Za gospodarje
Maribor, dno 5. decembra 1034.
' 3
j ‘-r '
Pregled naših davkov,
v ■ •
Ko govorimo dan na dan samo o krizi, bo gotovo zaniimalo vsakoga, od kod še more dobivati državna uprava toliko dohodkov, da more zmagovati v teh časih vse velike izdatke. Za proračunski leti 1925 db 1931-32 (proračunsko leto se prične pri nas s 1. aprilom vsakega leta in traja do 31. marca drugega leta) imamo že končne obračunske zaključke. V obračunskem zaključku za leto 1931-32 so znašali naši državni dohodki (brez reparacij) 10.585 milijonov dinarjev, od tega na direktnih davkih 1785 milijonov Din. V naslednjem letu so bili dohodki iz davkov skoraj na isti višini, znašali so 1794 milijonov Din. V letu 1933-34 pa so znašali ti davčni dohodki 2092 milijonov Din.
V letu izrazite krize 1932-33 je bilo 1794 milijonov davkov razdeljenih sledeče na posamezne vrste davkov:
temljiškli davek hišnonajemninski davek pri dobni nski davek rentni davek družbeni davek nameščenski davek prometni davek manjši davki davčni zaostanki
431.5	mil. Din
255.5	mil. Din
220.7	mil. Din 75.0 mik Din
107.8	mil. Din 260.2 mil. Dav 345.1 mil. Din
6.9 mil. Din 89.9 mil. Din
Skupaj 1794 mil. Din.
Zanimivo je, kako so ti posamezni davki razdeljeni na posamezne pokrajine v držav*!. Sicer je ta primerjava od leta, 1929, ko je bila država razdeljena na banovine, malo težka z leti, ko še ni bila izvedena davčna reforma. Vendar pa so kljub temu naslednje številke zen lo zanimiva, ker dajejo vsaj približno sliko o davčni obremenitvi prebivalstva .v posameznih delih države.
V letih 1920 do konca leta 1928 so znašali dohodki vseh direktnih davkov v 5 Pokrajinah države 11.164 mil. Din, torej povprečno na leto 1240 mil. Din. Posa-
mezne pokrajine so plačale pni tem na-i
slednje:.			na 1 prebil	
		5	■8	5
Pokrajina:			ca	O
	,2*3 O*		g	a
	v mik Din		Din	
Vojvod, in Srem	2849	316.4	1594	177,
Slovenija	1508	167.5	1427	159
Hrvatska Slavon.	2317	257.4	993	110
Bosna in Herceg.	1458	162.-	771	86
Srbija in Črnag.	2702	300.2	624	69
Dalmacija	330	36.6	527	59
Jugoslavija!	11.1641.240.4		956	106
Na 1 prebivalca je prišlo torej pred U 1929 približno 106 Din direktnih davi kov. V L 1933 je prišlo na 1 prebivalca 145 Din direktnih davkov, torej za 36% več. Saj so pa tudi dohodki na direkt-* nih davkih porasli na 2070 mil. Din, med tem ko znaša povprečje v 9 letih preje samo 1240 mil. Din, torej za 830 mil. Din več ali skoraj za 70%. Ti direktni davki so bili v letu 1933 razdeljeni; na posai mezae banovine sledeče:
Banovina:	».a S«	i t» S.8 sl	•a £o 3 *
Beograd, Zem. Panč.	253.1	287.901	879
Donavska banovina	539.0	2,305.009	2341
Dravska banovina	220.9	1,118.504	198
Savska banovina	421.7	2,596.768	162
Drinska banovina	121.9	1,684.802	72
Moravska banovina	103.4	1,446.512	72
Primorska banovina	55.9	880.420	64
Vardarska banovina	90.4	1,649.122	55
Zetska banovina	48.3	960.982	53
Virbavska banojsipa!	49.7	1,003.360	50
"■p
Jugoslavija ij	2070.5 13,879.470 145
Vidimo iz tega, da so ravno v letih' največje krize y resnici direktni davki ,Y porastu.	\
Glavni vir davkov pa tvorijo v 'državi nem proračunu indirektni davki, kate-i rib plačajo po celem svetu pni kraji
— 154 —
največ, kjer je kulturno stanje' naroda na višji stopnj'i.
