Leto 11.	_______________________ Ljubljana, 8. aprila 1931.	Štev. 14.
Službeno slasilo Zimsko-Športnega Saveza, Mariborskega' zimskošportnega podsaveza, Zbora Nogometnih
Sodnikov, sekcija Ljubljana, Ljubljanskega Plivačkega Podsaveza in Ljubljanskega hazena Podsaveza.
iII11, uiiim nlllllili TBIwnPIMMimiMMnWMnMmillilil m ...
Izhaja vsak torek dopoldne.	Naslov uredništva in uprave: „Športni list“ kavarna Evropa, Ljubljana, Dunajska cesta. — Izdaja-
Naročnina: četrtletno Din 20'—, polletno Din 40"—, celoletno Din 80-—	teij: za konzorcij „Športnega lista’ Friedl Leo. Odgovorni urednik Mirko Pevalek, Ljubljana, Ple-
Naročnina se plačuje vnaprej. — Pošt. ček. rač. 15.703.	teršnikova ul. 24. — Tiskarna „Slovenija”. Predstavnik fl. Kolman, Ljubljana, Celovška c. 61.
Nogometni turnir v Ljubljani — Dva poraza Jugoslavije v Budimpešti — Buren potek izredne skupščine JNS-lige sprejeli z veliko večino glasov — Razpored tekmovanja za lige — Skupščina JPS — Državno prvenstvo v cross-countryju razveljavljeno, ponovno prvenstvo v Ljubljani? — Podsavezna reprezentanca
za Beograd.
Mednarodni turnir v Ljubljani
Najboljše moštvo turnirja - Primorje. — Ilirija zataji v prvi tekmi, v drugi se rehabilitira
Skupni aranžma Velikonočnega turnirja obeh ljubljanskih vodilnih klubov je bil vsekakor posrečen. Publika je imela priložnost, da vidi lepe tekme in je prišla posebno drugi dan na račun. Poset je bil zadovoljiv. Turnir je uspel v športnem in finančnem pogledu. Gosta sta dosegla polovičen uspeh, boljše je odrezal vsekakor Maribor, ki je prvi dan premagal Ilirijo, je pa v drugi tekmi moral kloniti izredno dobro disponi-rani enajstorici Primorja. Od Sturma smo pričakovali več — zadovoljili so nas le v tehničnem oziru. Od domačih ie treba pohvalno omeniti Primorje, ki ie obakrat zasluženo zmagalo in podalo Posebno drugi dan igro, ki jo smemo upravičeno nazvati ekshibicijsko. Ilirija je popolnoma odpovedala v nedeljo. Drugega dne je nastopila s pomlajenim moštvom, ki se je popolnoma obneslo.
Maribor:llirija 5:2 (3:1).
Turnir sta otvorila podsavezni in mariborski prvak. Sodnik g. Cimpermanu sta se predstavili naslednji moštvi:
Maribor: Koren—Pliberšek, Bertoncelj I.—Konic, Božo, Petan—Žolna, Kirbiš, Pepček, Tergletz, Hreščak.
Ilirija: Presinger (Malič)—Strehovec, Bergles—Unterreiter, Dekleva, Pogačnik—Ice, Oman, Košak, Doberlet, Pfeifer. —
Ilirija je v tej tekmi odpovedala skoro na vsi črti. Prav posebno velja to za napad, ki ni zmogel niti ene smotrene skupne akcije — vse se je ponesrečilo: podajanje je bilo več kot netočno, streli so skoro vedno zgrešili cilj. K temu se je pridružilo še absolutno pomanjkanje volje in elana. V pogledu skupne igre nam je moštvo ostalo dolžno vse. Košak, drugače najboljši mož v kvintetu, ni imel sreče, vse se mu je ponesrečilo. Izjemo sta tvorila edino dva efektna in tehnično na višku stoječa strela, od katerih je drugi obtičal v mreži. Pfeifer se je uveljavil le na krilu, dočim je v zvezi znatno slabejši. Doberlet ne spada več v moštvo. O njegovi nekdanji prodornosti ni niti sluha in duha, postal je Preveč komoden. Oman igri telesno ni dorasel in je trenotno izven forme. Ice Pe zna izkoristiti svoje najboljše lastnosti— teka, zaradi povsem nerazumni ve bojazljivosti.
Krilska vrsta ni zadovoljila, imela pa ie tudi težavno stališče, ker napad ni °bdržal žoge. Obramba se je trudila in Je bila kolikortoliko na mestu. Oba vra-tarja, Presinger v prvi in Malič v drugi Polovici sta kriva po enega gola.
Maribor je zadovoljil v vseh ozirih, ^apad je izredno vigrana celota, najne-varnejši je Pepček. Krilska vrsta je dr-ZaIa vedno potrebno vez med napadom 'n obrambo. V ožji obrambi sta se Teclvsem odlikovala Koren v golu in ertoncelj I na levem backu.
Zmaga je bila popolnoma zaslužena, ayzlic temu, da je bila Ilirija tekom ce-1£re v lahki premoči.
Goli so padli: v 5. min. Pepček iz precejšne daljave. V 14. min. izenači Pfeifer z neubranljivim strelom. V 23. in 35. min. poviša Maribor po Kirbišu in Pepčku na 3:1. Po odmoru odbije Malič v 10. min. strel Žolne, ki ponovno strelja 4:1. V 20. min. pade iz lepe kombinacije zadnji gol za M. po Hreščaku. Ilirija se trudi, da popravi rezultat, vendar se Maribor odlično brani. V 35. min. postavi Košak končni rezultat.
Sodnik g. Cimperman zadovoljiv.
Primorje:Sturm 3:2 (2:0).
Primorje: Korče—Svetic, Hassl—Jug II, Slamič, Pišek II—Jug I, Slapar, Senica (Erman), Jež, Terček.
Sturm: Innerwald—Krisper, Fischer —Lamot, Oroszy, Seidler—Prettner, Flach, Klima, Kruschitz, Laptosch.
Primorje je hotelo na vsak način že v prvem naskoku zmagati in je začelo s peklenskim tempom, kar se je po odmoru maščevalo. Vodilo je že s 3:0, na to pa je moštvo popolnoma odnehalo in Gradčani so mogli zmanjšati rezultat na 3:2. Do polovice drugega polčasa je bilo vse moštvo na mestu z izjemo leve strani napada, ki je bila tudi manj zaposlena. Večino napadov je izvedla izvrstna desna stran Jug I—Slapar. Prvemu je njegova hitrost omogočila, da je z lahkoto prodrl nasprotnikove vrste, drugi je briljiral s svojo izredno gibčnostjo in prodornostjo. V krilski vrsti je zadovoljil Slamič, njegova pomagača sta bila boljša v obrambi. Backovska dvojica je bila kos nasprotnemu napadu, predvsem se je uveljavil Svetic. — Korče je pokazal izvanredno sigurnost.
Gosti so tehnično dobro izbalansirani. V polju so kombinacijsko prav dobri, pred golom pa jim manjka potrebne odločnosti. Najboljši del moštva je ožja obramba, posebno levi back. V napadu sta se najbolj uveljavila Klima kot vodja in levo krilo. Krilska vrsta je nepotrebna uvedla surovo noto in sta v tem pogledu prednjačila stranska krilca, ki sta očividno merila bolj na nogo nasprotnika kot na žogo.
Igra je zavzela precej oster karakter in je moral sodnik g. Schneller nastopiti z vso strogostjo, da je obdržal igro v mejah dovoljenega.
ŠPORTNIKI
kupujte pri
EK/TIL BAZARJU
na
KREKOVEM TRGU
Plačila
tudi na obroke!
Pred odmorom je Primorje popolnoma potisnilo nasprotnika v njegovo polovico. Obramba se je z naporom vseh sil komaj vzdržala vehementnih napadov. Že v 3. min. zabije Senica prvi gol. V 26. min. zaustavi sicer izborni Fischer z roko — 11 m spremeni Slamič. V 40. min. diktira sodnik zaradi roke Svetica II m proti Primorju, vendar Sturm ne izkoristi ugodne prilike. — Po odmoru prevladuje še nekaj časa Primorje. V
8.	min. postavi Erman na 3:0. Sturm se vedno bolj uveljavlja. V 23. min. zniža iz kota na 3:1 in 5 minut pozneje postavi Klima končni rezultat.
