^Zi Holldsrs. VETA PLAŠILO SLOVENSKE NARODNE PODPORNE JEDNOTi Lavrodal« A t*. orrtM «f nmnUni MfiT^So. Ltwndak An, *> n Tl??^®1*"* Jm»«» t*. 191«. «t Um DoaUoffie. ■Pff * Art rf Ccr«, of IMTiK Chicago, 111, petek! 2. oktobri (October 2), 1925. ^^ ^TKV.-NUMBER 231 Accs»taac» for —iling j| »peci«! r«t« of poiUir« provided for il Metiun 110J, Aet of Oct. S. Itl7, aut hori.^T on Jun. 14. Iti«. Oeolldge je razsodnik v dolgovnem spor« Francoska in ameriška komiaija se ne moreta zediniti. ( aillau* je dal zadnjo besedo. Borah protestira. delavci bodo neaili _ butaro. — Poaojeva-l|e bo ponavljalo. — Tudi prihaja v New York ■bni drobil IU. — Za ameriške _Jte prihaja zlata doba. r^rak k temu je bil Dawe-iri, drugi pa sklad za po-> francoskega posojila. Na dolarjev na leto bo iz-* i z izkoriščanih nem-(angleških, francoskih, bel-i, julijanskih, poljskih in delavcev, da se izroče a- ___finančnikom, da jih ti i nalože v Evropi. , Tak je v kapitalističnem gospo-siatemu, dokler ta si-i obstoji. proces se vrši zelo eno-Združene države bodo Je povračilo, ki bo pa iz-privatnim kapitalistom, treba plačati obveznice To plačevanje dolgov povzročilo v Evropi, i bo zniževal kapital za obra-aje industrij in poljedel-Evropi, ker bo denar za vanje dolgov prihajal od dnosti, ki jo ustvarijo ev-Ici delavci. Evropejski in-rijalci in finančniki se bodo obrnili na ameriške kapi-da izjednačijo ta pri-Jjaj. Evropa bo prejela nosi, imela bo nove dolgo-\ Dokler bodo ameriški kapita-i podpirali kapitalizem v Ev-, toliko Časa bodo tudi v Ev-i odplačevali dolgove, i proces se bo vrftft>e&*zi 02, to se ne zgodi kaj izred- Senator Borah je v sredo ix>-kar ustavi ta proces. Kaj poldne posetil predsednika Coo-^ lahko povzroči vojna ali lidga v Beli hiši in ga svaril, naj revolucija v Evropi. V teku ne odobri pogodbe, če bo imela ■bo izmenjanih za deset milejše pogoje kot pogodba z An-■ dolarjev obveznic, ki glijo, ker senat jo gotovo zavr-lastujejo ameriški denarni! že. 4, kajti obveznice svobode V sredo zvečer je Caillaux pote zdavnaj v veliki množini gostil ameriške komisarje v ■stile domove ameriškega francoskem poslaništvu. Na mizi ivnega ljudstva. V teku časa se je penil šampanec, bil je ko-preidejo v last ameriških de- njak in poleg tega razna fina rnih mogotcev. burgundska in bordoška vina. Idor opazuje, kako se aran- Poročilo ne pove, če so tudi ame-»jo posojila v Evropi, je pri-|riški gostje segali po kozarcih, do tega zaključka. Nemčija 0,000,000, Francija $180, 000, Italija $100,000,000, gija $75,000,000, Cehoslova-$70,000,000 itd. To so najve-novi dolžniki. Iz tega opazo-Bledi, da bo iz Amerike v Waahington, D. C. — Predsednik Coolidge je bil v sredo zvečer pozvan, naj razsodi o u-sodi dolgovnih pogajanj med Francijo in Ameriko. Komisiji obeh strank se do tega časa nista mogli zediniti. Francoski finančni minister Caillaux je dal v sredo popoldne zadnjo ponudbo od svoje strani, katere pa ameriški komisarji ne morejo sprejeti. Kakor javljajo, se niti Američani sami med seboj ne morejo sporazumeti. Na podlagi zaupnega poročila je Caillaux ponudil sledeči načrt: Francija plačuje 40 milijonov dolarjev letno prvih pet let, nato 60 milijonov nadaljnih sedem let, potem pa sto milijonov letno skozi 50 let. To bi zneslo skupaj pet milijard in 620 milijonov dolarjev z glavnico in obrestmi vred. Skupni dolg znaša $4,210,000,000. Potemtakem bi Francija plačevala povprečno dva in pol odstotka obresti. Nadalje zahteva Caillaux "varnostno klavzulo", ki naj določa, da se fundacijska pogodba lahko vsak čas revidira, če Francija ne bi mogla plačevati dogo-. vorjenih vsot. 7 . Senator Smoot, član ameriške dolgovne komisije, je odločno proti temu načrtu. On zastopa stališče, da senat ne bo potrdil nobene pogodbe, ki se ne ujema z angleško pogodbo plačevanja ameriških posojil. Smoot je za to, da se pogajanja pretrgajo, a-ko Francozi ne sprejmejo ameriških pogojev. SENATOR MC- 1 KINLEY 0TV0-RIL ZBOROVANJE Ignoriral je marsikuj. — Razlagal je, kaj svet potrebuje. Govoril je o razsodiščih, teri-torijalnih mandatih, manjšinah, socialnih in kolonljalnih razmerah itd. VVashington, D. C. — Zborovanje Medparlamentarne unije je otvoril senator McKinley iz Illinoisa, cestnoželezniški mag* nat in predsednik ameriške skupine Medparlamentarne unije. Prezrl je izključitev komunistič-nega Člana in prihod višjih uradnikov belih terorističnih vlad it Bolgarije, Ogrske, RumuHske, Italije in Poljske. Povdarjal je, da je Medparlamentarna Unija nestrankarsko telo. McKinley je priporočal, da razsodišče rešuje spore narodov. Rekgl je: . "Poznali bi /veliko boljše drug drugega razmere, ki jih je u-stvarila velika vojna, v teritori-jalnih mandatih, glede manjšin, gospodarstvi, finančnih in zdravstvenih problemov, lige >na-rTdov in njenega stalnega sodišča za mednarodno pravo, potnih listov in carine, mednarodne produkcije hi transportacije, u-spehov in nuuspehov diplomacije, socialnih kolonljalnih problemov, oboroževanja in barantanja z vojno municijo, razvoja-ščenih pasov in posebno glede vsega važnega prizadevanja za lUvaževanje, amendiranje in pospeševanje mednarodnega zakona, brez katerega ne more biti miru pravice med narodi na svetu." Med ligo narodov in Medpar lamentarno unijo postoji tekma. Zadnjo podpira Carnegiejeva mirovna ustanova z vsemi svojimi podružnicami. Veliko ijovih evropejskih članov Medparla-mentarne unije pripada k skupinam v evropejskih parlamentih, ki so naklonjene ligi narodov. Nilltkl protsst j« bil prezrt TAJNIK KELLOGG JE ZADOVOLJEN Z BORNOM. In vse ostane v starem Ura. VOJNA Z RIFI-JANCIPOVE-CAVABOLG Washington, D. C. — Državni department se ne bo oziral na protest, ki so ga vložili štirje haitaki časnikarji v Imenu hait-skega ljudstva, da se splošne volitve vrše v mesecu januarju prihodnjega leta. Ko so Haitčanl poslali kopijo svojega protesta Associiranemu tisku, je državni department informiral ta tisk, da ne želi se u-mešavati v Bomovo vlado in da )\aitaka ustava ne določa, da ae imajo vršiti volitve v prihodnjem letu, temveč v letih s enakimi številkami in da se volitve naznanijo devetdeset dni, preden pridno. Department je baje izjavil, da so Borna' res izvolili člani, katerih je 21 in ki jih je on i-menoval ali ki jih on lahko odstavi, ampak njegov prednik je imel ravnotako moč. {Dejstvo je, da prednik Borna ni hotel odobriti posojila bankirjev in pogojev, ki jih je vsilila liaitiju ameriška vojaška okupacija, in da je bil prisiljen zapustiti otok, medtem ko je bil Borno, odpadnik od svojega ljudstvs, v postavljen s pomočjo ameriških strojnic kot novi vladar. On ne fhora obdržavati novih volitev, ker bi haitsko ljudstvo izvolilo drugega svojim predsednikom. S kongresa angleške PO M!TCHEL1X)VI OBTOŽBI JE NASTAL MOLK. Delavske ulje dobe svoj radio Ičikaška delavska federacija je *>po posojenih $750,000,000 kla načri u otvoritev ra- $1,000,000,000. Ta posojila so JJ™*^ v 8vrho propsgsn- »vezi z vojnimi posojili, ker ^ J fopa ne more odplačevati dol- ako ne more vzpostaviti ^. _ m,!,..™ Federa » industrij in po! jSElatv.. S je bil. glede kapitala ^vl^Mer^Uo Je 30. «cp-a nendvmna. Zd»j p. tudi jM^l^^J-^iu^« r»di« Spnh.j. v N.w Vork po dj- Hj^JSt Naaejl, katere V Londonu se uatanovljajo z» proW'»"" t-iimnirick in ^•meri.ke drutbe. iS » » ^LEKSk ** w UHtanovijajo tudi » tf . » Vtor A. 5» deželah. Denar za usta- P"*« '^^niiilk fSera "ttev ukih družb poaojujejo OI«nder. tajnik imao^afe^™ Mjo t vvropejakimi denarni- P"«''"1« ^. r - 'arUtokrati Zdrutene drtave »anteiranemu delavatvu. Amen N* nekaj na ^rt l»toda ameriški kapitalisti bo- Pro*®*1*' w prcv |uhtevali, da se plača vse do P^i« , dJ iranžirl4,H ** *** cenU. Posledica tega A/ 01 ' .T^torično in ^ bo tudi butara za ameri- »voi fUm v orRanizaU.n^ in 10 delavstvo postali težja. In l«>braževalne svrh^ Preds^v »v »ebene garancija ni tukaj, lJ«Je * razmere tako lzpremene. I bra v vseh večjih mestih. » ameriško delavno ljudatvo J)e nonilo to povečano butaro. POTREB NA ZAPADIJ. veliko " »lizma v Nikogar ni skominjalo ga izpra-ševatl. Washington, D. C. — Nič se ni zgodilo izrednega, ko je polkovnik Mitchell dokončal svojo obtožnico o zanemarjen ju ero-navrtične službe. Nihče ni vstal in se drznil trditi, ds je Mitchell lagal ali da je on navaden slavo-hlepnež, ki prihaja pod napačnimi pretvezami, ds lovi slsvo