Sadni škodljivci in lepljivi pasovi.
V zadnjem času je vedno večja propaganda za uporabo lepljivih pasov na sadnem drevju zlasti proti sadnemu škodljivcu »iinskemu pedicu ali zmrz-likarju. Pri tem se vedno omenja, da je ta način pokončevanja sadnih škodljivcev skoraj najbolj zanesljiv 'in zato tudi najbolj priporočljiv. To stališče pa ni popolnoma pravilno, ker ni v skladu s praktičnimi izkustvi današnjega zatiranja sadnih škodljivcev. Lepljivi pasovi so priporočljivi danes samo še tam, kjer iz enega ali drugega vzroka ni mogoče po zimi vporabljati drevesnih karbolinejev, spomladi pa ne raznih arsenovih sredstev. To pa je samo takrat, ako ne moremo vporabljati teh sredstev radi pridelkov pod drevjem (zelenjadni vrt, zelena krma itd.). Moderni načini zatiranja sadnih škodljivcev pa se-opirajo sedaj predvsem na način življenja in razvoja raznih sadnih škodljivcev. Z ozirom na to izberemo tudi najugodnejši čas za zatiranje enega ali drugega sadnega škodljivca. V življenju zimskega pedi ca so sledeče razvojne stopnje, ko je tega škodljivca najlažje zatirati: 1. preziimovanje v jajčku, 2. gosenica, 3. loženje jajčec.
Dober uspeh dosežemo že, ako škropimo sadna drevesa pozimi s 5% raztopino drevesnih karbolinejev. S tem dose-žerr že 90 do lOOodstotno uničenje zimskega pedica, uniöimo pa tudi mnogo drugih sadnih škodljivcev. Zato se moramo že sedaj na ta način zatiranja sadnth škodljivcev pripraviti. 1’edic odlaga namreč svoja jajčeca na vršičke vej, kjer jih raztopine karbolinejev lahko uničijo. Uničijo pn istočasno še tudi jajčeca listnih in krvavih uši, rdečih pajkov itd.
Takoj spomladi, ko se razbrati popje na drevju, zlezejo iz jajčec zimskega pedica male gosenice in žro že pred cvetenjem sadnega drevja mlado zeleno listje. Ta čas je zopet zelo ugoden za po-končevanje tega škodljivca. Zalo škropimo v tem času sadna drevesa z apne-
no ali svinčeno-arsenovo raztopino. Ko žrejo gosenice to za nje strupeno škropivo, hitro poginejo. V tem času zadostuje, da škropimo sadna drevesa s temi sredstvi tako, da pada raztopina v obleki rahlo meglene rose na zelene drevesne 'dele, ker delujejo arzenova (-red-stva žo v mali meri na gosenice kakor smrtonosen strup. Škropljenje -pred cvetjem je torej izredno važno, ker tudi s tem škropljenjem uničimo veliko vrsto raznih sadnih škodljivcev. To še prav posebno takrat, ako uporabljamo kot škropivo razna arzeno-bakrena in arze-no-žvepiena sredstva.
Saino v posameznih slučajih koristijo tudi lepljivi pasovi v jeseni, da se v njih vlovijo samice zimskega pedica, ko lezejo v drevesno krono, ter preprečimo tako s pasovi leženj-e jajčec. Z ozirom na rentabilnost kakor tudi z ozirom na uspeh pa se ta način zatiranja škodljivcev ne more primerjati z uspehom, ki ga dosežemo s škropljenjem.