Primorje:Maribor 5:0 (3:0).
Primorje: Korče—Svetic, Hassl— Zemljak, Sočan, Pišek I—Jug I, Slapar, Erman, Jež, Terček.
Maribor je nastopil v isti postavi kot proti Iliriji.
Igro, ki jo nam je nudilo Primorje, moramo imenovati v vsakem pogledu prvovrstno. Moštvo je naredilo vtis do podrobnosti vigrane celote in prirediti publiki nepozaben športni užitek. Glavno zaslugo, da je tekkr vse kot po »žnorci« ima krilska vrsta, ki ni pustila nasprotnika, da se razvije in je poleg tega neprestano zalagala svoj napad, da je hočeš nočeš moral napadati. Napad skoro ni rabil te pomoči. S krasnimi kombinacijami so igraje prebili nasprot- i i nikove vrste in je moral pokazati vratar Koren vse svoje znanje, da ni doživelo moštvo še večjega debakla. V obrambi je briljiral Svetic, ki je sigurno izjalovil vsak poskusen predor gostov.
Igra, kakršno nam je nudilo Primorje, nam daje upravičen up, da bo naš nogomet v ligah dostojno zastopan. — Brez pretiravanja moramo priznati, da take igre že več let nismo videli v Ljubljani.
Maribor je bil inferioren protivnik. Bila je to igra mačke z miško. Proti Iliriji je zaigralo moštvo vse drugače, imelo pa je tudi povsem drugačnega nasprotnika. Zopet se je potrdilo staro pravilo, da moštvo more igrati ie tako, kakor mu nasprotnik dovoli. In Primorje ni dovolilo Mariboru, da se raž-vije — od vsega početka ga je potisnilo v obrambo. Mariboru se ni posrečilo nič. Primorju vse. Enajstorica gostov je nudila res žalostno sliko: noben pas se ni posrečil, vedno ga je prestregel nasprotnik. Pepček se je na vso moč trudil, da vnese sistem v napad, ves trud pa je bil zaman. V obrambi je opravil ogromno delo Bertoncelj I, ki pa je moral kapitulirati pred preciznimi kombinacijami napadalne vrste.
Igra sama je bila sicer enostranska, vendar je bila kljub temu zanimiva, ker je Primorje izvajalo res krasne akcije, ki so morale zadiviti tudi največjega nezadovoljneža. Padli so krasni goli, človek ni vedel nad katerimi bi se bolj naslajal, ali nad fenomenalnima bombama Ermana iz prostih strelov ali nad mojstrsko potezo Slaparja, ki je preskočil
žogo in dupsiral s tem nasprotnika, da je imel Jug lahko delo.
V 2. min. otvori Slapar iz lepe kombinacije serijo golov. Padi foula diktirani kazenski strel pošlje Erman s 25 m v 32. min. vehementno v mrežo. Bila je to bomba, ki je udarila kakor blisk v mrežo. V 36. min. zopet ista slika, tokrat pošlje Erman izpred črte kazenskega prostora v levi kot. Oglušujoč aplavz je nagradil mojstrskega strelca.
Po odmoru strelja zopet Erman v 9. min. radi foula kazenski strel s kakih 18 m. Terček dobi žogo in poviša na 4:0. V naslednji minuti je zopet žoga v mreži. Lep predložek Ermana prostosto-iječemu Slaparju, ki s preskokom premoti Bertonclja in prepusti žogo še boljše plasiranemu Jugu in končni rezultat je dosežen.
Sodnik g. Dolinar je v splošnem zadovoljil, nepravilno pa razsoja foule.
llirija:Sturni 1:1 (1:1).
Ilirija: Malič—Strehovec, Bergles— Belak, Varšek, Pogačnik — Dekleva (Lah), Knežević, Košak, Žitnik, Pfeifer.
Sturm v isti postavi kot v nedeljo.
Ilirija je svoje nedeljsko moštvo temeljito spremenila. Postavila je mlajše igralce, ki so se večinoma prav dobro obnesli. Prinesli so potrebno voljo in požrtvovalnost in Sturm se ima zahvaliti le sreči, da ni odšel z igrišča poražen, kajti po igri bi zaslužila zmago Ilirija z najmanj dvema goloma razlike. Igra pomlajenega moštva se ne da primerjati z ono prejšnjega dne. Ta enajstorica je nastopila z očividno voljo, da hoče popraviti dojm tekme z Mariborom in je zaigrala s tako požrtvovalnostjo, da je igral Sturm popolnoma podrejeno vlogo. Z izjemo desnega krila so bili vsi igralci na mestu. Posebno je treba pohvaliti krilsko vrsto, ki je odgovarjala v vsakem pogledu. — V obrambi je igral prvo vijolino Strehovec, ki je imponiral s svojimi izrednimi odbojnimi udarci. Bergles zopet prihaja v staro formo, njegov strel iz skoro 40 m je bila vredna kopija Ermanovih strelov iz prve tekme. V napadu je bila leva stran znatno boljša. Izvrsten je bil Pfeifer, ki je ustvaril dve popolnoma zreli šansi, enkrat ni bil hitro' na mestu, drugič je poslal Košak žogo v oblake.
Sturm je zadovoljil le v tehničnem pogledu. Napad se ni mogel uveljaviti.
V	polju je kombiniral vzorno, pred golom pa je bilo njegove umetnosti konec. Krilska vrsta je ugajala le na momente. Najboljši del moštva je bila zopet ožja obramba, kateri je mnogo pomagala • sreča.
Igra je potekla od začetka do konca v znamenju premoči domačinov. Kakor pa se v nogometu zgodi mnogokrat, je tudi tukaj dosegel vodstvo Sturm, dasi-ravno ga je Ilirija konstantno oblegala.
V	28. min. je našel dolg strel leve zveze nenadejano pot v mrežo. — 1:0 za Sturm. Domači vztrajno napadajo, gol visi v zraku — toda šele v 37. min. pa-
de izenačenje. Bergles pošlje prosti strel iz kakih 35 m z bombnim strelom v levi kot. Kljub vsem naporom je ostal rezultat neodločen.
Sodnik g. Deržaj je sodil prav dobro.
Bilanca turnirja je vsekakor zado>-voljiva. Oba ljubljanska kluba sta pokazala, da se naš nogomet polagoma zopet dviga. Povsem je zadovoljilo Primorje, dočim je Ilirija radi ponesrečene postave prvega dne po nepotrebnem izgubila tekmo. Tekma proti Sturmu je pokazala, da je treba polagoma uvajati mlajše moči. Ponedeljsko postavo je treba spopolniti z odgovarjajočim desnim krilom in ji dati možnost, da se dodobra vigra v primernih tekmah. Primorje ima šibkejšo levo napadalno stran, izgleda pa, da Terčku manjka edino rutina. Od krilskih vrst je nedvomno mnogo boljša ona drugega dne. Sočan je tehnično boljši od Slamiča in je svojemu napadu mnogo koristnejši, dočim je Slamič zopet neprimerno boljši defenzivno.
Lige so tukaj, na nas je sedaj, da čim častnejše zastopamo Ljubljano.
Pismo iz Maribora
GOSTOVANJE ZAGREBŠKIH »ŽELJEZNICARJEV« V MARIBORU.
Za Veliko noč so mariborski »Železničarji« povabili v goste renomirano moštvo zagrebških »Željezničarjev«, ki mu je zadnjo nedeljo uspelo odvzeti drž. prvaku Concordiji dve točki. Zato se je pričakovalo tudi prilično zanimanje občinstva, toda prireditelji so se zmotili in vkljub nizki vstopnini ni prišlo več kot 350 ljudi na igrišče. Zato naj občinstvo išče v prvi vrsti pri sebi krivdo, če ne vidi prvorazrednih tekem s tujimi moštvi, ker klubi žal ne zmorejo denarja za prireditve, ki jim prinašajo po par tisoč Din deficita. So ljudje, ki jih principijelno ni na igrišče, če ne igra ravno »njihov« klub! Posebno za mlajša društva, ki še nimajo svoje stalne publike, so to žalostne perspektive.
Prvi dan:
Željezničar, Zagreb-.Železničar, Maribor 4:3 (2:2).