za-se. Ko je Mitchell nehal govoriti, m je odborov predsednik Mor-row obrnil proti admiralu Flet-cherju in generalu Harbordu in vprašal, ako želita zastaviti katera vprašanja. Oba sta odkimala z glavo. Pa kdo bi izpraševal? Mitchell je imel pri sebi v vrečsh osem nto funtov raznih dokumentov in treba mu je bilo le poseči v te vreče, da i*>da pravilen odgovor in z njim podpre svojo obtožbo. I Juta borba med komnplatl In zmernimi laborltl. MacDonal-dov program je prodrl. Llverpool, Anglija, 1. okt. — Vroč konflikt, napadi in protinapadi, obdolžitve z desne in leve, obsojanja in osebni spopadi so bili na dnevnem redu drugi dan kongresa Labor party kakor prvi dan. Skoraj vsa seja je potekla med ljutim bojem med komunisti in socialisti. Najbolj u živajo zborovanje poročevalci buržoaznih listov, ki navdušeno poročajo kako "dobro se dajajo" zborovalo!. Komunistični delegat Fergu-son iz Glasgowa je predložil resolucijo, ki Je določala, da Ram-Hsy MacDonald, prejšnji ministr akt predsednik, prosi rusko sovjetsko vlado oproščenja, ker je njegova vlada objavila znano Z1 novjevovo pismo tik pred zadnji mi volitvami. Resolucija je tud pozivala delavske poslance, na, izstopijo Iz parlamenta in organizirajo kampanjo za strmoglav Ijenje sedanje vlade. Resolucija je bila poražena. Nato Je drugi komuniatičn delegat, Gallacher iz fikotske, kritiziral delavsko ftranko rad njene politike glede brezposelnosti. Rekel Je, da največji angleški reakcljonarjl, kot Beaver brook, Rothermere ln Churchill, smatrajo aedanje voditelje labo ritsko stranke za svoje prljate Ije. To Je razpalilo MacDonalda, Zdaj krožijo govorice, da pri _ #w___________ de Mitchell zaradi nepokorščine kj jc VsUI in odgovoril v bojevi pred vojni sod, ds ga njegovi ne- govoru, kakršnega že nI 1-prijatelj! z bobnanjefn i»ženeJo mM| ^jim,. »pustil ministrsko iz armade. palačo. I>Jsl Je, da on ne mara Ko je odborov predsednik de-||M,m0£| komunistov. Stranka jal Mitchellu, da lahko gre in da Me pomoči od pošUnlh ljudi, ta-je zanj zaslišanje končano, se Je kjh |ju»«,!»« --- vrečah, nato je r>s zapustil z nji- ^ ^tmnk«. Glavna točka pro- mi vred dvorsno. V dvorsni je Splošna rekonstrukc' ;>a nasUl »ll«*n aplavz. Sodnik poaem ugre-H zli šerif« s kaznijo Preiskava o saparnem škandalu je končana; Ječar In Aerlf trdovratno tajita krivdo. Tako sodi Borah-Norrisova skupina. — Francija ne more plačati, vzdržuje pa vojako 700,* 000 moft. — Progresivna skupina ae pripravlja, du bo nasprotovala novemu posojilu. Waahlngton, D. C. (F. P.) — Kadar odda francoski vojak strel proti rifovskim gričem, ali vrže )ombo is letala na rifovsko vas, sli izstreli težak top proti rifovskim strelskim jarkom, rabi a-meriški denar ln pomaga, da je težje plačati dolg Ameriki. Tako stališče bo zavzela Bo-rah-Norriaova skupina pri ras-pravi Mellon-Coolldgevega spora-uma s Caillauxom glede odplačila $4,000,000,000 dolga. Odkar Francija ne more odplačevati dolga, ker Ima pod orožjem 700,-000 mož, predlagajo Borah ln tovariši, da Amerika zjriitaVa, da naj Francija naj prvo plača, nato pa naj vzdržuje veliko armado. 1 drugimi besedami to pomeni, da Borah opoiarja Francijo, naj »reneha Izdajati denar z« militarizem in sieer denar, ki je lastnina ameriškega ljudstva. On pozi vi je Mellona ln Coolidga, da naj ustavita nadaljna poaojlla Trsnclji za toliko čjua, dokler Francija na demobiliiira in se umakne is rifovske pustolovščine. On opozarja kongres, da naj poevari ameriške vlagatelje, da Francozi ne morejo plačati visokih obresti od novega poaojlla, obenem pa plačati tudi obresti starih dolgov po pogodbi, dokler ne odnehajo od svoje mtltUri stične in Impurijallstične blatno-iti. Progresivcl menijo, da so sporaiumu za odplačilo dolgov od Francije, Britanije in Italije zapopiulene velike gospodarske nevarnosti. Oni izjavljajo odprto dvom o namenu teh držav sa odplačilo teh dolgov. Oni menijo, da atvar tako izgleda, da bodo te drtave po petih ali desetih letih zahtevale, da se odplačevanje dolgov znova uvažuje. Progresivna skupina Je na podlagi teh dvomov pripravljena, da v kongresu nasprotujejo posojilu Franciji in Italiji, do-der ti državi ne znižaU izdatno svojih stalnih armad in oboroževanja Iti se ne odpovesta Imperl jallatičnlm željam, ki povzročajo, da Je Evropa oborožen Ubor. Oni zahtevajo, da Mellon io Coplldge zakleneta finančno ključavnico, da se Francija ne bo več vojskovala. Chicago, III. —> Zvezni sodnik Wilkerson je v sredo popoldne tonovno namignil, da sta šerif 'eter lloffman in Ječar Wesley VVest brook odgovorna za škandal v okrajni ječi ln zakrivila sta prestopek prezlranja sodišča, vsled česar zapadeta zaporni kasni; ostalih sedem nižjih uradnikov joče bo mpralb deliti kasen I Zaslišanje vseh prltadetlft o-seb je bilo v sredo končano. Blv-li ječar VVestbrook je bil drugič poklican na ispraševanje in ponovno je tajil, da je vzel en sam oent podkupnine od Druggana ali koga drugega. Tajil Je tudi, da Je vzel $200 "napitnine" od svojega tajnika Foersta, ki Je dobil denar od Druggana, daal je Foerst dan poprej IspAvil pod )risego, da ja omenjeno vsoto zročil VVestbrooku. Priznal pa Je, da Je "enkrat" dovolil Drug-ganu oditi is ječe na banko, toda na priporočilo šerifa. Na drugi strani pa šerif taji, da to nI res. Ko je bilo zaallšanje končano, so odvetniki obtošanoev razvili dolge argumenta. Govoril Je tudi zvezni diatriktni pravdnlk Byrne. Charles B. Brbsteln, klf zagovarja šerifa Hoffmana, je dejal, da šerif ne more biti odgovoren sa Drugganove Izlete la ječe, kajti sodnikova obsodba se glaal, da se mora jetnik Izročiti ječarju okrajnih zaporov, ne pa šerifu. DaU« Je Erbetein zahteval, da se obtožencem dbvoll porotna obravnava, §ko to obtoženi kršitve kakega zlkona. ,0 teh tehničnih točkah se Je razvil* živahna debata med odvetniki, toda sodnik Wllkerson Ji ostal neomajen, lodnlk Je na stališču, da Ima pravico kftztiovatl obtožence radi preziranja njegova obsodbe, katera nI bila Izvršena. KRUftNI TRUST ZNIŽAL CENO. Kaj so vzroki 7 Chicago, lil. — Ward Baking kompanija Je znižala kruhu ceno za dvajset odstotkov v prodaji na debelo. Zdaj IkkIo grocerlsti plačevali velike hleb« po funtu ln pol po deset centov, funtne hlebe pa po sedem centov. Kompanija ni podala nobenih vzrokov, zakaj Je znižala ceno. Pri tej kompanijl Je uvedena odprta delavnica. Organizirani delavci ne kupujejo tega kruha In branjevci, ki infajo organizirane delavce za odjemalce, ga ne morijo sprsviti v denar. Kompanija sodi, da bo znižana cena najbrž pomnožila števl lo odjemalcev. razširjenje ka- Evropi je menda I Helena. Mont. — Tukaj je bil k 5\f v sredo zjutrsj potres, ki je tr>- Vjjjlise® prehaja v tiato! Hko itreiie| hi*., da je pričel dr-■kateri ja Karel Marka U^j „neK „ hišnih streh. bodo ogromna bo- o«kland CaL — Potresni su , .. '^^•dotočila v rokah I VvTjTtukAj občutiti v sredo: ' Tretja poplsvs v Toklja. 8*j i jutra j ob polomih, ftkode ni, Toki jo, 1. okt. - Glavno m. napravil. ^^ «to Js^nske ms že tretje^ ^^^ položili so ^ Franclsco, Cd. - V sre ,|enj v onem ZrnU Uga platformo, ki zahta- ljutraj ob polosmih je ^^ v ^^ v, da mvJ Lavskl razrod or «va____ a skupine IjudL "^Jj^tako govore._ IZ*1*.'"