir Vi , Äv^lv Iv A.yL •-/*
^ ^ ,1 v . v W.	-	'Vi	J	v‘*?v
iv A '- s.*."1'»vJ ■!};
p'
N'W’a*
Sp
.;■■•	-A	/:	'
/ r 4	.	:
m '	"	"'
-■;	■	r.<;	•/•	■	-	,"Vr	.;	v„	..	;;.	•
,„	,	,:w?v	r	®	*,	^; a t
J-' M >: i t ■. ■■ - .7 >&v •' -	;
l a
... <A«' /j K.	.	„