Gostje so se nam pokazali v prav dobri luči. Ena njihovih glavnih odlik je izdržljivost do zadnjega, lastnost, ki je domači nimajo. Domačini ne znajo gospodariti s svojimi silami, tako da so proti koncu popolnoma izčrpani in morajo v zadnjih trenutkih pretrpeti nepotreben poraz. Rekli smo nepotreben, nikakor pa ne nezaslužen. Po dominantni igri gostov v drugem polčasu je zmaga popolnoma zaslužena. Moštvo gostov ima v svojih vrstah par igralcev, ki po svojih individualnih sposobnostih prekašajo ostale, prvorazredno skupno igro smo pa videli komaj v II-polčasu, ko so bili domačini že izmučeni. Najboljši mož gostov je brez dvoma desno krilo Urbanke, strelec 3 golov. Krilska vrsta je povprečna, od branilcev desni mnogo boljši, Golman je siguren. Od domačinov, ki so v prvem polčasu izvrstno zaigrali, je bil branilski trio na višini in je vzdržal do konca silovite napade. Posebno sta briljirala Wagner in Bišof. Krilska vrsta je proti koncu precej popustila, vendar je v celoti odgovarjala. Novinec Antoličič se je dobro uveljavil, posebno če pomislimo, da je imel proti sebi Urbanka. Napad je zaigral dobro, samo zastreljanih je bilo par sigurnih Sans. Konrad' je iz-nenadil s svojo nesebično igro, ki sicer ni njegova navada. Moštvo sicer še ni v formi, a je vsekakor na poti do nje. Sodnik Vesnaver je bil včasih nesi-guren. Nekaj nam je pa nerazumljivega na njegovem sojenju, in sicer, zakaj je podaljšal drugi polčas za cele tri minute, ko ni bilo absolutno nobenega tehtnega vzroka za to. Stvar sama na sebi ne bi bila tako usodna, če ne bi gostje v tem »podaljšku« dosegli zmagonosni gol.
Postavi:	Zagreb:	Pilko: Ko-
privnjak II, Šljivar; Kuzman. Malec, Miljan; Urbanke, Koprivnjak I, Krizman, Jelinek, Hus. — Maribor: Pišof; Konrad I, Wagner; Ronjak, Frangeš, Antoličič; Kohount. Efferl, Pezdiček, Paulin, Konrad II.
Drugi dan:
Željezničar, Zagreb :Železničar, Maribor 6:2 (3:2).
Opazila se je precejšnja utrujenost, posebno pri domačinih. Golman je radi blesure od prejšnjega dne samo stati-
ral. Sodil je g. Nemec. Publike samo okoli 250.
V	8. min. zabije Konrad II. 1:0 za M. Urbanke izenači v. 22. min. z enajst-ko na 1:1 radi foula Konrada L, pa že v 26. min. popravi Paulin z ostrim strelom zopet na 2:1. V 37. min. pretvori Jelinek prosti strel v 2:2. V 42. min. zgreši Wagner žogo in Koprivnjak doseže z lahkoto 3:2 za Z.
V	2. polčasu domači docela popuste, posebno ko Urbanke že v 5. min. postavi na 4:2. V 11. min. sledi 5:2 po Koprivnjaku in v 37. min. po mnogih brezuspešnih napadih 6:2 o istem igralcu.
Amater :Dobrna 3:0. Prvenstvena tekma Amater :Dobrna v Trbovljah, prva v pomladni sezoni, je prinesla zmago vodilnemu SK Amaterju. Dobrna se je požrtvovalno branila in uspelo ji je doseči prav za prav zelo časten izid. Le v pogledu discipline ni bila na višku. Amater ni še dosegel lanske forme. — Predtekma SK Retje:SK Rudar (Hrastnik) je končala s 14:2. Retje je podalo smiselno igro, Rudar za enkrat še začetniško. — Glavno tekmo je vodil dosti dobro g. Marin, predigro pa bolj šibko g. Stepišnik.
OSTALE NOGOMETNE TEKME.
V	Mariboru je gostoval zagrebški Železničar in je dvakrat premagal svoje istoimenske, tovariše s 3:2 in 6:2. Rapid je gostoval v Varaždinu in zmagal proti VŠK z 2:1.
V	Zagrebu so imeli v gosteh madžarski profesijonalni klub Sabario, ki je utrpela dvakratni poraz z istim rezultatom 1:5 po Hašku in Gradjanskemu.
Dunajska policija j,e premagala zagrebško s 5:1.
V	Novem Sadu je gostoval držav-
ni prvak Concordia. Proti Radničkemu SK je zmagala s 6:1, proti Vojvodini je bil rezultat 0:0.	,	■
(Od našega stalnega poročevalca.)
U Osijeku je do danas osnovano deset klubova, koji su primljeni, u članstvo JNS-a, i razdijeljeni su u dva razreda. U prvom su razredu: Slavija, Hajduk, Gradjanski, Željezničar i Makabi. Drugorazredni su: Olimpija, Viktorija, Grafičar, Jugoslavija i Elektra.
Slavija je danas najbolja osječka momčad. Ona i ove godine stoji na čelu prvenstvene tabele. Ove je godine Sla-viji pristupilo više dobrih domaćih i stranih igrača, kao ni. pr. Hrubec i De-duš od Varaždinskog ŠK, Šulc iz Gra-djanskog, Mesaroš iz Hajduka, zatim su se iz vojske povratili njeni bivši igrači Getto i Fleischer. Pored spomenutih, igra u Slaviji bivši igrač Monpeljea u Francuskoj Beogradjanin Čulić, koji se ovdje nalazi na odsluženju djačkog vojnog roka. Kada svi ovi igrači budu imali pravo nastupa, Slavija će pretstay-Ijati opasnog protivnika svim našim vodećim klubovima.
Momčad Slavijinu trenira odlični austrijski trener g. Malošek iz Beča, koji je već za kratko vrijeme postigao s momčadi zavidne rezultate.
Hajduk ima stalnu i dobru uigranu momčad, gaji nisku kombinatornu i za oko lijepu igru, ali uz sve to postiže kako sa domaćim tako i sa stranim klubovima dosta slabe rezultate.
Gradjanski postigao je nekoliko dobrih internacionalnih rezultata prošle godine, i to je sve što je taj klub učinio za napredak osječkog sporta. Momčad
V	Beogradu je igral v soboto in nedeljo dunajski Nicholson. Proti Jedinstvu je visoko zmagal s 6:0, dočim je BSK izsilil 2:2. BSK je v ponedeljek v Somboru premagal Sombor s 5:1.
V	Sarajevu je beogradski Soko igral z menjajočim uspehom: Soko-Slavija 5:2, Sašk-Soko 3:2.
V	Splitu se je izkazala rezerva Hajduka, ki je obakrat premagala Sokola (Zagreb) z 2:1 in 4:1.
Na turnirju v Budimpešti je doživela Jugoslavija dva poraza po Vasasu s 3:5. po Ujpestu s 3:7.
Hajduk je v Santiagu odigral dve tekmi: s Colo-Colo 3:3, s FK Audaks 3:6 (1:5). Jugoslovani so zelo trpeli radi pristranosti sodnika.
SALDA-KONTE - ŠTKACE JOURNALE - ŠOLSKE ZVEZKE MAPE -ODJEMALNE KNJIŽICE RISALNE BLOKE ITD.
NUDI PO IZREDNO UGODNIH CENAH
KNJIGOVEZNICA
JUGOSLOVANSKE TISKARNE
PREJ
K. T. D.
V LJUBLJANI, KOPITARJEVA UL. 6 II. NADSTROPJE
mu se sada nalazi u vidnom opadanju i ' svakim danom igra sve slabije.
Željezničar je najrnladji osječki klub, koji je 1927. godine osnovan i već go-! dinu dana po osnutku postao je prvak drugog razreda i prešao u prvi. Glavne odlike ove momčadi jesu elan i po-žrtvovnost, te vrlo dobro snalaženje pred protivničkim goalom.
U jesenskom prvenstvu napravio je Željezničar veliko iznenadjenje, pobje-divši Gradjanskog s 1:0.
Makabi je najrnladji prvorazredni klub, koji se je u početku u prvom razredu vrlo dobro snalazio, ali sada je njegova momčad znatno popustila. Taj klub igra nadasve grubo, a gotovo posle svake izgubljene prvenstvene utakmice traži anulaciju, a kod ponovnog odigravanja biva još jače poražen.