*" *nwfk» Ja Anglije na aoclallstičnib prin cipih i parlamentarnimi sredstvi in stopnjems. Komunisti so odgovorili, da take smernic* so "plazeč se, potuh- Rualja podarila pšenico Perziji Teheran, Perzija, I. okt. — Ruska eovjetska vlada je poklonila Perziji 100,000 pudov <*00-000 bušljev) pšenice, da aado-masti veliko pomanjkanje kru ha. Ruelje Je tudi p^mudila Per zijl nadaijno pošiljatov pšenice po smerni ceni. - J ■ laai vsav^a ■—jis—® Napad na ameriške letalea, Id aa komaj uAU amrtl. Klf I Jancl so- pet obetreljsvsJo Tetuan. - i Fes, Maroko, 1, okt. — Včeraj Je bil izvršen napad na skupino ameriških letalcev, ki služIjo v francoski armadi. Trije Američani —> eden je Imel tudi svojo ženo seboj — so šli peš v nočni Umi nedaleč od taborišča v okolici Ouezzana. kjer imajo svoj glavni stan, ko so naenkrat začele žvižgati krogle okrog njih. Hitro so padli v neki Jarek In al na ta način ohranili zdravo kožo. Ko Je atreljanje (»onehalo, so sa splazili Iz Jarka na varno. Rifljancl Imajo posebno piko na ameriške letalce, ki mečejo bombe na njihove vasi. Orgsnlzl-rall so posebne skupine, ki noč In dan preže na Američane, da Jih ujamejo ali pobijejo. Abdel Krim je razpisal $6000 nagrade za glavo vsakega amerižkega letalca. Tangier, I, okt. - Rlfljanskl topnlčarjl so včeraj zopet ob-streljava!! Tetusn na španak! fronti, ftpanci priznavajo, da so sovražne granate ubile sodem o-seb; mnogo je bilo rsnjenth In več hiš porušenih. Tri milje jušao od ftešuana so Rifljancl ujeli francoskega letalca In uplenil! eroptan, ki se ja moral spustiti na tla. »nriHke? Naroči al "Sla* * fadala % t«* |rM **"ca g. N. P. J. ZtMU* potresni sunek, flu -reke izstop.U in P"!'1^''.mMrm rM kmplu) brirbo v svr- razreda In ustanovitve delavske republike MacDonaidova resolucija Ja bi CUtmim pogoščen v Berttaa. < I Berlin, I. okt. — Jurij Clče-rln. sovjetski komisar zunanjih zadev, Je bil sinoči gost nemškega zunanjega ministra Streaa-manna. Vodilni nemški politi-čarjl ip trgovci so bil! navsočL Prej Jš Cičerin konferiral s so-vjetsklmf poslsniki, ki so se ae-šli v Berlinu. Clčerin Je prlšal v Berlin It Varšave, kjer ja konfe- la sprejsU z 2344^)00 proti rlrai a poljskimi ria^ImPvadi- 000 gtaeovonLf; . _ ItalJI. ^ ^TMiS** ,2J >•( k vi M — PROSVETA GLASILO SL0VKH« NA KODNI PODPORNI JKDNOT1 LASTNINA BLOrnttl NAAODNB POfiPOlUfJI JKDMOTO pol M M UU, f 146 is tri Mm »**tJMW "PROSVETA" Ai "THE ENLIGHTENMENT bo iho Ssi—tpik— Stota« («wpt Chksge) m Ckfeafo "d Um*** •oontrtas psv t. . m*^ '______j "MKHBER of The KEDBgATgD PBESS" aum n, 1 1 Dstaa ▼ »kkpasj« a. pr. (A»f. p*l*t fi liauf 4m J* • taet ŠMna p^elds mpUnlm*. llMfMMOUfilla. rn- išsea flsMaa na aap®va P«MTiU jO prSVStMM, MUSSOLINI GROZI ITALIJANSKEMU LJUDSTVU A OBENEM ISCE STOCE Z RUSIJO I Mussolini, Farrinacci, tajnik fašistov*ke strmite in drugi voditelji faiistovske vlade ao že pričali pripovedi vati, kaj čaka opozidjonalne strank* v parlamentu, ako ne bodo v oktoberskem in novemberskem zasedanju odobrile diktatorskih postav, s katerimi Mussolini in njegovi fašisti vladajo državo in občln$. Mussolini je govoril v severi Italiji pred raznimi fantovskimi skupinami in povedal odprto, da bo rabil silo proti opozicijonalnim strankam, ako ne bodo zobale ovsa iz njegove roke. Mussolini je prišel do moči s pomočjo najbrutftlnejše sile in pripravljen se je vzdržati z najbrutalnej&o silo, da zadosti svoji slpvohlepnosti in ohrani fašizem. Medtem ko Mussolini grozi opozicijonalnim strankam z najbru talne j Šo silo, išče stike s sovjetsko Rusijo in Nemčijo. Moskvi je direktno predložil, da napravi z njo ali-janco. Ko je v Moskvi beračil za alijanco, je iskal stike obenem tudi v Berlinu, da tako ustanovi novo trojno alijanco, ki bo tvorila zvezo proti Franciji v prvi vrsti, v drugi pa proti Veliki Britanj; njen namen pa je: ohranti fašizem v Italiji, kapitalistično diktaturo v najbrutalnejši forjnL In zakaj vse to? Mussolini želi ostati diktator V Italiji da brani italijanski kapitalizem. Pri volji je ohraniti ga za vsako ceno ne glede število žrtev. Mussoliniju jeNpa znano, da vsaka diktatura končno postane tako neznosna, da jo ljudstvo potepta in uniči, ako se ne odigrajo izredni dogodki, ki jo zopet za nekaj časa ohranijo, drugimi besedami to pomeni, da je MussoJjni pripravljen izzvati novo vojno, da ohrani kapitalistično diktaturo Italiji. Italija ne more sama z nikomu* pričeti vojne. Poražena bi bila v prvih dneh vojne. Njene vojaške sposobnosti so se izkazale v zadnji vojni zelo majhne. Italiji se tudi ne pridela toliko živeža, da bi se prehranilo italijansko ljudstvo. In tako išče Mussolini zaveznike da ne bo osamljen', ako bo treba obvarovati diktaturo. Nemčiji je razvita industrija in ta bi lahko v vojnem času izdelovala morilne stroje. V fyisiji je žitnica, ki bi lahko svoia zaveznika zalagala z živežem. Poleg je tudi Človeška sila ogromna v Rusiji. | In če pridejo časi, ko bo fašizmu pretila resna nevar nost, tedaj Mussolini povzroči, vojno, ako se mu posreči d9biU tako močne zaveznike. Mussolini je pač zmožen vjsga, kadaj prihaja fašizem v nevarnost Odkar si je Musiolini s silo prilastil diktaturo v Italiji, je bil fašizem samo enkrat v resni nevarnosti. In to je bilo, ko je imel socialistični poslanec Mat-teotti v zbornici razkrinkati fašiste kot navadne koristo-lovce, ki plenijo italijansko ljudstvo. Takrat je fašizmu predla »laba. Tri dni pred umorom socialističnega poslanca Matteottija je izšel članek, ki je direktno Ščuval in podžigal proti poslancu Matteottiju. In kdo mislite je pisal ta članek? Urednik dnevnika "JLoodon Daily News" za ^ujezemnke vesti pravi v svojem članku, da nihče drugi kot Mussolini. Ta urednik je videl kopijo tega članka. To siU ljudi, da mislijo in na podlagi teh misli delajo tudi **Vliudke. Ljudje, kot je Mussolini stavijo vse na eno karto, da se ob^rie v sedlu. Ti ljudje Igrajo "vabagk.* Ce dobe, dobe, ako tzgubt«, pa izgube. Za posledice ne vprašujejo nikdar! Ako je Mussolini bil zmožen pisati hujsksjoče članki proti socialističnemu poslancu Matteottiju tri dni pred morilskim napadom, tedaj je tudi zmožen Iskati stike i? zve*e, da lahko povzroči vojne* ako prlfl« fašizem v nevarnost Njegova taktika dozdaj to vtČaUmsnj potrdi Po njegovem mišljenju ostane fašizem v Italiji, ako bo Italiji V bodoči vojni med zmagovalci. In zato Mussolini |e zdaj Išče krepke in ID* zaveznike, da isrojujcjo zanj " , 1 SLIKE IZ NMgLpi flt — Kruta smrt je vzela mojega ljubega mota, očeta. Franka Prelesnika. Umri je\ * ' čiujpvito «e«ta katere pošlje arutpa aamo na vprašanje. Tudi imenitne zračne aiufte takrat «e ni bilo. TaJumt 13. septembra ob detetih zvečer »tm očetje niso mogli naročati po. večmesečni mučni bolezni. Bil iz razpošUjalnih veletrgovin i«, je operiran pred sedmimi leti in hraniti na t* način denarja, drugič pred petimi leti, nakar ni preeej denarja. Tega je torej (tabli več pravega zdravja. Umrl jej volj za o vrtenje neumestnega izza želojčfto boleznijo. govora: Ce stari oče ni Upa ni-Pokojnik je bH doma iz vasi fcoli storil bi mi ne smeli. Bav-Strahovca, »rajne pH KamniJ notako je v politiki. Mi bi moralij ku na Gorenjskem. Prišel je J veločbe Prvi korak.—Izjava e nameri (prvi papir). Da se vloži "izjava o nlmeri" (Declaration o£ Inten-tion) ali, kakor se že pravi, da se vzame prvi papir, zahtevajo se sledeči predpogoji: inozemec mora biti belega ali afrikanske-ga plamena; star mora biti najmanj 18 let; živeti mora V delokrogu sodišča, kjer se mu izda prvi papir. Postopanje: inozemec naj al čakovali pomoč od njega, je M naprej priskrbi in izpolni tisko-gubila upanje. vino, Form 2212. Afco je prišel v Pokojnik je bil zvest član Slo- združene države pred dnem 3. venske narodne podporne jedno- julija 1921 naj se s to izpolnje-te, katere društvo mu je prire- no tiskovino poda na sodnik u dilo veličasten pogreb. • rad (Clerk of the Court), ki mu Videl sem slučaj, kako žalost izda prvi papir. Ako je prišel dne no je za človeka v bolezni in smr- 3. junija 1021 ali kdaj po tem ti, kdor ni pri nobenem podpor- dilevu, naj pošlje izpolnjeni for-nem družtvu. A^o n|ma sorod- miilar 2213 najbližjemu zastopnika ali prijatelja, je žalostna nftu naturalizacij^« njegova usoda. Zato poživljam n^ih naslov je spodal nav prosilec upravičen do naturalizacije, mora ta zaprieeČi zvestobo Združenim državam in dobi svof •je državljansko spričevalo (Cer-tificate of Katuralization) ali "drugi papir". Tiskovine (fohns) in nadaljT ne informacije dobite, ako pišete (oziroma greste osebno) na naturalizacijski urad v Waahing-Kton (Commiaaioner of Naturali*-zation), njegove zastopnike (Na-turali^ation Examinera) v spodaj navedenih mestih, lderke na-turalizacijskih sodišč, šolske oblasti in na razne organizacije. V zadnjem času sp nekolikp preuredili naturalizacijska o-krožja širpm Združenih držav. Podružnice naturalizacijskega u-rada se nahajajo v spodaj navedenih mestih. Njih upravitelj nosi naslov "Head Natunilization Examiner" ozironia "District Di rojake, vpišite se k društvu, do- Prič ni treba. Pristojbina znaša kl^r ni prepoznp. Gotovo se bo |if kj naj se plača le sodnemu vsak zadovoljnega počutil, kajti klerkui Ako inozemec ne zna pi-delavci nimamo pomoči od dn^-lsfti, naj se podkriža. I*rvi papir god kot od lastnih or S pozdravom. — ^ OHRANITE DENAR V DOMA CE KJCftAK" velja za sedem let od dneva, ko j. jjbjl izdan. WtM korak.