Slovenski kmet je v današnjih časih še pr:.v posebej primoran, da vporablja samo one načine zatiranja škodljivcev, lei so čim bolj uspešna, razen tega pa poceni. Vporaba sestavljenih (kombiniranih) škropiv, ki se vporubljajo istočasno za pokončevanje raznih vrst sadnih škodljivcev, pa olajšajo kmetu delo, skrajšajo čas dela in kar j-e glavno, zmanjšajo tudi stroške. Samo take načine zatiranja in pokončevanja škodljivcev pa moremo danes v splošnem priporočati. Vporaba lepljivih pasov pa jo in ostane samo sredstvo, ki ga moremo vorab)jati samo v posebnih primerih in slučajih.
Vojaške zadeve.
Skrajšanje roka. A. J., Dobjo pri Colju.
— Ali ima peti sin tudi pravico do skrajšanega roka, ker je tretji po vrsti imel skrajšani rok, vsi drugi polni rok vojaške službe? — Ne, ker zakon izrecno določa, da ima skrajšani rok v rodbinah (zadrugah), kjer je več moških zadru-gairjev, skrajšani rok oni, čigar 2 predhodna rodbinska člana sta odslužila polni rok. V tem slučaju bo imel pravico na skrajšanje vojaškega roka šesti sin-
Sprejem v (pogranično) mejno četo. O. St., Dežno pri Ufajšperku. — Kam naslo-

— 155
vim prošnjo za sprejem v pogranično (obmejno) četo in kateri dokumenti so potrebni kot priloge prošnji? — S 5 Din kolekovano prošnjo naslovite komandi pogranične čete v Skoplju s sledečimi prilogami:	državljansko izkaznico, voj-
no ' pravo, zadnje šolske spričevalo, krstni list (sprejemajo le do 30 let stare prosilce) in pismeno obvezo, služiti pri obmejni četi kot graničarski pripravnik najmanj tri leta pri onih edinicah in na onih krajih, kjer to službena potreba zahteva ter da pristaja na vse odredbe zakona o obmejni četi in odredbe dotičnih uredb in predpisov, ki izhajajo iz »ega zakona.
Vojaški kaderski rok. — K. «L, Podgorja pri Slovenjgradcu. — p.0 smrti očeta se je mati omožila s 45 lot starim možem. Bratov in sester nimam, od 41 oralov obsežnega posestva plačujem 900 D letnega davka. Ali mi je rokrutna komisija pravilno odmerila ISmesečni kadrovski rok? —- Ako živite v družinski skupnosti z materjo, Vam pripada kot sinu-edincu skrajšani rok, prav tako pa imate pravico do skrajšanega roka, če ste se oddelili od matere in kot samec podedovali posestvo, ki ga morate osebno obdelovali. Zato vložite « 25 Din kolekovano prošnjo na pristojni vojni okrog, da se Vam vojaška služba skrajša na 9 mesecev.
Vojaška oprostitev. J, K,, Laporje. —
Odrejen mi je devetmesečni kadrovski rok. Podedoval sem posestvo, sem pa brez staršev, zato bi prosil za popolno oprostitev vojaške službe, sicer pa za čimprejšnje odsluženje, če do popolne oprostitve nimam pravice. — Prošnja za popolno oprostitev vojaškega roka ne bo uspela, ker se po zakonu o ustrojstvu vojake in mornarice onim, ki se hranijo sami, ali ki so samci ter so podedovali poljedelsko posestvo, ki ga morajo osebno voditi, skrajšuje rok službe v stalnem kadru na 9 mesecev, ki Vam jc itak bil pravilno odmerjen. Če želite čirnpreje odslužiti vojaški rok — pred aprilom 1. 1935 pa pod nobenim pogojem ni mogoče — zaprosite pri pristojnem vojnem Okrugu z utemeljitvijo.
Zahtevajta povsod
»Slovenskega gospodarja«!
Vprašanja in odgovori.