Drugorazredni klubovi igraju svi podjednako slabo i dobro. Svaka momčad ima nekoliko boljih igrača, koji su stubovi cijele momčadi. Najbolja medju njima je ipak Olimpija, koja će vjerojatno osvojiti prvo mjesto u drugom razredu i preći u prvi. Kada smo već kod drugorazrednih klubova, moramo ovdje napomenuti, da se je Jugoslavija prije zvala Kroacija, ali je na svojoj godišnjoj skupštini promijenila u dosadašnje svoje ime u Jugoslavija. Taj klub ide vidnim1 korakom naprijed, pod pret-sjedništvom g. Jakoba Kleina.
Mora se napomenuti i to, da su osječki drugorazredni klubovi prije igrali mnogo bolje nego sada, a razlog je tome taj, što nemaju svoja igrališta niti plaćene trenere.	Št.
Izredna skupščina JNS-lige sprejete
Vsi so ga napeto pričakovali! Pa je vendarle prišel. 5. april bo ostal za vedno zapisan v zgodovini razvoja nogometa v Jugoslaviji. Hude in velike j borbe so- se že vodile za način tekmo-; vanja. Državno prvenstvo se je v teku let znatno spreminjalo. Klubi in trezno j misleči športniki so uvideli, da je seda-I nji sistem nevzdržen. Treba je bilo misliti na to, da se povzdigne višina nogometa v vseh podsavezih. To je bila j vodilna ideja, ki je privedla saveznega j kapitana, arhitekta Boška Simonoviča : do tega, da je stavil svoj znani predlog o ligah. Kakor znano, je Simonovič i propadel na glavni skupščini — opozicija je zmagala s samo 4 glasovi večine. —
Vprašanje državnega prvenstva je ostalo slejkoprej pereče. Večina klubov se je izjavila proti sedanjemu načinu. Savez je bil prisiljen da je sklical ponovno skupščino', to pot izredno. Med tem so zagledali svet novi predlogi. Tokin je iznašel način, ki je bil z ozirom na veliko število udeležencev in preobloženost terminov neizvedljiv. Tudi predlog Jugoslavije in ZNP je nale-: tel na hude nasprotnike. Arh. Simono-I vić je svoj predlog modificiral in kakor je pokazal potek skupščine, je našel odobravanje pri veliki večini klubov.
Izredna skupščina je bila dobro obiskana. Nič manj kot 420 klubov iz vseh krajev Jugoslavije je bilo zastopanih. Glavna debata se je vodila seveda o ligah. Nastopilo je veliko število protigovornikov, dočim so pristaši lig mirno poslušali in se sploh niso oglasili k besedi. Končno je prišlo do glasovanja. Modificiran Simonovičev predlog je prodrl z veliko večino 91 glasov. Zanj je glasovalo 229 klubov, za predlog Jugoslavije 138, za Tokinov 4. Glasom izida so bile sprejete torej lige in sicer:
L Zagrebška liga: Hašk, Concordia, Gradjanski, Hajduk, Ilirija in Primorje.
2.	Beogradska liga: BSK, Jugoslavija. Slavija, Sašk, Jug in zmagovalec iz Soko: Skoplje 2.
3.	Vojvodinska liga: Mačva, Vojvodina, Slavija in Gradjanski (Osjek), Sand, Bačka, Obilić, Pančevački SK.
Pri 'ligah velja določilo, da igrajo klubi, ki se iz lig ne plasirajo v ožje državno prvenstvo-, da igrajo na to v lokalnem podsaveznem prvenstvu. Za naš podsavez je to važno predvsem zato, ker bo treba hočeš-nočeš spremeniti način podsaveznega prvenstva. Moralo se bo sestaviti enoten prvi razred.—
Druga velika debata se je vodila o sodniškem vprašanju. ZNS je predložil predlog, v katerem je zahteval popolno avtonomijo sodnikov. JNS je izdelal svoj predlog, ki je tudi na skupščini prodrl z 238:142. Glasom: tega ostane vse pri starem kot do sedaj.
Zavrnjena je bila pritožba zagrebških klubov glede delitve dohodkov tekem. Obveljal je zaključek zadnje savezne skupščine.
RAZPORED TEKEM ZA DRŽAVNO PRVENSTVO PO LIGAH.
JNS je na ponedeljkovi seji določil razpored državnega prvenstva. Vse tekme se igrajo na igrišču prvoimenova-nega.
Kvalifikacijski tekmi:
19. aprila: Skoplje 2:Soko.
26. aprila: Soko-Skoplje 2.
Prva liga:
3.	maja: Concordia-Hašk.
10. maja: Primorje-Hašk, Concordia -Ilirija.
14. maja: Gradjanski-Hašk.
31. maja: Ilirija-Gradjanski, Hajduk-Primorje, Hašk-Concordia.
4.	junija: Gradjanski-Concordia.
7.	junija: Primorje-Concordia, Hai-duk-IHrija, Hašk-Gradjanski.
14. junija: Ilirija-Hašk, Concordia-Hajduk.
21. junija: Hajduk-Gradjanski, Hašk -Primorje, Ilirija-Concordia.
5.	julija: Hašk-Hajduk, llirija-P*-*' morje.
12. julija: Primorje-Hajduk, Gradjai>' ski-Ilirija.
19. julija: Ilirija-Hajduk, Concordia-Primorje.
26. julija: Gradjanski-Hajduk.
/K Ilirija
priredi traicijonalno
domačo zabavo
(Hausball)
v soboto dne 11. aprila
Arena Narodnega doma. — Začetek ob 20.30
OSJEČKI KLUBOVI
9.	avgusta: Haška-IHrija, Hajduk-Concordia, PrimOrje-Gradjanski.
23.	avgusta: Hajduk-liašk, Conoor-dia-Gradjanski, Primorje-Uirija.
V tej skupini so rezervirani sledeči termini: 24. maj za prijat, tekme, 28. junij za tekmo z Romunijo v Zagrebu, 2. avgusta za tekmo s CSR v Beogradu in 15. avgusta za proslavo Gradjan-skega.
Druga liga:
3. maja: zmag. kval. sek.-Sašk.
10.	maja: Slavija-Jugoslavija, zrn. kv.-Jug.
14. maja: Jugoslavija-zm. kv.
24.	maja: BSK-zm. kv.
7. junija: BSK-Jugoslavija.
14. junija: Jugoslavija-Jug.
21. junija: BSK-Sašk.
28. junija:	zrn. kv.-Slavija, Sašk-
Jug.
5. julija: BSK-Slavija, Jug-Jugosla-slavija.
12. julija: Jugoslavija-Sašk, Slavija-J ug.
19. julija: Jug-BSK, Sašk-Slavija, zm. kv.-Jugoslavija.
26. julija: zm. kv.-BSK, Sašk-Jugoslavija, Jug-Slavija.
9.	avgusta: Sašk-BSK, Jugoslavija-Slavija, Jug-zm. kv.
16.	avgusta: Jugoslavija-BSK, Sla-vija-zm. kv., Jug-Sašk.
23. avgusta: Slavija-BSK, Jugoslavija-Jug, Sašk-zm. k v.
Rezervirano: 31. maj proslava BSK, 28. junija I^omunija, BSK in Jugoslavija ne sodelujeta, 2. avg. ČSR v Beogradu.
Tretja liga:
3. maja: Mačva-Vojvodina, Obilič-PSK, Bačka-Sand, Slavij,a-Gradjanski.
10.	maja: Mačva-Obilič, PSK-Vojvo-dina, Bačka-Slavija, Gradjanski-Sand.
17.	maja: PSK-Mačva, Vojvodina-Obilič, Gradjanski-Bačka, Sand-Slavija.
7.	junija: Mačva-Bačka, Sand-Voi-vodina, Obilič-Slavija, Gradjanski-PSK.
14. junija: Sand-Mačva, Vojvodina-Bačka, Gradjanski-Obilič, PSK-Slavija.
21. junija: Mačva-Slavija, Gradjanski -Voivodina, Sand-PSK, Obilič Bačka.
5. junija: Gradjanski-Mačva, Vojvo-dina-Slavija, Sand-Obilič, PSK-Bačka.