—Vložitev prošnje za aatunuizacijo (drugi pa- Po George R. Kirkpstricku. pir). Da sme* vložiti prošnjo za naturalizacijo, mora inozemec Oflgovarjati sledečim predpisom: Mora biti belega ali afri "Potrošite svoj denar doma' ga plemena; star mora biti naj-Ohranite svoj denar v domačem manj 21 let; njegov "prvi pa-kraju!" Tako se sliši nujen in pir" mora biti najmanj 2 leti in dobrohoteči ^asvet trgovcev v največ 7 let star; živeti mora v petdeaet tisoč ameriških obči- olaaju eoditta, kjer vloži proš-nah. Trgovci svetujejo svojim njo; mora biti neprenehoma na-sosedom, ki vsako leto pošljejo etanjen v Združenih državah nad milijardo dolarjev raznim n*jjn*Pj pet let in v isti državi razpošiljalnim tvrdkam. Lokalni' najmanj eno, leto, od dneva vlo-trgovci »o resnično žalostni. Boli *itve prošnje nazaj računaje; i jih in pritožujejo se čez sosede, meti mora dve priči, državljana da pošiljajo denar iz svojih do- ^druženih držav, lu naj priseže-mačih mest. Soglasni so trgovci ta, da osebno znata o nepresta-tem: "Drflte denar v svojem nem bivanju kandidata vsaj za 2- OKTOBR na f*)diš£u v *vrho poučnega zaslišanja (final hearing), in ob? vesti prosilca o tem. Priče morajo tudi biti -prisotne ob reetor of Naturalizatipn". Obrnite se na onega, katerega Meš je najbližji kraju, kjer vi^tajiur jete. Sedež naturalizacijakih izpra-ševateljeV se nahaj av sledečih mestpi(: Washington (Department of Labor Building), I?u-luth (Custom House), New York City (154 Nassau Street, Tribune Building), St. Louis (Custom House) m v Post Office Build-ings sledečih mest: Birming-ham (Ala.), Boston, Buffalo, Chicago, Cincinnati, Cleveland Denver, Detroit, Fort Worth (Texas), Kansas City (Mo.) Los Angeles, Newark, New Ha-ven, New Orleans, Omaha, Phi-ladelphia, Pitssburgh, Portland (Ore.), St. Paul, Salt Lake City San Francisco, Seattle hi Utica (!t. Y.) — F. L. I. S. "l il kraju, bodite lojalni domačemu dobo*y UU živi v dotični drža- mestu. Kupujte pri domačih tr- vi, in da je isti dobrega moral- govcih l" aega Ako kandidat ni Razbrakajmo mak) to stvar! Jivel v tej aamUržavi vso pred- Recimo, da soaed Jones v Den- hogno petletno dobo, on mora do- nisonu, Texas, potrebuje gornjo kazati svoje bivanje v drugih j državah'potom teh samih ali po- bosta prodala in poslala za «26. ^^ P««. ki naj osebno To je Sears k Roebuckova cena, prid njo v Chicago. Petindvajset do- Jj^^j*5 zastopnika naturs-larjev torej zapuati kraj. Ce je ^^ovec poslal $25 za suknjo, ko jo prejme, bo Jones moral prid jati še deset dolarjev kot "trgovčev dobiček". Na ta Upa jmo, da in Nemčiji na gluha sladkit besede nalet* v Moskvi suknjo. Sears A Roebuck mu j« državah'potom t^ samih ali po- "Ti drugih prič, ki naj osebno deta na sodišče, ali potom pi-uTSiko je njima t^7bV"p£SSJ zapriseženih izjav (affi-» suknjo. Ta znesek mora Jo- wviU). Ako treba teh plamenih sli pairsovec poslati zs suk-|i«Jfv' »e lahko dobi predpona lizacijskega urada (Naturaliza-tlon £xaminer), predno se vlafti prošnja. Prosilec mora lastnoročno podpisati prošnjo. Zahteva* se, da zna govoriti angleško M rft -^trgovca ^ ^istojbl- cea, v žepu ^njovca. , na za prošnjo znaša M, ki naj se Ce pa Jones pošlje $25 U Den. pUča sodnemu klerku. Cleveland, O. — V katoliškem glasilu je bil nekak odgovor Prosveti od glavnega tajnika K. S. K. J., Jožefa Zalarja. Pobožni in pošteni mož piše, da pri K. S. K. J ni bil še nobeden član prikrajšan za podporo, ako je hil po pravilih do nje upravičen. G. Zalar, precej vode je od takrat že odteklo v morje, pa vendar še ni pozabljeno, Ali je g. Zalar mogoče še pozabil, kaka krivica se je godila nekemu čla-nu pri društvu v Newburgu? Radi osebnega sovraštva mu dotič-na jednota še danes dolguje bolniško podporo v znesku $37.60. Član je bil ustanovitelj društva in še danes je zapisan v spominski knjigi, ker takrat še ni bilo Slovenske narodne podporne jednote. Članu se je godila krivica in pravzaprav je bilo le I iskal je pravice, pa odbori, glav- razkrlnkanja njega in dotič ni in porotni kot tudi društveni jupnika v Glasu Svobode, 1 so vse potlačili. VeČina je oma- jjj|BHri| gala po krivici. K temu je tudi pomagal tedanji župnik, ki se danes nahaja v krtovi deželi. G. Zalar bo vedel, koga mi- nisons. ostane onih deset dolar jev v njegovem *epU^^j V priprostem govoru, če suk- nja is razpošiljalne tvrdke Seara 4 Roebuck potuje skozi roke lo- ga ljudškošolskega' Učitelja, in kalnega trgovca, mora Jones po- izpolni Jo skrbno. Za U formu-seči za dSS^ copakov globlje v< ni nlktJte priatojbine in «a- šep. da j^i da kot prof it trgovcu Ampak os Jones piše Sears A Roebucku, mu tega ni treba. - Nastaja torej nedolžno vprašanje, sekaj bi sosed Jones dajal deset dolarjev za lokalnega trgovca, ko jun lahko napiše i-sto pismo za dva centa. Ali trgovec kdaj tako na lepem isro- Postopanje: Najprej priskrbi ai tiskovino Form 2214, bodisi od sodnega klerka, ali od naturali-zarijHkefrg urada ali pa od kake- turalizacijski urad ali ljudsko-ftolskl učitelj red pomaga izpolniti ga. Ko je formular izpolnjen, naj ga kandidat pošlje po poAti prin4e osebno, skopaj a pr-na urad NaturaU-»ation Ezaminerja (zastponika naturalizacijskega urada), ln£. ali sllm, zato ga vprašam, zakaj so dotičnega člana "brisali" iz jednote celih 18 mesecev. Zato, ker ni bilo vzroka? Spominjal se bo Zalar, kako je prišel na pojedino k župniku z nekim 8toničem Zakaj je sledila suspensija in ne izključenje, če je Član kaj zakri vil? 2upnik je pomagal, ker član nI dosti nosil v njegovo malho. On pač dobro ve, zakaj je člana in članico samo suspendiral, kakor tudi drugi vemo. Nameravali so graditi farovž. Kaj vse sta počenjala Župnik in salunar. Zadnji je obljubil župniku $100, ako pomaga člana in članico vreči iz jednote. župnik pa da jih bo izbrisal iz fars in škofije, ha, ha! Katoličanatvo pa tako! Gospod Zalar je pošten katoliški mož, zato bo gotovo odgo- rega adresa je navedena v for-lvoril resnico. Ce pa zahteva več molarju. Naturalizacijski urad1 pojasnil in še svojo lastno ko- ši Jeoesu deset dolarjev? J zakaj bi se ohranil denarja v bo epravU potrebne podrobnosU i^špondenco. ki jo £pisal. mu je svojem kraju—v svojem lapu? in obvestil kandidata, kdaj in1 na Vazpolago Po AtS.venciji. Konvencija zaključena doma ao delegat je — »sajš«a se grdo drii večina pa kot svatje. ' Vrteli pač so se hudo konvenčni mlini; ili se so celo Stepeni plini. So mnogi trdo delali, na koše sklepov so sprejd So drugi samo kimali, zastonj so plačo vzeU. • So mnogi jielali za člansl in dobrobit jednote; pa za veliraii.stvj Oeebno in za trote. konvencija pač kriva ni nesloge in potrate. Le člani krivi so sami, ki so volili delegate. * » -. ~ • V bodoče, bratje, pozor v Od zbora tega se učimo.l Ce nam je za boljše dni, Kocinarjev več ne volim John iz Sheboyg« • • • ofce noči. Neki filozof je rekel: Ni tu sp ljudje in Živali. Kaj 1 ljudje, če bi ne bilo živali "Soft Arink Parlor". Cenjeni 2arkomet! Ko s njič posvetil v Minnesot Chisholm, sem v svitu Žarkov opazil zgodbico: bkija je s svojo šapo udar "hard drink parlor ju", kat so imeli trije Kocinarji. taka panika, da je eden Ko jev celo pozabil na svojo U obširno družino, ko je izgii ti grda prohibicija, kaj si dila, da trojico si razkr< Marsikdo se je v "parlorju pil revolucionarnih duhov zda pa vse je preč, je pn Bistro oko. * • • • • Kriza je rešena! šfonsieur Caillaux: Stric mu dolgujemo štiri pi&ksv dolarjev. Ce nam Saraovi nečaki posodijo osei lijardic, plačamo stricu j druge štiri pa nesemo domo kor da bi jih vzeli zs j Oui, ouil Vive la France que! • • • ŠJajk-je slep. Cenjeni J£. T. B.! Msjk v "Glasilu K. S. K J", d* morali komunisti čez morj se je Majku zmešalo? Ce Majk v Pueblu, Colo, bi bil kako je neki tukajšnji big" komunist povabil skegs župnika Cirils v svo, lo na čaŠo rajnega za večjo in slsvo božjo. Kje so tore munisti nevarni sedanjemi du?—Coloradska hribolazk ' v 4 » • Kito je strmoglavil subma Submarin S-61 se je poto 34 mož1 Je mrtvih ns mor dnu. Kako to, saj Ssklstvi prišel v Ameriko? K. T. ni oglasil niti z eno besedo je vedel, koliko je bilo pri n ,vi igri. |Cako hitro se je u* vila SNPJ., so takim LMe® ni možje obrnili Tirbet. Ds i pridržali, so takrat trdili, < Je rodilo mrtvo dete. G. Zl ali vidite danes, kako modsj Jak se je razvil iz mrtveč teta? V drugem odstavku pik lar, da je K. S. K. J. najsur in najmočnejša organizaci, __ J. Res je najstarejši ko je mtfcnotaejša, zakaj PJ potem manj članstva m pn ženja kj*or S. N. P. J « \ X. J. ima trdno in zdravo ni no izjavot 6ur! Ce si pri Uj noti 10 ali 20 lat, pa ne gn spovedi, te enostavno vrtejo Taka Je njih načelna uj»v» IBl K.