H.	J. v M. Sem vojni invalid, pa nisem prejei še nobene invalidnine. Pripravlja se nova uredba glede invalidnine. Tudi v proračun je finančni minister vzel večje svoto kot lani. Prijavite se invalidski organizaciji (G. Geč, Maribor, Glavni1 trg.)
S. J. v T. Ne dobim nič iz hranilnice. Tudi o knjižicah pošlne hranilnice bivše Ogrske, ki smo jih pred leti odstopili, ni duha ne sluha. Dolgove moram plačati.
— Posojilnice bodo imele denarja‘toliko, kolikor ga vrnejo dolžniki. Ker ga denarni zavodi niso obdržali v blagajnah, ampak so ga posodiln. Ni krivda zavoda, ako je oblast zaščitila dolžnike. Glede hranilnih knjižic poštne hranilnice je res pni nas ta zadeva še nerešena. Slišali smo, da so sedaj vlagatelji organizirajo in da bodo odločno zahtevali rešitev te zadeve.
J. K. v P. Prevzel sem posest, sedaj sni grozijo, da me naženejo. — Vas ne morejo, če sami nočete, ker je vknjiženo na vas.
I.	Š. v Sv. J. Sem kipar. Ali bi dobil
cenik za to obrt? — Cenik si morate sami sestaviti, potem ga lahko daste natisniti.
J.	H. v P. Sem pozabi! navodilo glede oprostitve davka, če ima kdo 9 otrok. —
Povemo še enkrat: Tisti davčni zavezanci, ki imajo 9 ali več živih otrok, so oproščeni neposrednih davkov dn doklad —= razven banovinskih in občinskih. To pravico imajo le osebe, katerih davek ne presega 500 Din in najmaljšl otrok ni starejši od 14 lot. Ako se vdovec z devet otroci poroči z ženo, ki je na pol lastnica posestva, je mož davka prost, žena pa ne.
M. J. v K. Ali veljajo patenti, ki so biD
prijavljeni v Avstriji? — Veljajo za ono
pzemije, za katero so prijavljonf.
Isti. Kaj je s Kmetsko zvezo, ki je ta* ko vzorno delala za kmeta? Kmetje tonemo, pomoč je nujna! — Bivša Kmetska zveza je razpuščena. Rami poznate ozračje, ki je vladalo. Če bo kdaj bolje?, Upajmo! Kakor hitro ho mogoče, se začne delo.
Z. O. Imam staro znamko — 150 let, kjo jo lahko yandam? — To bo najbrže
156
pomota, ker znamke še n!®o pred 150 leti poanalu. Ponudite jo na naslov: Filatelistično društvo Ljubljana
J.	G. v P. Oče nimajo obrti, pa tešejo les. Ali se jih lahko za to kaznuje? —
Ako prevzamejo delo kot obrtnik, bi morali plačati davek. Kot navaden delavec ne. Če nič nimajo, se jim kazni ni bati! Kjer ni, še davkarija efali.
H. L. v K. Ali je kak nov predpis v zadevi prodaje vina in jabolčnika pri producentki? — Ni novega predpisa. Samo naenkrat mora vso množino kupiti in odnesti, ne tam piti.
M. H. v B. Bojim se za denarno vloga
— Ne imejte tega strahu! Sicer je vse mogoče na svetu, toda vaš strah danes ni upravičen.
H. K. v P. Ali lahko sama napravim oporoko? Vsak človek, ki je polnoleten (21 let star), pa ni proglašen za norega, lahko sam napravi oporoko, ki velja, .e je pravilna. Pravilna oporoka je: če jo sami napišete, podpišete, navedete dan in kraj ter pa, da ste jo premišljeno in pri popolni zavesti in svobodno napisali. Določiti morate glavnega dediča in nato druge.
C. V. v G. Ali smem pisati na dvor? —
Vsak sme pisati na dvor. Naslov: Mar-šalat dvora, Beograd.