Revanžne tekme se igrajo po istem razporedu v drugem mestu 12., 19. in 26. julija ter 2., 9., 16. in 23. avgusta.
poklican je brez dvoma Mariborčan. Erman je zopet kot strelec v stari formi, njegovih golov v ponedeljek ne bomo zlepa pozabili. Košak je tehnično sigurno boljši, je pa telesno prešibek. Velik križ je vprašanje leve zveze. Tu nimamo ničesar, kar bi odgovarjalo ostalim zasedbam. Mogoča pa je druga rešitev. Za levo krilo je brez konkurence Pfeifer.
Pregledali smo naše vrste. Imejmo pred očmi vedno eno izmed najvažnejših momentov pri sestavi reprezentance: kolikor mogoče ne kvariti homogenosti! Dobra rešitev postave nam bo s tem znatno olajšana. Poizkusimo:
Koren (Maribor), Svetic (Pr.), Strehovec (II.), Zemljak (Pr.), Slamič (Pr.), Pogačnik (II.), Jug (Pr.), Slapar (Pr.), Erman (Pr.), Bertoncelj (Marb.), Pfeifer (Ilirija).
Na prvi pogled vidimo, da je homogenost po možnosti obdržana:	desno
stran moštva sestavljajo Primorjaši, levo stran Ilirijani. Ermana smo postavili v sredo napada, ker je vigran s svojim sosedom. Bertoncelj je predragocena moč, da bi ga zavrgli. Leve zveze nimamo — ali ni najboljša rešitev, da postavimo na to mesto Bertonclja? On kot dober igrač se bo tudi na tem mestu znašel in verujemo, da bo z njim mnogo pridobil tudi Pfeifer.
Kakšna nai bo podsavezna reprezentanca
Kakor znano', sodeluje naš podsa-vez na proslavi 10-letnice Beogradskoga Loptačkega Pod saveza. Proslava se vrši na pravoslavno Veliko noč in bo reprezentanca našega podsaveza nastopila proti reprezentancama Zagreba in Beograda.
Čaka nas težka naloga. Postaviti bo treba enajsterico, ki nas bo častno zastopala v Beogradu. Boriti se imamo z nasprotnikoma, ki sta v Jugoslaviji najmočnejša.
Velikonočni turnir v Ljubljani nam je dal priliko, da pregledamo naše vrste.. Upamo, da je imel podsavezni kapetan odprte oči. Tu načnemo- zopet kočljivo vprašanje. Kdo je podsavezni kapetan? Menda ga nihče ne pozna. Njegova osebnost je zavita v neko ta-jinstveno meglo, kakor kak indijski misterij.
Poizkusimo sestaviti moštvo, v katerega bomo imeli splošno zaupanje!
Za mesto vratarja prihajata v poštev predvsem Koren (Maribor) in Malič (Ilirija). Primorjaš Korče se je za praznike sicer izkazal, ima pa še premalo rutine, da bi dostojno zasedel tako odgovorno mesto. Koren in Malič sta že dostikrat pokazala, da spadata med naše najboljše vratarje. Prednost dajemo Mariborčanu, ki ima večje izkušnje in tudi po postavi bolj odgovarja.
Vprašanje backov je menda najlažje rešljivo. Svetic (Primci je) in Strehovec (Ilirija) sta že neštetokrat dokazala, da sta na tem mestu brez konkurence. Za praznike sta se oba pokazala v odlični formi. Za rezervo pride resno v poštev Barlovič (Rapid).
Težja je rešitev sestave krilske vrste. Pred očmi moramo imeti dejstvo, da je treba postaviti predvsem močno defenzivno formacijo, kajti računati moramo, da bomo imeli opravka z nasprotnikoma, ki bosta imela glavno orožje v svojih napadalnih vrstah. Naj navedemo le Tirnaniča in Marjanoviča ter Leinerta in Hitreca, ki bodo sigurno postavljeni v reprezentanco Beograda oziroma Zagreba. Tehnično enakovrednih krilcev nimamo napram tem nogometnim virtuozom, postaviti moramo torej borbene igralce. Za srednjega krilca pride v poštev edino Slamič, ki ie defenzivno naš najboljši halves. Težja je rešitev stranskih krilcev. Defenzivno res dobrih in poleg tega zadosti rutiniranih stranskih halvesov skoro nimamo. Po našem mnenju je pretendent za desno stran stari izkušeni rutiner Zemljak, katerega smo sicer v ponedeljek letos prvič videli na igrišču, yendar je pokazal, da je za to mesto še vedno naš najboljši. Njegova moč ie. sicer v ofenzivi, toda kot star lisjak Se bo kmalu prilagodil. Na levi strani sta dva resnejša konkurenta: Pišek I in Pogačnik. Prvi je tipično defenzivni 'krač, dočim je Pogačnik enako dober v obrambi kot v napadu. Dajati prednost enemu ali drugemu je stvar okusa.
r> tem nas vsekakor ne sme zapeljati k‘Ubska pripadnost.
Napad sestaviti nam ne bo težko.
Tu je treba gledati predvsem na homogenost. Desna stran bo vsekakor najboljše zasedena z Jugom in Slaparjem. Oba sta dobro vigrana in momentano v izvrstni kondiciji. Za mesto vodje napada je odločitev težja. Po do sedaj videnem imamo kar tri pretendente-: Bertonclja, Ermana in Košaka. Najbolj
Po našem mišljenju je to najmočnejša postava, ki bi sigurno najbolj častno zastopala slovenski nogomet. Kot rezerve pridejo v poštev Barlovič (Rapid), Pišek I (Primorje) in Košak (Ilirija). Na podsavezu je sedaj, da naš predlog tehtno in temeljito preudari in prouči. —
Lahka atletika
NEMOGOČ POTEK DRŽAVNEGA PRVENSTVA V CROSS-COUNTRY JU.
V nedeljo se je vršilo v Beogradu na igrišču BSK državno prvenstvo: v cross-countryju, ki je doživelo popoln fiasko. Organizacija je bila skrajno pomanjkljiva, jasno se je pokazalo, da Beograd za tovrstne prireditve nima primernih ljudi. V pogledu štetja krogov so se izvršile take nekorektnosti, da je bil savezni tehnični referent Dobrin prisiljen, da je razveljavil vsa mesta od osmega tekača dalje, ker je bilo nemogoče kontrolirati, koliko krogov je kateri tekač pretekel. Klasificiralo se je torej le prvih osem mest in je zaradi tega odpadla klasifikacija za prvenstvo moštev. K nerednosti je mnogo pripomoglo dejstvo, da je tehnični referent JLAS g. Dobrin pred tekmovanjem zahteval, da se skrajša dolžina prvotno namenjenega kroga od 650 na 400 m.
Proga je merila 10 km in je bilo torej potrebno preteči 25 krogov. Za prvo mesto se je vodila ogorčena borba med Concordijašem Predaničem in Haškov-cem Tučanom. Tučan je zapravil zmago le radi slabe taktike. Kot tretji je prispel na cilj Sporn (Ilirija) kakih 50 m za prvim. 4. Podpečan (Železničar), 5. Sretenovič (BSK), 6. Krevs (Primorje), 7. Stefanovič (BSK), 8. Slapničar (Primorje).
Čase menda sploh niso štopali, ker niso bili niti razglašeni niti objavljeni.
V Beoradu vlada veliko nezadovoljstvo radi postopanja g. Dobrina. Beogradski, kakor tudi vsi slovenski klubi so zahtevali, da se prvenstvo ponovi koncem aprila v Ljubljani. Z naše strani smatramo zahtevo kot popolnoma opravičeno — vsaj ima Ljubljana v moštvu Ilirije že dve leti zaporedoma državno prvenstvo v moštvih in bi bilo že skrajni čas, da dobi izvedbo tekmovanja Ljubljana.
Razno
Velikonočni prazniki predstavljajo že od nekdaj višek športnega udejstvovanja. Povsod v naši državi smo imeli kopico večjih nogometnih tekem,. Pose-tili so nas naši najbližji sosedje — Avstrijci in Madžari. Ljubljana je imela prav lep turnir, ki je zadovoljil v vsakem pogledu, Zagreb je imel v gosteh madžarsko profesijonalno moštvo Sa-bario, Beograd pa dunajski Nicholson. Naša moštva so se dobro držala, inozemski gosti so se večinoma morali vrniti z negativnimi uspehi.