&K.J- USTNICA UBBDNKfft i ZWerta.-CejeUko.Kl Je prišsL - Pojjj Lahko se kje saj «e oglasi s pričama ? m^tpriobči v ProevtU, ako zahteva r . Bizm vbti jvo^teadov* postav*. V,°fVT5U4 DE- LAVSTVA POZDRAVLJENI ra. K tevm je dodal, da "priporoča, da ao zopet od aluni, ampak kongrea naj ■ ukrene za populfoacijo ove poatave. [IUJDAUA PfclNSffA CEV. dicajfo, W. — Včeraj je bila, lil j a plinska cev na sv^tu jjena plinskemu mestneraO lju. Cev teče o4 Eden in Jidesete ceste in Hamlino-,'jvenuje na južni strani me-i do Kedziejeve Jn Severne o-avenuje na severni stra-i šesta. Cev je dolga dva in et milj in mer? tr; čevlje v ru. Pokladali so jp tri leta. IDECE jagode zopet zore. fim, 111. — Župan Martin house je odpoalal na trg jagode, ki so letos drugič .de ns njegovi farmi. Ja-i bo večje in bolj sladke kot pridelka. Pijača na mrtvaškem vozu. Sto Franciaco. — Prevažanje .pskega žganja na mrtva-vozu je le star trik, zato upeva več. Te dni ao prohi-policisti ustavili mrtvaški in pogledali po mrliču. Ko so li krsto, so našli namesto 80 steklenic žganja. Dva ki sta vozila "mrliča",, sta aretirana. Igrala sta tyat pet milj nj^azen. Chicago. — Radio beleži nov uspeh. Violinist Paul Sfcpes je v sredo zvečer igr$} več selekcij pred mikrofonom v hotelu Web-ster, d oči m je miss Mary Wal-,ter spremljala njegove selekcije na klavirju pet milj proč na drugi radio poataji. Božjast ozdravila slepca. Dayton, O. — William Sel-■ridge je bil popolnoma slep let. Te dni ga ja prijela bož-t in v tistem hipu je izpre- __Toda revež se ni dolgo selil belega dne. Cez dve UU umrl. ekskronprtne obtožen, da je ugrabil 0ekle. Berlin, 1. okt. — Pruska zbor-a je bila včeraj razburjena, je socialistični poslanec MUel-iz Vratislave obtožil bivšega ^naslednika Friderika Vi-, da je ugrabil hčer nekega tega železniškega strojevod-in jo odpeljal na svoj grad b v Sleziji, kjer jo ima *apr-Ko je oče deklice prišel v »d, da odpelje hčer, ga je eks-lonprinc dal aretirati in bil je nlan v norišnico kot blaznik. Nacionalisti v zbornici so kastno pobijali obtožbo, Češ da rtični železničar je norec, ki je "dl druge prominentne ljudi v Oelsa obdolžil, da ao u-Hi njegovo hčer. BjloŽ ima >ijo, da so vsi princi zal j ub-i v njegovo hčer. Socialieti se P* dajo premotiti Jn zahteva-preiHkavo. Vlada je obljubila, Preišče zadevo do dna. {minijska kompanua Jena za odškodnino. ®0,ton. Mass. — George B. «1. predsednik Bauah Ma-Tool kompanije, je vložil ■"odninHko tožbo za petnajst ■Jonov dolarjev proti Alumi-Španiji, katere predsed-J(' zakladniški Ujnik Mellon. Obtožnica očita zaroto, s po-katere mu je bilo zabra-\ dobiti vodno aflo, ki jo ja 'val za izdelovanje alumi-I Dalje obtožuje, da Alu-'J»*a kompanija ^ kontrolira ^iirs skoraj ves bavksit, Id Potreben za izdelovanje alu-"ija. | STRAflEN ^ZLOČIN". Qty, Nek — Orover ■■ Je igral "damo" v jav-ipTrku. Zaradi te nedolžne > bil aretiran in gnali so ga """" za oskrbo parkov. V'* Odborom je moral ob-da ne ponovi več igre v so sklenjene pogodbe in obenem v Cvetko Gflar: kritje eventualne škode iaatapil 0 menico. Do vložitve te totbepa Bdi ni prišlo, ker je Koairnik po nasvetu dr. Frlana vložil na držav. •Waahington, D. c. (F. P.) — Odborniki Ameriške delavske federacije in združenih unij York, N. Y. - Zvezni ^ »a žeJezniAko posUjo, da ** William B. Sh«W>*rd iz zdr*v>J° ^em zastopnic ^ !1 izjavil, da biVolstea- ^^ega strokovnega organizi ^on postal popularen, ako «■*■[delavatva, ki ao prišli i de bi se Amerdco, da utrdijo stike med ^ pVodajsla lahka vina in pi- m nemškim delav Priporočal je, da kongres • Kralja in ga akoro ruinind u^ažuje VoUteedovo po- .j****0 poslaništvo je namig- to je p^abil u Ze o 1 i jo amendi**. Sodnik je da]pnradi gostijo v čast da £ ^Suše Keairnk^ ds vsaka postava propa- *J«opnikam nemškega delav- ■ * ^ nima ljudstvo volje, *a f™!.*1?0 veoa1*1 je še njen ^ No ga je porabil za svoje orodje. r*Jnki moi v latinske šole, kas-je zgrabil še Kasirnik* o ka- 8e Je nekl učn kmetovanja terem je vedel, da je lastnik v mestu učenih gospodov, če-in zmožen plačila in hotel niU HUra roa" ni in nl mQgU način z njegovim denarjem kri- raxumetl. To je bilo že pred dob-ti račun pri MImpexu" r,mi i)etimi let,» 4e ** ni Na vprašanje senatnega pred- bitl 0(1 ,nikod®r- mi» sednika, ali se čuU krivega, ja J^mo na piamo, še zdaj ga ni odgovoru Srebotnjak: Nel Vae !lotl'.l° b,ti 0(1 ?lkoder-priče razen Skubica, pa so izpo- Je na Pismo, vabila ga je vedale zanj tako neugodno, da n moledovala, naj prj^ 6jl. da se je zdelo že takoj spočetka, da je T wUra in I™*0 b , ^ topot ne uide zasluženi kazni. J ^nogradu in na polju, v I Porotnikom je bilo atavljeno kuhinji in hlevu' Pi,aU Je' da samo eno glavno vprašanje, VeUka povodenj v Mehiki. Mexico City, 1. okt. — Reka Lerma v državi Guanajuato je vsled deževja tako narastla, da je prestopila bregove in se raz-ila po ravninah. Voda je odnesla hiše in uničila pridelke na poljih. Na tisoče oseb je prizadetih. Vatli h Jieostavila Nepoboljšljiv alepar. Dne 14. septembra se je pričelo v Ljub-jani jesensko porotno zasedanje. Porota se je prva bavila z znanim prevejanim goljufom, 44-letnim Antbnom Srebotnjs-kom iz Predjame pri Postojni, sicer stanujočim v Kolodvorski ulici v Ljubljani. Obtoženec je bil že 1 Škrat kaznovan in presedel že nad šest let svojega živ-jenja ponajveč radi izvršenih goljufij, v ječi. Zadnjikrat si je lotel pomagati, računajoč s kmetsko naivnostjo, v decembru 1.1923., ko je z zvitim prigovarjanjem od Ignacija Kosirni-ka, posestnika v Lahovčah, izvabil podpis na podtaknjeno menico, glasečo se na 26.000 Din. V svojih krempljih pa je držal, obdolženec že preje na enak način posestnika na Ježici, Francete Kralja. Ker je vedel, da mu a ne more uiti ga je hotel izko-riatiti še drugače in je sklenil dne 22. novembra istega leta pogodbo, glasom katere naj bi mu Kralj dobavljal, ako hoče o-stati še nekaj časa na svojem posestvu, borovega lesa. Da zadosti pogodbeni obveznosti, se je Kralj 22. decembra zglasil pri Ignaciju Kosirniku in Francetu Skerjancu v Lahovčah, o katerih je znal, da imata v zalogi tak les. Kupčij* je bila sklenjens v prisotnosti Kralja, obeh dobaviteljev in obdolženčevega poslovodje Franceta Skubica. Odšli so ysi pogledst blago in Kralj ter Skubic h ta se izrazila s kvslite-to blaga zadovoljna. Zmenili so se za dobavo 100 m bojpvine čemer je napravil Skubic po iukOčUu in inštrukcljah preve-janega Srebotnjaka pogodbo z vsemi mogočimi pogoji, ki jo je po zaključbi v neki gostilni na Skaručni vsem samo površno prečita! in jo dal dobaviteljeve v podpis. Par dni nato je Sre-botnjek klical Kosirnika v svojo piaarno v Ljubljano in mu pod pretvezo, da je pogodba pomanjkljiva, predložil v podpis le neki papir, ki pa je bila menica. KoHirnik seveda ni vedel, kaj je podpisal. P*r dni nato ita odšla na žago Ivana Kralj s v Gamelje že omenjeni Skubk ter drugi Srebotnjakov uslužbenec Hladnik in ves tja nsvožen borov les škartirala, kot neodgo-varjajoč pogojem v pogodbL Cez par mesecev nato je dr. P®-gan kot zastopnik tvrdke pex" sporočU Koairniku. da ži proti njemu menično tožbo •!m vV>-o ■ II mM_____J UL je obtoženec kriv, da je z zvitim prigovarjanjem dne 24. decembra 1928. vsilil Kosirniku predpis pogodbe o lesni dobavi jn mu takrat podtaknil v podpis menico , na kar so odgovorili vsi soglasno z Da. Sodba, ki jo je izrekel senat, se glasi na 4lptno ječo, poostreno z enkratnim ležiščem letno. Po prestani kazni pa se obtoženec izžene it kraljevine. Roparski napad. Jesensko porotno zasedanje v Mariboru je bilo otvorjeno 14. sept. z razpravo proti dvema mladeničema, ki sta bila obtožena radi hudodelstva ropa. Dne 28. februarja je pocestnica Ivana Sipkova v Gor. Ivanj-cih v spanju zaslišala, da je nekaj v veži zaropotalo. Ker je mislila, da dela ropot mačka, se za stvar ni brigala dalje. V prihodnjem trenotku pa je že zapazila odsev luči na vratiti, na- ima zanj izbrano neveeto, salo bogato vdovo, ali ain ni odgovarjal, kot bi pisem ne dobival. Pisal pa je po svoje: "Dolgi ao večeri, ljuba mati, in opravil 1-mam čez glavo. Pošljite ml zato —Je Še prav, si je mialila ljuba mati; le počakaj, bomo