A. K. v O. Ali spada dedščlna, vknji-2ena lata 1931, pod zaščito? — Spada, ker je navaden dolg, ki se tedaj ni izplačal.
K.	J. L. p. P. Kje hi dobU knjigo, ki bi mi pojasnila tujke? — Na prodaj jih ima Tiskarna sv. Cirila. Sporočite ji svoj naslov.
S. F. v H. Ali je zakon, da morajo kaj plačati, ker sem rešil osebo iz valov? —
Zakona za to ni. Če dotični nima toliko ozira, da bi vam kaj dal, ga nikar ne vrzite nazaj v Dravo, ampak se zadovoljite z zavestjo, da ste storili dobro delo.
L.	B. v L. L. čo jaz umrjem, ali dobi šena izplačano, ako pride nesreča? Dobi! Pa vam želimo še zdravja in moči!
K. L. v P. Nič se nismo dogovorili za obresti, ali jih lahko izterja? — Ako se
niste izrecno dogovorili, da je posojilo brezobrestno, tedaj se smatra, da sta pri-.
stala molče na običajno obrestovanje, to je danes po 3%.
A. J. v S. Glede poštno hranilnice na Dunaju bi rad vedel, kako da je? Meseca novembra 1929 smo morali poslati na poštno upravništvo v Beograd vse, tudi domovnico in krstni list. Sedaj ni ne duha in ne sluha! — Velja isto kot za knjižico ogrske poštne hranilnice. Urediti se mora, ker to zahtevajo mednarodne pogodi be, ki pa datumov, do kedaj se mora to: urediti, ne določajo. V interesu naše sedanje Poštne hranilnice bi pa bilo, da bij se stvar uredila, bodo ljudje imeli večje1 zaupanje!
Cene in sejmska poročila
Mariborski trg. Na mariborski trg 30, novembra 1934 so pripeljali’: 95 komadov zaklanih svinj: svinjsko meso je bilo po 8—9, Špeh 12—13. Kmetje so pripeljal* (krme ni bilo) 14 voz krompirja po 0.50—i
0.	75, 1 voz zelja 0.50—1. Hren 0—7, radlč
1,	jabolka 2—4, hruške 3—5, suhe slivej 7—11, celi orehi 6—8, luščeni orehi 24. Na trgu je bilo 14 vreč pšenice po 1.50,, 4 rži 1, 1 ječmena 1.25, 16 koruze 1.25, 13 prosa 0.75, 6 prosa 1.50, 4 ajde 1, 3 ajdovega pšena 3—3.50, 15 fižoia 1.50—2. Smetana 8—10, mleko 1.50—1.75, surovo maslo 20—24. Prinesli so 62 komadov kokoši po 20—30, 713 piščancev 18—50, 6 gosi 30—40, 59 puranov 25—50, 24 rac 15—20, 39 domačih zajcev po 5—25 Din.
Mariborski živinski sejem 27. 11. 1934. Prignanih je bilo 9 konj, 9 bikov, 88 volov, 372 krav in 14 telet, skupaj 492 komadov. Povprečne cene za različne živalske vrste na tem sejmu so bile sledečo: debeli voli 1 kg žive teže od 3 do 3.50 Din, poldebeli voli 2 do 2.50, plemenski voli 2.50 do 3.25, biki za klanje 3 do 3.50, klavne krave debele 2 do 3.25, plemenske krave 2 do 2.25, krave za kloba-sarje 1.50 do 1.75, molzne krave 2.50 do 3, breje krave 2.50 do 3, mlada živina 3j do 3.50, teleta 4 do 4.50 Din. Prodanih je bilo 217 komadov.
Mesne cene v Mariboru. Volovsko meso, I. vrste 8—10 Din, volovsko meso II. vrste 6—8 Din, meso od bikov, krav in telic 4—6 Din, telečje meso I. vrste 10—12 Din, telečje meso II. vrste 5—8 Din, svežo svinjsko meso 8—14 Din.