Zgodovinski dogodek v razvoju našega nogometa predstavlja nedeljska izredna skupščina saveza, ki je radi sprejetja lig prinesla našemu sportu preobrat in najbrže tudi odprla pot k lepši bodočnosti.
r
MESTNA
HRANILNICA
LJUBLJANSKA
Ustanovljena 1.1669
Telefon štev. 16. — Poštni ček št. 10.333
(GRADSKA ŠTEDIONICA) □UBIJANA, PREŠERNOVA ULICA
sprejema vloge na hranilne knjižice kakor tudi na tekoči račun, in sicer proti najugodnejšemu obrestovanju. Hranilnica plačuje zlasti za vse vloge proti dogovorjeni odpovedi v tekočem računu najvišje mogoče obresti. —
Za vloge in obresti jamči poleg lastnega hranilničnega premoženja še mesto Ljubljana z vsem premoženjem ter davčno močjo,
I
Jugoslavija:Bolgarska. Savez je na svoji zadnji seji odredil moštvo, ki bo igralo 19. t. m. v Beogradu proti Bolgariji. Tekma šteje k balkanskemu ćupu. Postava je naslednja: Spasič (Ju-gosl.)—Radovanovič (BSK), Babič (C.) —Arsenijevič (BSK), Premeri (Cone.), Djokič (Jugosl.)—Tirnanič, Marjanovič (oba BSK), Hitrec (Hašk), Vujadinovič, Virič (oba BSK).
Ostavka Dobrina. Glasom vesti zagrebških »Novosti«, je podal tehnični referent JLAS ostavko, navodno zaradi zadnjih dogodkov v Beogradu ob priliki cross-countryja.
Austria zmagovalec dunajskega turnirja. Velikonočni turnir na Dunaju, na katerem so sodelovali večkratni prvak Nemčije Fürth, dalje Hungaria in domača Rapid in Austria, je prinesel slednji nepričakovan uspeh. Rezultati so bili: Austria:Fürth 6:0, Hungaria:Rapid 4:3, Austria:Hungaria 0:0, Rapid:Furth 6:4.
Velik uspeh Wackra. Dunajski je zmagal na Velikonočnem turnirju v Anversu, katerega se je udeležila tudi praška Sparta. Wacker je premagal Berchem Sport z 7:0 in Sparto s 4:2.
Triumf Slavijo. Slavija (Praga) je za praznike igrala v Kopenhagnu. Prvi dan je odpravila reprezentanco Kopenhag-na s 6:0, drugi dan pa reprezentanco Danske s 3:2.
Ilirija rez.:Korotan 7:0. V zadnji številki smo poročali, da je 29. m. m. porazila SK Reko s 7:0. N#še poročilo je bilo v toliko netočno, da protivnik rezerve Ilirije ni bila SK Reka, temveč SK Korotan.
Reka:Elan 4:2. V Novem mestu je gostovala na veliko nedeljo viška Reka. Podala je dobro in koristno igro in zasluženo zmagala nad še netrenirano enajstorico SK Elana. Tekmo je vodil dobro podsav. sodnik inž. Medic.
Službene objave
LJUBLJANSKI PLIVAČKI PODSAVEZ (službeno).
Po nalogu JPS objavljamo:
Saopštavamo Vam da smo gl. za-Uučka sednice u. o1. JPS-a dne 29. marta o. g. izrekli ove kazne, koje izvolite objaviti u Vašem službenom glasilu, te ih izvolite provesti u Vašoj kaznenoj evidenciji:
»Kažnjava se gosp. Ing. Miljutin Debelak, bivši pretsjednik Ljubljanskog Plivačkog potsaveza u Ljubljani i odbornik Jugosiovenskog Plivačkog Saveza u Zagrebu, brisanjem iz odbora JPS-a, nadalje diskvalifikacijom u trajanju od jedne godine dana u svim forumima JPS-a, te se konačno poziva ASK »Primorje« u Ljubljani, da istoga gospodina isključi iz redova svoga članstva.
Kažnjava se gosp. Savo Sancin, bivši tehnički referent Ljubljanskog Plivačkog Podsaveza u Ljubljani, diskvalifikacijom u trajanju od jedne godine dana u svim forumima JPS-a, te se ujed: no poziva ASK »Primorje«, Ljubljana, da istoga gospodina isključi iz redova svoga članstva.
Kažnjava se gosp. Pavle Marc, bivši tajnik I. Ljubljanskog Plivačkog Podsaveza u Ljubljani, diskvalifikacijom u trajanju od jedne godine dana u svim forumima JPS-a, te se ujedno poziva ASK »Primorje«, Ljubljana, da spomenutoga gospodina isključi iz redova svoga članstva.«
Sve ove kazne izrečene su zbog ne-pokoravanja odredbama redov, glavne skupščine i upravnog odbora JPS-a.
Pretsjednik dr. Hadži. — Generalni sekretar: Esapović.
MARIBORSKI ZIMSKOŠPORTNI PODSAVEZ.
JZSS zahteva predložitev zimskošportnega sporeda do 30. aprila. — MZSP je sklenil predlagati svojemu članstvu, da naj izvede svoje klubske tekme izključno drugo nedeljo januarja 1932. Pri sestavi svojega sporeda se naj člani na to ozirajo. Prvo nedeljo februarja izvede podsavez svojo tekmo.
Tajnik MZSP.
Vse dopise za „Športni list“ pošiljajte na novi naslov:
Kavarna „Evropa“.
Glavna skupščina JPS
Ko je redna glavna skupščina JPS-a, | interesantneje je morda bilo to, da so ki se je vršila koncem novembra leta ! se našli delegati, ki so se silno ogrevali
1930 v Beogradu določila, da se ima do 1. aprila t. 1. održati izredna skupščina, ki naj na podlagi došlih predlogov iz-premeni pravilnike in pravila saveza m odloči, kje se bodo letos vršile tekme za državno prvenstvo, je sprejela ta sklep v dobri veri, da bo uprava saveza medtem došle predloge temeljito obdelala, jih vposlala na vpogled klubom, ki bodo izrazili svoja mnenja o njih ter na podlagi teh mnenj sestavila konkreten, vsestransko dobro predelan in proučen predlog za izpremembo pravil, katerega bo predložila izredni skupščini v potrditev in sprejem.
Vse to se ni zgodilo. Skupščina je bila sklicana, delegati so se sestali v dokaz razveseljivem številu — saj jih je samo slovenske klube zastopalo nič manj kot 5 — savez pa je prišel na skupščino absolutno nepripravljen!
Seveda je bilo vsako reelno delo na izpremembi pravil skoro toliko, kot nemogoče. Na različne načine so prisotni delegati izražali svoje nezadovoljstvo nad pasivnostjo savezne uprave in nič čudnega ni, če je vse to nezadovoljstvo izzvenelo v prerekanje in brezplodno govoričenje in je vsled tega de-lazmožnost skupščine morala utrpeti dokaj znatno škodo.
Tako je pač bilo mogoče, da je o borih štirih predlogih ljubljanskega pod-saveza skupščina razpravljala celo poldrugo uro in seveda morala priti do zaključka, da tako dalje ne bo šlo; prede-batirati bi bilo namreč treba še dokaj obširen predlog sušaške Victorie. — Pa je postala debata spet burna, dokler ni našla svojega konca v sklepu, naj pri-, znani strokovnjaki v plavalnem športu, gg. Macanovič, Serie, Esapovič in Tre-buhovič sedejo za mizo in iz došlih predlogov, iz pravilnikov PINA in iz vseh dodatkov k 1. 1928 izdanemu pravilniku .IPS-a sestavijo en sam nov dodatek. Ta dodatek je vposlati vsem članom JPS-a na ogled. Klubi naj ga preštudirajo, po svoji najboljši volji skušajo izpopolniti in ga nato vrnejo savezu, ki ga tako vsestransko izboljšanega predloži v potrditev novi izredni glavni skupščini, katera se ima vršiti 10. maja t. 1.
Tako je bila prva točka dnevnega reda, tičoča se izpremembe pravil, dokaj hitro absolvirana. In če bi utegnil kdo biti ž njo nezadovoljen — morda bo našel tolažbo v znani nemški p risi o-vici: »aufgeschoben ist nicht aufgehoben«!