videli, kdo se bo zadnji smejal. In ko ns njegova nadaljnja piama in prošnje ni odgovarjala, aa je ain Martin vrnil. Razveaelila ae ga je mati, videč njegovo zdravo moško po-stavo. Vodila ga je okoli po nji* vah In ogradib, po goricah in allvju ter mu raakasovala gospodarstvo, in ain jo je s razumevanjem spraševal, da si j« morala reči, da se je vendar ne-česar naučil po svetu. L«e o ne* vesti, ki mu jo je namenila, ni maral slišati. In ko je neki dan zopet aillla vanj, češ, d* j« vdova za devet deklet, je sin oblekel suknjo in ji rekel, da gre obiskat sosede. Ker ga pa še drugo nedeljo ni bilo nazaj, je zeče- sta vlomila skozi etrebo v pod strešje in do tam v hišo. ,Psa, ki jima je bil na potu, sta potolažila s tem, da sta mu vrgla reber, katere sta našla na podstrešju. Sipkova Je takoj *ju-traj skupno s sof^di pomerila stopinje okrog hiše. Te stopinje so se natančno v jemal? s stopinjami dveh mladenlčev, ki sta prišla dne 1. marca mtmo Sipko-ve hiše in se zelo čudno obnašala. Moški so ju hoteli takoj prijeti, vendar pa se le niso upali, valed česar sta se zopet Izgubila. dele nekaj tednov kasneje so orožniki aretirali X71etnegu kovaškega pomočnika Janeza Zamudo lz Negove In na podlagi njegove izpovedi delavca Ru-perta Senekpviča iz Negovske vasi, ki sta po dolgem obotavljanju priznala, da sta vlorplla v hišo Ivane ftipkove, izgovarjala pa sta se, da je nista hotela oropati, temveč le prestrašiti Pri današnji porotni razpravi «ta bila £amuda in Seoekovič spoznana krivim v smislu obtožnice ter je bil obsojen Zsmuda na 3 leta, Senekovlč pa na 6 let težke Ječe. Po desetih letih is mfkege « jetništva. Orožniška poetaja j« prijela v Trbovljah neznanca, ki js bos in ves raztrgan beračil in vzbujal pozornost s svojo nemško govorico. Izkazalo aa j^, da ae piše Peter Hirtzl, ki Je rojen na Dunaju lo se vrača po dese tih letih iz ruskega ujetništva v Nemško Avstrijo. Krt Hirtzl brez vseh sredstev, so ga odpeljali k srezkemu glavarstvu v Laško, ki bo odredilo vse i*> trebno, da bo prlspol čimprej v svoje rojstno mesto. Hirtzl Je pripovedoval, da je odšel kot 19 letni mladenič k vojakom, da je bU kmalu ujet in de je zelo veli ko trpel v ujetništvu. V »usijl,- "Ct* «U nW Dtf vi OMsii T[spsss T.uchar« 1817 R KM«««af Av*. Chlcfo, 1IL| Joda KrlŠMSttl, 1SU1 B- nlattM. Asa. Wsal Fsrk, Okloi Msry Ud*tUk. r--------------- «1«, BL| jaha TnM), JUm ta. Strakas«. Ps. POLN I Ag I OOtRKt 08UDNH OKBOftJIi Bks Nsvak, »išušall GUmUi Ia. VUOBMO QUOAa> JsMb AiakMŠK. Bo« MS. MM« 1% ioMSk Sorku. RFU. I. J* Nadsornl odbor: __ " 1,1 ~ M. i* Zdmlitveni odbor: TBB0THI goeATNKi 9. J. Kaša. UM M. O* Asa«, )D H K|-miitmi ■ flavaUal ilhsralM. M ar^da. a« HH.tM®' . Mšalštvs &7TP. K 1*174» fls. Lawašals Ava, Qkkmm>m> kar je stopU pred njeno jjjgjfa £ ^totl. UodUa "ja okoli PenezeaUsmrtr ^se ^ je vrgel na Sipkovo ter j^el j MttU>r _ jf v ^ tri rane z nožem. Sipkoya »e htfo, gjUd,i skozi okno in mu je končno iztrgaU fai zbežala ^ prljemaja za čelo In grabila v*?f- K? ^ tcz po sivih laseh: "MoJ Matija, o, prag,-je stal pred njo dn$ ne- Matijll! Ko bl vijTa petek znanec, držeč v roki aeklro. Od- bu w ^ domal» rinila ga je od sebe ter zbežala ... ... . , na prost«, kjer j. kmalu prlkll- ** r"; J^^Slf^ cala 80s«de na pomoč. Ko je pri- "Jf"'" J»bl»n«ml In .livarni in Sla MmS »ta nanadulca le od- P0*0^800 v J«»n0 f*«^ SiteSS tS Je, da "»b«. J« mu je plapolale grive v pomladni sapi. kakor bi se Upal ogenj nad njegovo glavo, in rep se Je vlekel in bliskal za njim, kot da je apleten is samih iaker. PlanJO j« mimo cerkve, da se je aašlbll zvonik, šjnll Je oiimo hiš In sked-njev, mimo mlak in tvpolov — ali se ni utrnila zvezda? Okoli rjave koče, ki Je bUa o-metana z ilovico in slamo krita, Je stala družba einiCfrJev, Bili so zatopljeni v čudne pogovore, zato ga niso videli In le trenili niso z očmi, ko je vihralo mimo njih grozno lepo čudo. Videl ga je edino vinlčar Tunej, ki Je ležal v hiši na pači In je gledal v steno. Pil je vino in nemudoma mu je zaplemenelo in zaplesalo pred očmi. Vzdigpil se Je, kot de ga je obšlo navdihnen/e, zgrabil je steklenico in skočil iz Iplše, da razodene neznano lepoto. Ko je stopil na prag, se je še enkrat razžgal rep na ovinku. Hlianil in izginil Je v megleno daljavo. Dolgo je stel Tunej nepremično kakor kip in gibal s čeljustmi, preden se mu je razvezal Jezik. Sosedje, ali ste videli? OJ, čudo neznano—" Globoko je zasopel, zamahnil z levo roko, v kateri je imel steklenico vina, razprostrl desnico in zadrgetal s koščenimi prsti. "OJ, Vsjds, oJ, Cuš, oj, Cere-možnics. ali U ni vrgel vznak hudi veter, ki je vstal za konjem? Barlka, ali si t! 7" Samo babe Pekoo ječa, ki Jo je P Tunej sadnjo poklical po Imenu, ^ je malomarno obrnila svoj obraz z umazano pego na levem licu proti njemu In ga pogledale t zmedenimi očmi. "Jas sem precej dejal, da to ne pomeni nič dobrega," Je pra- a vU suhi in dolgi Cu«, ki se ni dal g zmotiti od Tuneja v svojem po- } govoru. "Kokoš, pa U zapoje ka- . i____4.ll.. I XImM mmmtmArn tirnim - vpLačilu na 26.000 Din, češ ds je ^ u Ruilj4. jt prišel preko Ruta t dodatno pogodbo, sklenjeno mttS||j«. _ v Srebotnjakov! pisarni, prevzel--— . napram oodoiz< Izno- ve je kliknil Tunej s _ oim glasom ia potegnil s reko po sivksstlh licih. "Govoriš e kuri, po goricah pa konj." Stopil je v eredo med nje, foioglev ia bBSMPg, e safteao | v, J. MS«. UL dekla v VSi KADE VB BOLNIŠKI PODPORB SB NAS LOVI i Mvo B. N. P. J-HIT-lt le. Uwsials Aru Ckkai«, OL DBNABNB* POdlUATVB » STVARI. M M Mštf» §L MsfalMBe f i« <» -Mlevai Talalštve S. N. P. J« MŠT4f Se. fels Avs* CMsafo, __ asslovi BlatsJalMvo ..........Tfltf** sa saj asilllsis aa P.ul Vsi prlslvl as fL »trsta! ftlksr, Bas S7S, lUrksKss. 01 •Vsi dsflsl Ia drad spkdt ssm KA (UUSTVO S. H. TKKAVMF MM(ytfl TRKAIM. CBMB ZMESNK, UMUSBO DSLO PSVS VKSTS VSA POJASMLA DAJS VODSTVO «• SKABNS. PIHU p9 laforvad)« m atd**t A M. F. 1. PrteUrr. w;e ~ VAM SB DOBS NA tBLM VODI VSA UH> MENA POJASNILA. " " - - - - - Mih/ [ p f S i B I I B B B B B B B B J : ! Ifir Albreht: i DtžMJaJ K i (KONEC.) — Gledam odeta, gledam in sesutim in ne rečem nič. Tudi oče me gledajo. "Le hitro pojdi va/' pravijo, "voli so te spredaj!" Greva, greva, dež naju moči, da kar lije z naju, hodiva in hodiva, pa ne prideva nikamor. "Belega kruha sem ti prinesel," pravijo čez čas in jaz poskočim od veselja. "Belega kruha," ponavljam in ae smejem. V tistem trenutku se nenadoma domislim, da imajo oče obleko vso premočeno. "Gotovo je tudi kruh ves razmočen in ne bo za nobeno rabo več," si mislim, a ne povem, ampak vpražam samo: "Ali bova kmalu doma?" "Le potrpi," me potolažijo oče, "slabe pol ure, pa bova že lepo na suhem jg na toplem." — — Potlej spet greva, toda volov le ne doideva. Naenkrat se mi zazdi, da hodijo oče nekam preveč počasi. Bolj in bolj se me loteva strah, ko spoznam, da se že skoro nisva ganila z mesta, daai hodiva že toliko čaaa. "Oče," pravim in primem očeta za roko. Potem molčiva spet nekaj laaa* oba, hodiva po temi in v tistem mrzlem dežju in ne prideva dalje. Meni začne iti na jok, oče me pobožajo: "Nič se ne boj," pravijo, "nocoj malo težko hodim. Tamle zadaj, v gozdu nad Za-živnikom so me napadli, ne vem kdo, pa mi niso imeli kaj vzeti, ko nisem prodal volov." "Napadli?" zajokam jaz na ves glasjn se z obema rokama oprimem očeta. Potlej me spet jamejo božati: "Le nič ne jokaj! Saj sem ti prinesel belega kruha!" — Kaj mi je bil zdaj mari beli kruh?! Stokrat ljubši bi mi bil ovsen jak, pa najsi bi me bil že tako zbadal po ustih. "Ni nič hudega!" so me tolažili oče, ko sem le molčal. 'To so bili gotovo potepuhi, kakršni se radi klatijo po semnjih. Oplazili so me pa prav pošteno." — — Potlej nisva govorila nekaj časa prav nič, a pot je bila dolga, kakor da hodi Ahaever z nama. Naenkrat spoznam, da sva na Ločju. "Tukaj morava paziti, da ne zabredeva a pota, ko je taka tema," pravijo zdaj oče ter me venomer love z roko. "V suhem Ločje ni nevarno," mi razlagajo spotoma, "jesensko deževje ga pa hudo razmočL" Med tem začutim pod nogami vedno mehkejšo pot in si ne upam več dalje. — — "Ali sva res zašla V* se čez nekaj časa zavzamejo oče in tip-ljejo z nogami, kje bi bilo bol trdo in varno. "Malo počakaj!" mi reko nato ter izpuste mojo roko. V temi ne vidim ničesar, le očetov korak areblje in štrofuta po močvirju. Tedaj hipoma zašli* im krik: "Jezus, Marija!" Oče," zajokam, iz teme pa se ponovi spet isti obupni klic. — —Oče se pogrezajo, me spreleti kakor blisk. Strašna groza me obide. Rad bi kričal na pomoč, pa ne morem. Kakor se tudi mučim, noče biti glasu iz grla. Rad bi tekel klicat ljudi, pa MEDVLADJE SOCIALEN ROMAN. Spisal Jože Pahor. (Dalje.) _ Kaj sledi, kaj meniš? Neizogibno: prelom! Toda za kakšno ceno! Kaj Je lahkoživcu? Nekoliko sitnosti, nekoliko posmehovanja in pozabljeno je naglo. Toda zanjo? Zanjo in zame? Za rodbirib? Poglej, trenutek prišel, ko bi se lahko maščeval, kruto maščeval za vse, kolikor sem se moral premagovati do te ure! Kdo drugi bi ga pričakoval s strupenim veseljem I Lahko bi tedaj dejal: Ločiva se, pojdi za njim! Vsega tega Albertina ni pomislila I Ali vzlic vsemu nočem podreti mostov. Zdi se, da je pio-ralo priti tako, in zdi ee mi, da ji bo oči odprlo. Tega čakam, zato sem storil današnji korak. Kar ima priti, naj pride kmalu, čimpreje, da bo mojih muk konec! — Ali naj jaz to vse povem sestri? — vpraša Rojnik. —- — Ne, tega ne! Ali k Slaku bi morda šel I Kako si kaj % njim? Rojnik je komaj za silo občeval z mladim magnatom, ki ga ni videl že nekaj mesecev. Iti k nJemu radi tako kočljive stvari in še radi sestre, to ga ni prav nič veselilo. — del bi k njemu, neli? — pritiska Gruden. — Storil bi nekaj nujnega, izredno važnega! Nejpre le zame ln za otroke; gre tudi za tvojo sestro! Pomisli! Rojnik misli, a mu ne gre v glavo, kako je mogoče tako delikatno stvar reševati diplo-matičnim potom, kakor hoče svak. — Pojasniti mi moraš, — pravi, — ne razumem popolnoms, kaj nameravaš! — Saj prav to hočem J Slaku je treba naslikati vso dalekosežnost njegovega dejanja 1 Kaj je njemu mari, če je zločinsko posegel v mir ene rodbine! Da, v mir ene rodbine 1 — poudarja Gruden vneto in z nekim tihim zadovoljstvom, ker je našel pravo besedo, — Kaj je njemu mari l Saj se morda niti ne zaveda vse teže, vse odgovornosti! Zato pa mu je treba pojasniti! Pojasniti, kako ruši rodbino, kako žene nas vse v pogubo, in še posebno Albertino, tvojo sestro! Danes, poglej, je še mogoča rešitev! Ali kdo ve. kako bo jutri 1 Pripravljen sem dati roko v spravo, jutri kdo ve, ml je morda nemogoče! Saj veš, da Je Albertina gospodarsko odvisna od mene! Ce bi prišlo do skrajnosti, potem Je to največja nesreča za tvojo sestro. To Slaku razloži in če je le kaj poštenja v njem, se mora umakniti! Gruden ae skuša premagovati, a vso njegovo razburjenost Izdaja njegov glas, ki je o-ster, rezek in zoprn. — Saj bi lahko Slaku pisal, — nadaljuje naglo, — ali piamo ni nikdar govorjena beseda. Morda bi se mi šo posmehoval! Ce pa stopiš predenj kot brat, ki vse vidi in ki hoče rešiti sestro najhujšega, potem jo tako resno to dejanje, da bo Slak onemel. Ne bo več proti meni, ( bo tudi proti tebi in proti Albertini sami. Vidiš, zato aem se odločil, da govorim e tabo ln te prepričam. Ce sestro ljubiš, boš storil sa njo ta korak. Uverjen bodi, da ti bo kdaj še hvaležna, kakor ti bom hvaležen jaz! Rojnik molči, zdi se mu prav, kar govori svak. ČOtl. df ni več oni, kot je bil še pred letom, visok, ošaben in gospodovalen. Čuti. da je drugačen. Vendar mu ne veruje povsem. Njegove besede so prehladne, glas prerezek, da W ne bilo čuti Is nJega jeze. Ko bi govoril prej I sestro? Gruden pa mu ne pusti, da bi premišljal. — Ali pojdeš? — sili vanj. — Jutri že lah-ko greš. če nimaš posebnih opravili Clm prej. tem bolje I — Pojdem! — prsvi Rojnik, ne da bi vse polenoma premleli). v~ — Jutri? — Da, Jutri! Obljubil je. ker je videl, kako ga avak prosi. Vendar ga je skrbelo, kaj bo teki rekla sestra, ko sva. In zve gotovo. Slak sam ji bo šel povedat, ntvoljen nanj. saj se nikdar nista mo> Ko je Gruden dosegel svoj namen, ae je t»ll"tt\ljal, da bo odpotoval le • prvim vlakni* toda Rojnik mu ni pustil, ker ga že leto dni ni bilo pri njem. Tudi se je vreme še poslabšalo in razdvojenemu možu je nekoliko odleglo, ker se je vsaj za nekaj ur umaknil rodbini. Popoldne je šel obiskat prijatelja notarja v trgu in zvečer sta se odpravila z Rojnikom v gostilno, ker jim je v družbi naglo minil čas. 8. Drugo jutro sta se peljala skupaj do M. s prvim vlakom. — Kako naj sporočim? — je odgovoril naglo Gruden, ki je bil že mislil o tem. —* Ko bi prišel v Gorico? — Ni treba L — je ugovarjal Gruden in njegove besede so se izgubljale v grmenju vlaka, ki je brzo odhajal. Rojnik pa je krenil proti Vipavi počasi in zamišljen, svojih misli ni mogel urediti. Cesta drži čez reko in potem ob reki polagoma navzgor. Mrzlo je, toda solnce! Krotka burja popihava nad reko in po gplem vejevju. Mladi mož postoji v rebri, misli, a čim dalje misli, tem bolj je razdvojen. Ali si nisva slična z Grudnom? se je vprašal. Saj je pravzaprav isto, kar naju muči! Ri^s-lika je le ta, doživlja on rodbinsko krizo, jaz pa — kako naj opredelim — krizo samega sebe, krizo vsega svojega notranjega preobrata. Gruden ve, kaj hoče. In jaz? Ne vidim izhoda, ae vidim jasno pred seboj! Le to vem, da me boli, da kiju je v meni! Više stopa, ozka, strma steza se vije navzgor med golim grmovjem. Ko se spet ustayi, da bi počil, je reka pod njim ožja, toda iztega se daleč proti zapadu kakor neskončna srebrna kača. Voda je mirna, komaj je opaziti na površju, kako se počasi umika. A brez prestanka, brez prestanka. Vsi ti mrtvi toki žive in ko bo noč, ko ne bo nikjer človeka, da bi zrl vanje, bodo Vode prihajale in odhajale, ne da bi bilo mogoče doumeti njih življenja. Kako globoko bi neki bilo? je prišlo na misel Rojniku. Kjer je čiato temno, tam je najgloblje. Mehek, sluzav mah raste na dnu! Okrenitl se je hotel, da bi šel v hrib, pa ga ustavi nenavaden domislek. Bogve, kako bi se ležalo tam na dnu, pod vodami? Oči uprte v nebo,#brez življenja iz veka v vek! Ah, kako iilen mir bi to bil! Više zgoraj ae je začul voz in Rojnik je opazil, da je blizu cesta. Zganil se je in pospešil korake pjoti vrhu. Kmalu je bil na cesti.Jri ®c vije med visokim drevjem. Nato zid na vsaki itrani in med njima se na zadnjem ovinku odpre nebo Krasa, pod njegovim robom pa široka dolina. Le še navzdol in Rojnik bo na cilju! Zvonik se pokaže na gričku v nižavi, polnem trt in okrog njega strehe. Vas se širi v ro- ET25S hUe il ljudje tod doli dobro žive. Le še kratka pot in Rojnik stopi na široko dvorišče Odločil se je bil, da ne bo govoril nič več in nič manj kot to, kar mu je svak naročil. Drugega bi najbrže tudi ne mogel, ker je bila anUpatija! SUk0m U davno ner"u"iljlva V zadregi se je oziral okrog, da bi uzrl kje mladega gospodarja. Pod obširnim, novozgr*. jenim skladiščem res prekladajo delavci žiga. niče, a Slaka ni. Pač, nekdo stoji v ozadju/pa ga Rojnik ne razloči dobro. .Negotov stopi bližT e kmalu spozna, da ni gospodar. Tujec je ki' •e mu zdi znan. Nekje ga je le moral videti -Hkrati ga spreleti. Ali ni Stalin oče? Kaj dela tu? 1 Rojnik ae je že obrnil proti hiši. Zmedlo OT J® to srečanje, zato ae je hotel izogniti. Pa j* * °*Woyal: začutil je. da je pogrešil. Kaj bi bilo, ko bi mola nagovoril, ko bi mu dal roko? 8am nase se jasi, na svojo kratkovidne* in na svojo nerodnost. Ix hiše je stopila mlada ženaka. pol gospo-ako. pol preproste napravljena. Okoli glave je Imela teano ovito živomodro ruto, Id ji je zadai varala v vetru. Rojnik ji je pogledal v obrni dekle ga je naglo kradoma olinilo a očmi ia be-Uh mimo. kakor da ae ji ailno mudi. Mladega mcia Je osupnil U pogled, aam ai ne mor?