Prešlo se je na program saveza za sezono, ki je prav za prav že pred durmi. Prav tolika, ali pa morda še večja negotovost: savezna uprava ni na aranžmaju reprezentativnih tekmovanj napravila prav ničesar in tudi glede udeležbe naših plavačev na prvenstvu Evrope v Parizu je še v popolni neizvest-nosti. Tako se imamo zahvaliti prav za prav le privatni inicijativi nekaterih delegatov, da so vendarle že storjeni četudi le skromni koraki na perfektuira-nju srečanja s češko in poljsko plavalno reprezentanco, ki naj bi se vršilo v Pragi in pa damskega dvomatcha z Avstrijo, ki naj bi se vršil po možnosti v Mariboru. Obe ti reprezentativni prireditvi naj bi bili zadnja preizkušnja za Pariz in naj bi se vršili na isti dan, t. j. 16. avgusta.
Na podlagi tega so se določili termini državnih prvenstev, in sicer:
do 26. julija morajo biti končana vsa podsavezna prvenstva;
1. in 2. avgusta drž. prvenstvo v plavanju, skokih in water-polu junior-iev. Mesto održanja: kupalište »Jadran« na Sušaku v režiji JSK Victorije;
3. in ev. 4. avgusta drž. prvenstvo v skokih seniorjev. Mesto održanja: Karlovac;
8.	in 9. avgusta drž. prvenstvo v plavanju in water-polu seniorjev. Kraj održanja: kopališče Ilirije v Ljubljani v režiji Ilirije.
To je savezni prvenstveni program. Ni sicer čisto v skladu s pravili, da se je skakanje seniorjev oddelilo časovno in krajevno od plavanja in water-pola, izvedlo pa se je to na izrecno prošnjo Karlovčanov iz čisto propagandnih vidikov.
Prav interesanten je bil potek debate o prvenstvu Evrope v Parizu in naj-
za to, naj vsako misel na udeležbo naših plavačev ä priori pokopljemo in sklenemo, da v Pariz pod nikakim pogojem ne gremo. Prav tako kuriozno se čuje mnenje g. Macanovića, da skoro gotovo ni računati s tem, da bi se naše dame poslalo v Pariz, ko je vendar mislim da vsakomur jasno, da ima n. pr. damska štafeta 4X100 m, sestavljena iz najboljših štirih plavačic med šestorico Roje, Godina, Župan, Medanič, Bu-lat, Lampret in event. še Wimmer, mnogo več izgledov na placement kot n. pr. moška štafeta, katera se po dosedanjih prognozah edino misli poslati v Pariz. Tudi bi morda bilo koristneje in uspešneje, če gre v Pariz water-polo reprezentanca, kot pa štafeta, ki v silno jaki konkurenci nima niti najmanj izgledov!
So pa vse to bili samo povsem brez-obvezni razgovori, kar je bilo na skupščini govorjeno o Parizu, namreč. Ofici-elno se je sklenilo le,1 da gremo, če bomo imeli denar, seveda!
Oba internacionalna reprezentativna nastopa proti Poljski in ČSR, oziroma Avstriji, sta kot omenjeno, danes še več ali manj pobožna želja! Glede prvega vemo samo to1, da je omenjen v privatnem pismu uglednega češkega funk-cijonarja v plavalnem sportu na g. Macanovića, zadevno drugega pa vodi pregovore sušaška Victoria. Kaj uo »ra-talo«, pa je še veliko, veliko vprašanje!
Tako nekako je torej izredna glavna skupščina JPS-a, ki se je vršila na cvetno nedeljo v Zagrebu, bolj delala račune brez krčmarja, kot pa sklepala, bila je vse bolj razgovor, kot skupščina in nekateri delegati so se pošteno pritoževali, da ne vedo, po kaj so prišli v Zagreb. Kaj čuda torej, če je tisti športni hohštapler, ki je v svojem samoljubju zašel tako daleč, da je bil prepričan, da bo v senci nekakih zakonitih odredb skupščino uveril, da predstavlja nekaj v plavalnem sportu, kar je svojčas žal res bil, kar je pa že na redni skupščini novembra 1930 definitivno prenehal biti, kaj slabo naletel in se moral prav hitro ohladiti! Mislim pa, da se bo odsedaj zavedal stare resnice: »tempora mutantur« ...
Slučai plavača Wilfana
Da dobi v tej zadevi naša športna javnost jasno sliko in da ne bo napačno informirana, smatram za potrebno o stvari nekoliko izpregovoriti.
Draško Wilfan je bil prvotno član Primorja. Vendar je že lansko poletje nekaj časa treniral pri Iliriji pod vodstvom mednarodnega plavalnega trenerja Deutza. Ko sem v jeseni prevzel trening pri SK Iliriji, me je Wilfan prosil, da jim sme prisostvovati. To sem mu dovolil in tako je posečal gimnastiko, tečaj za športno masažo in do zadnjega skoro vse plavalne treninge. Prostovoljno, brez najmanjšega pritiska se je odločil za prestop iz Primorja v Ilirijo in to je v priporočenem pismu sporočil svojemu prejšnjemu klubu. Dasi sem načelno proti prestopanju iz kluba v klub, sem prestop v tem slučaju odobraval, ker Wifanu je le v Iliriji možno, da razvije svoje naravne sposobnosti za plavalni sport. V Iliriji ima konkurenco in ima zimsko in letno kopališče za trening. Ni šlo tukaj le za napredek goto:-vega plavača, temveč pravtako za čast jugoslov. sporta. Sploh pa v Ljubljani ni pogojev za obstoj dveh plavalnih sekcij in bi bilo smotrenejše in za naše športne razmere bolj zdravo, ako bi obstojala le ena, kakor je to v drugih jugoslov. mestih.
Za ASK Primorje je bil seveda izstop Wilfana težka izguba. Zato je storilo vse, da bi se prestop preprečil. Poleg drugega je vplivalo na Wilfano-vega očeta dr. Wilfana, ki je odredil, da njegov sin začasno ne sme pristopiti, k Iliriji. Vendar je Draško ves čas trdno upal — in se stalno v tem smislu izražal — da mu bo sčasoma oče le dovolil vstopiti v Ilirijo. Že pred mesecem me je zaprosil za verifikacijsko tiskovino in je na klubskih tekmah dne 21. in 22. m. m. tudi startal, čeprav tega ni nihče zahteval. Med tem časom mi je večkrat tožil, da ga mučijo nekateri člani Primorja z večurnim prigovarjanjem za povratek v njihov klub.
Ko se je Ilirija odločila, da se udeleži mednarodnih plavalnih tekem na Dunaju dne 11. in 12. t. m., se je Wilfan potrudil, da je dobil od svojega očeta dovoljenje za verifikacijo za Ilirijo. Verificiran je bil 29. marca in je že naslednji dan navdušeno treniral, nosil —• kakor že mesec prej — ilirjanski znak, govoril, da bo vsak dan treniral, da tudi smučal ne bo čez praznike — vse to radi bližnjih tekem.
Dva dni za tem smo čitali v »Jutru« njegovo izjavo, da prestopa v Primorje. Izjava je bila v tako kričečem protislovju z njegovimi nazori o Primorju, ki jih je mnogokrat izrazil iz povsem lastnega nagiba, ter z njegovim obnašanjem in izražavanjem v obče, da smo jo smatrali najprej za L aprilsko šalo. Kaj se je med tem godilo, ne vemo, gotovo pa je, da se Wilfana v plavalni sekciji Ilirije' ni morda žalilo ali mu na kak drug način dalo povod za tako nerazumljiv korak. Kdor ve, kako navdušeno se je izražal vse do zadnjega za Ilirijo, ta ni mogel verjeti besedam, ki so bile natisnjene v »Jutru«! Branim se misli, da njegovo navdušenje ni bilo
pristno in branim se misli, da je bilo vse to preračunano: čez zimo bom v Iliriji, ki ima zimsko kopališče, ko pa se bo približala letna sezona, ji obrnem hrbet. Preslabo luč bi metalo to na njegov značaj! Ako je v Wilfanu nastopil preokret iz prepričanja, tedaj bi morala biti gesta prestopa drugačna: Iliriji bi moral pojasniti vzroke izstopa in vsaj zahvaliti bi se moral za vse ugodnosti, ki jih je kot vsak član užival.
Ne gre tukaj za plavača ali za osebo, ki ji tudi danes želim še veliko uspehov. Gre za športne metode, 'za korektnost, za značajnost, ki je in mora biti najvišje načelo v sportu.