* 2T.3L*?1 * * * * of»"l. kakor bi biki tenako atr»h v u . ^ žensko strah. V visok ovratnik tem^ PUŠČ« je skrila obraz in bežala tet dvoriščna •o se delavci tgledall Ne na deeno ne n. i.vo ae nI ©trla. le s vrati ie talnm.t«n. iJ V mevalo. vrati je saloputnila. da Je (Dalje tudi to se ml ne posreči. Noge so kakor svinčene ter se ne ganejo. Se enkrat, dvakrat slišim očetov klic in napnem vse sile ter ae — zavem na postelji. Mati jokajo kraj mene ter mi deva-jo mrzle obkladke na glavo. — - — Gledam, gledam in ne morem razumeti, kje sem in kaj se godi z menoj. "Bog bodi zahva-Ijenl Da ti je le odleglo," si oddahnejo mati, meni pa se vse vrti. Cisto natanko se mi zdi, da še slišim očetov glas. "Kje sem?" vprašam mater, ki mi začnejo praviti, kako sem padel raz peč in v kakšnih skrbeh so bili, ker sem zdaj ves čas samo stokal, ne da bi se bil zavedel. "Tudi očeta si klical," povedo nazadnje. Mene zaboli v glavi, strah me muči in mrzlica me trese. "Kje so oče? Ali so že prišli?" "Se ne," vzdlhnejo mati. "Napadli so jih! Pojdite hitro na pomoč, kdor more!" zakričim na ves glas in hočem pokonci, toda bolečina v glavi je tako huda, da se ne morem dvigniti. — — Mati začnejo jokati: "Za božjo voljo, že spet se moti! Oh, da ni očeta domov! Kaj bo zdaj z otrokom?!" — — V meni raste groza. "Mati, mati," kričim venomer, "hitro na pomoč očetu! Napadli so jih. Zdaj so obnemogli na Ločju 1" — — Mati jokajo, hlapec, pastir in volar stoje pri postelji ter začudeno strme vame. "Mogoče mu je narejeno," slišim reči hlapca ter se še bolj prestrašim. "Pojdite no po očeta! Saj se mi ne blede! Ali ne vidite, da sem pri zavesti?" ponavljam neprenehoma ter sklepam roke. — — Mati me še vedno samo tolažijo ter ne morejo zadrževati solz. "Kaj naj začnem sama, kam naj se obrnem?" ihte in vi-jejo roke. Nazadnje se zgane Martin: "Ce bi le bilo res tako?" "Seveda je res, res, res," kričim jaz, "samo vsuknite se, da ne bo prepozno! Oče se pogrezajo na Ločju!" — Tedaj obstanejo vsi. Materi odpove roka in beseda, Martin se prekriža in vsi začnejo begati križem. "Hitro, hitro!" se potem izvije materi obupen krik. "Pokličite ljudi! —Luč —vrvi — Hitre, hitro na Ločje!" — — Nikomur ne pride na misel, da bi me še kaj vprašal. Vse kriči, bega in leti, kakor da je sodni dan. — — Cez nekaj časa se vrnejo mati, omahnejo na posteljo in jokajo. Nič ne reko, nič me ne vprašajo, pa tudi jaz molčim in gledam v strop. Zunaj slišim moške korake, glasove in klicanje. Potem je mir. "Zdaj so šli," si mislim in se pomirim. Bolečine v glavi mi pojenjajo in najraje bi zadremal, tako mi je nekam lahko in prijetno. — "Ali si videl očeta?" me vprašajo potem mati, ko si opomorejo. "Videl," pravim. "Ali si govoril z njimi?" "Skupaj sva hodila po Ločju," rečem in povem vse do kraja. — — Mati se tresejo, pokleknejo kraj poetelje ter začnejo spet ihteti. "Kaj bo, kaj bo!" ponavljajo brez prestanka. "Otrok moj, kaj bo. kaj bo!" — — Ne vem, koliko časa sva o-stala z materjo tako. Trska dogorevala ln praaketaje se je vilo črno oglje že čisto blizu stojala. "Tema bo," pravim materi "On, kaj bo, kaj bol" ponavljajo oni le venomer, vstanejo, gredo omagovsje proti peči ter nažgo in pritrdijo novo trsko v stojalo Potem obstanejo in posluhnejo "Ali ai slišal?" me vprašajo, ne da bi se ganili z mesta. — — Res. koraki se bližajo hiši koraki in fcovorjenje, spočetko-ma bolj pridušeno in nerazločno, polom pa vedno jasneje in jss-neje. V sobi vlada taka tišina, da slišim biti v prsih lastno srce. Blati stoje kakor kamen, bled n .prepadeni sredi hiše, nepre- feo strme proti vratom In se treeejo po vsem životu. — — Korati sO že pri hiši, pod okni. pri vežnih vratih. Zdaj .j zdaj... Mati se opotečejo, vrsta aalkripljejo in ae odpro. Take eenobne groze nisem doživel vse llvljenje. kakor sem jo tisti trenutek. "Zdaj. zdajle zagledam očeta mrtvega." me je pretreslo do mozga. — — Medtem sta stopila v sobo dva soseda, med njima pa oče, oprti i vsako roko na enega. Zadaj je Itorkljal Martin, potem paatir in volar in še več drugih Judi. — — Oče so bili bledi in blatni do vratu. Mukoma so pokam s glavo, da bi radi sedli pri peči na klop. Soseda sta jim previdno izpolnila željo. Sele sedaj so se oglasili mati, toda jok in strah in veselje jim je tako sekalo glas, da nisem mogel razumeti nobene besede. — — "Nam je že trda predla," sta povedala soseda, ko sta varno posadila očeta na klop. "Do ramen je že tičal v blatu in komaj smo ga še izvlekli. — — Oče so imeli na glavi dvoje ran, ki pa nista bili nevarni Mati so hiteli po perilo, dekla je prinesla vode in vsakdo je pomagal, kakor je vedel in znal. Ko so potem očetu izmili rane in jih obvezali, so povedali o svoji nesreči vse tako, kakor sem jih sliŠaT jaz govoriti po padcu s peči, samo tega niso nič vedeli, da bi bili kje kaj govorili z menoj. Ker so se s sosedi vred čudili, kako sa prišli mati na to, da so poslali na Ločje ljudi ponje, sem povedal še jaz, kaj se mi je zgodilo. — — "Kako je vendar vse to čudno na svetu," so*vzdihnili oče. Ta in oni je strme skimal z glavo, ker ni mogel razumeti vsega tega. Kako naj bi bil tudi razumel ?! Saj jaz niti danes, po petinsedemdesetih letih, ne vem, kaj bi dejal. — NEW YORK, N. Y„ 20 ** Francoska vlada je inie^g Taita Hendersona, genenS potniškega upravitelja fran^ ske proge, Compagnie Gen«S Transatlantique. . ^ Prt wu 4*MU Mi* tli p« Mk«Uj«M »Miillhi M »m kraj« tir. drtar vnh m »*iuj»j* raosTO. piiiu »• u. mm u ujnij« ia m Jata raji« trfariiM P*t-J«. kjer MHt th pojunila. A. STETZ COMPANY lil Pum4 St.. PmmIc. M. 1. HRANO IN STANOVANJE lahko dobite. Hrana stane na teden $9.00, soba na teden $3.00 Obrnite se na naslov: David Jakshic, 761 So. Pierce Street, Milwaukee, Wis. . (Adv.) Domače mesena klobase FINEGA OKUSA Zopet delam in raspoiiljara po vsi Ameriki fine klobase. Cena 40c fant. Poštnin« prosto. ' Dobre česnovega okusa domač« klobase kakor so moje in kozarec vinskega soka ali molta je Slaven skemu ljudstvu najbolj priljubljena "menaša". Ko Je to na mizi, tedaj Je veselje tukaj. Tako dobre klobase kot so moje se le malo kje dobe isven pri meni. Svetujem vam, pilite in na^ ročite si jih, da se prepričate. Z naročilom pošljite tudi denar. Denar se vam vrne ako niste zadovoljni. Pi lito na: JOSEPH LESKOVAR 610—14th St., Raclne, Wis. P. S. Naš sastopnik A. J. Colbesen bo obiskal rojake v Mihraukee In okolici, vam ga priporočam, da mu greste na roke s naroČili. Italijanke Harmonike Ml isdelnjemo In Inportlrsmo vseh vrst In najboljše vrste ročno Isdelane italijanske harmonike. najboljše na svetn. Deset letno Jamstvo. Našo cene no nlije od dragih Isdelovaleev. Zastfnj pouk kupcem harmonike. Mi Jamčimo, da bodete lahko Igrali na našo veliko harmoniko Is note sa godbo s MIH mesečnim učenjem. Pišite nsm v angleškem jesiku sa pojasni-Ia. Zastonj tlnstrovsnt cenik, pa sahtevo. RUATTA 8ENERELLI CO. •IT Bto. Ulmmd A»». i D^t. «T CTUCAGO. ILL. Arthur Tait Henderson. Takoj po izbruhu svetom vojne leta 1914 je imenoval 1 Paul Faguet, generalni agea Francoske proge, Mr. Hendern na posebnim zastopnikom' u mu poveril vkrcavanje ameriikj čet za Francijo na parnikih frn coske črte. To službo je vzor« opravljal, poleg tega je pa tud skrbel za varen transport civfl nih potnikov, kajti edinole ti družba je tekom vojne previk la potnike. Mr. Henderson je bil rojeni Stamfordu, Delaware Countj New York, dne 13. junija let 1867. V službo pri tej družbi J atopil dne 2. marca leta 189 kot stendgraf. Potovalni potni Ski agent je postal leta 1891 Generalni potniški agent je pc stal leta 1915, šest let kasnej pa potniški upravitelj. Zadal i je nalogo ustvariti si kolika mogoče novih prijateljev. Omt nimo naj tudi, da trdno veruje i moč in vpliv časopisja. (Adv. Afi vas nadleguje KAŠELJ? Zadovoljeni odjemalci priporočajo Severa's Cough Babam. Idealno zdravilo zoper kaielj; prijetno, uspešno in zanesljiva Cena 28 ln 80 centov. aintni pr+hled Severa1« Cold and Grip Tableta Cena SO centov. Ta dve zdravila so najbolj« od pomoč v slučajih kalija, prehlada in hripavoeti. Zahtevate najprej pri lekarja. vv. y. S C V F H A CO CLDAH RAfMDS, IOVVA RAD BI IZVEDEL kje se nahaja moj brat FRANI MAYER, doma iz Senca na H* vatskem. Pred letom in pol se Ji nahajal v Kock Springsu, Wya potem sem pa slišal, da je šel d* kam v Minnesoto. Uljudno pro-aim člane S. N. P. J., ako kateri e za njega, naj mi to naznari o bi pa sam čital ta oglss, n* se mi oglasi, ker imam mu za spo ročati več važnih reči iz atar domovine. Moj naslov je: Johi Mayer, 8807 Butternut St, 1» diana Harbor, Ind.—(Adv.) DA SKUHAŠ DOBRO PI YO, PjSl PO NASE PRODUKTE. v salotf slad. hmelj. — vse drure potrebščine. F ia se prepričajte, da Je doma pri * kuhani vedno Is najbolj« is si* nejil. v j GrocerlJam, aladMar Jem Is v Jrt^Jfc^niJSih- Plim t Informacije na: FRANK OGLAB, 84+1 §mwi» Ai ifornijsko, Ne*yodP< Michiganako grosdj« sveže in direktno od onakupca. Poltena Kg Predno ga kvpHe jttje, m najprej čajU a cenah pri aCiU^JOE SP*INflW SI23 W. I9th Chicago, 111. Phone: R*H weH 3857. Ali pa: JOHN KROSEL « BHm Iaiaad A ve., Ckteago, HI. Caaal 0838. GROZDJE! ZASTAVE AMEEIBER, SLOV. I SIGURNO U% CKK>'S REGALUE, PKEKORAMNf- KOD DRUGOD__ KAP K, PNirOBMK, ITD. ln - m---* '