Drago Ulaga.
Lahka atletika
NAŠA LAHKA ATLETIKA V PRETEKLEM LETU.
(Nadaljevanje.)
1500 m: 1. Žorga, Primorje, 4:23.8, 20. septembra 1930; 2. Kumer, Ilirija, 4:31.7, 28. septembra 1930; 3. Podpečan, Železničar, 4:32, 22. junija 1930; 4. Blatnik, Primorje, 4:38.3, L junija 1930; 5. Vrečko, Ilirija, 4:39.4, 1. junija 1930; 6. Sporn, Ilirija, 4:39.8, 1. junija 1930; 7. Gaberšek, Primorje, 4:41.2, L jun. 1930;
8.	Soukal, Ilirija, 4:45, 30. oktobra 1930;
9.	Ilovar, Ilirija, 4:46.6, L junija 1930;
10.	Putinja, Primorje, 4:47.3, L jun. 1930.
Žorgov rezultat je pod slovenskim
rekordom; ker pa se je takrat plasiral kot tretji, ni oficielno priznan kot rekord. Njegov čas je za naše razmere odličen. V precejšnji razdalji mu sledita Kumer in Podpečan, na to je zopet presledek in pridejo na vrsto ostali. Povprečen čas vseh desetih je 4:38.41. Pod to povprečnostjo so tekli štirje tekači.
5000 m: 1. Krevs, Primorje, 17:26.6, 8. septembra 1930; 2. Slapničar, Primorje, 17:28, 22. junija 1930; 3. Podpečan, Železničar, 17:28.4; 4. Majhenič, Ilirija, 17:40.7, 29. maja 1930; 5. Kumer, Ilirija, 17:42, 29. maja 1930; 6. Sporn, Ilirija, 17:48.5, 29. maja 1930 ; 7. Tinta, Ilirija, 18:01, 17. maja 1930; 8. Ilovar, Ilirija, 18:06.5, 29. maja 1930.
Povprečnost vseh osmih je 17:42.7. V tej disciplini niti ne moremo izpolniti vseh desetih mest. Marsikatera znana imena manjkajo. Najboljši rezultat leta ima mladi Krevs, tesno mu sledita Slapničar in Podpečan; žal bo moral talentirani Mariborčan najbrže popustiti lahko atletiko. V precejšnji razdalji za temi pridejo šele ostali. Sporn se nahaja precej zadaj v tabeli, komaj na šestem mestu, kar je pa faktično precej drugače. Kakor na kratke proge, tudi na dolge ne moremo zaznamovati nikakega zboljšanja. Dočim je na srednjih progah napredek viden, smo na onih čemdalje na slabšem. To gotovo ni razveseljiv znak.
10.000 m. Tu je tekel sam Sporn in sicer pod 38 min. Tekel je v Atenah. Da ne moremo tu sestaviti tabele, je krivo deloma tudi to, da' na mitingih ta proga ni -razpisana, na državnem; prvenstvu za moštva pa so vsi obleti na tej progi izstopili in se ni nihče plasiral. Ilirija je lani osvojila držav, prvenstvo v cross-countryju na 10.000 m, kar kaže, da ima-
mo Slovenci še vedno dobre tekače na dolge proge.
Maratonski tek. Tudi tu je startal samo Sporn in dosegel čas 3:08.47, ki je še precej dober. Drugega atleta bi pri nas redko dobili, da bi mogel teči to progo.
110 m lese: 1. Bertoncelj, Maribor, 19; 2. Pavšič, Ilirija, 19.2. 29. maja 1930;
3.	Outrata, Ilirija, 20.1, 29. maja 1930;
4.	Jug, Primorje, 20.3, 29. maja 1930;
5.	Omerza, Ilirija, 21, 29. maja 1930; 6. Vidmar, Ilirija, 21.5, 29. maja 1930.
Povprečnost znaša 20.2. Tudi v tej panogi tabela ni popolna. Ta tek se pri nas sploh ne goji in smo v tem še začetniki, kar se je pokazalo v tem, da niti en naš atlet ni dosegel minima, ki je bil določen za državno prvenstvo, namreč 18.8. Te točke na naših mitingih sploh ni; v tem oziru smo zdaj na slabšem, kakor smo bili pred leti. Čas bi že bil, da se v tem oziru obrne na bolje. Oba ljubljanska kluba sta si nabavila lese, ki pa služijo samo za okus garderob; razen na državnem prvenstvu, kjer je bil obvezen tek čez lese, jih nismo nikoli videli na zelenem polju. Nerazumljivo je, da je ta lepa lahkoatletska disciplina pri nas tako zanemarjena in naravnost ignorirana.
Isto velja za tek 400 m čez lese. Na državnem prvenstvu ni startal v tej disciplini niti en atlet.
Štafeta 4X100 m:	1. Primorje I.
(Korče, Perovič J., Perovič I., Skok), 46.2, 8. septemb. 1930; 2. Ilirija I. (Orel, Javornik, Schiffrer, Stepišnik), 47.7, L junija 1930; 3. Primorje II., 48.4, 1. junija 1930; 4. Primorje III., 48.5. 1. junija 1930; 5. Primorje II., 50.9, L junija 1930; 6. Rapid, 51.4.
Tu je zelo težko sestaviti popolno in natančno tabelo, ker so v različnih štafetah tekli večkrat isti tekači. Doseženi časi niso posebno dobri. Reprezentančne ljubljanske štafete letos ni bilo, ker ni bilo dvomatha z Zagrebom ali kakim drugim mestom, kar se je prej redno prirejalo, lani pa je zaradi splošnega mrtvila v lahkoatletskem, sportu še to odpadlo.
Skok v višino: 1. Jeglič, Ilirija, 165, 29. oktobra 1930:	2. Zupančič, Ilirija.
165, 29. oktobra 1930; 3. Groszy, Ilirija, 160, 17. maja 1930; 4. Dobovšek, Ilirija, 160, 29. maja 1930; 5. Korče, Primorje, 160, 8. septembra 1930 ; 6. Medica, Primorje, 160, 21. septembra 1930;	7.
Schiffrer, Ilirija, 155, 17. maja 1930; 8. Stepišnik II., Ilirija, 155, 17. maja 1930;
9.	Petkovšek, Primorje, 155, 29. maja 1930; 10. Pogačnik, Primorje, 155, 29. maja 1930.
155 so skočili še Stare (Ilirija), Jež (Maribor).
Povprečnost je 159 cm. Zanimivo je, da je prvak v kroglji tudi prvak v skoku v vis. Tudi v skoku v višino se je po:avil zastoj, čez 165 nihče ne pride. Marka 170 je zdaj že par let nedosegljiva. Kvantitativno je. pa opaziti napredek; saj jih je šest prišlo čez 160, 13 pa čez 155. Zato je kar čudno, da na 170 nihče ne more.
Skok s palico:	L Zupančič, Ilirija,
320, 30. oktobra 1930; 2. Groszy, Ilirija, 3.10, 30. oktobra 1930; 3. Gašperšič, Primorje, 3.00, 7. septembra 1930; 4. Tomšič, Primorje, 2.90, 28. septembra 1930; 5. Gregorka, Ilirija, 2.70, 1. junija 1930; 6. Kermavner, Primorje, 2.50, L junija 1930.
Povprečnost je 290; čez to mejo so prišli 4. Slovenski rekorder Gregorka je letos premalo startal, zato tak njegov rezultat. Kakor se vidi, ima ta panoga med našimi atleti prav malo zastopnikov, v Mariboru je niti ne goje.
(Dalje prih.)
OPOZORILO NAROČNIKOM!
Ker mnogo naročnikov ni še poravnalo naročnine za prvo četrtletje, smo priložili današnji številki položnice, da morejo zamudniki poravnati svoje obveznosti. Tisti, ki imajo naročnino za prvo četrtletje že poravnano, naj porabijo položnice za drugo četrtletje, ki je tudi že zapadlo1, ker se plačuje naročnina v naprej. Uprava prosi vse cen j. naročnike, da plačujejo naročnino točno in vedno v naprej, ker ji prihranijo s tem obilico administrativnega dela. — Uprava opozarja dalje vse naročnike, da bo ustavila dostavljanje lista vsem-ki do 30. t. m. ne bodo imeli poravnane naročnine do 30. junija t. 1.
Uprava Športnega lista.