Didakta 191 29 IZKUSTVENO UČENJE V ZOO LJUBLJANA / Alma Moštrokol, prof. biologije in gospodinjstva, ZOO pedagoginja / Živalski vrt Ljubljana Včeraj popoldne, ko sem se v spremstvu svojih dveh otrok odpravila po nakupih, je do mene pritekla približno 6-letna deklica in me z velikimi očmi vprašala: »Gospa, kje imate kačo?« Za njo je k meni pristopila gospa, ki je odgovorila na moje začudene poglede. Spomladi je deklica skupaj s sovrstniki iz vrtca obiskala Živalski vrt Ljubljana, kjer smo jim predstavili nekatere živali. Deklici je obisk in srečanje s kačo ostal tako močno v spominu, da me je prepoznala in pristopila k meni 10 mesecev po najinem prvem srečanju. Izkušnja s kačo ji je spremenila življenje, včerajšnje srečanje z deklico pa je življenje spremenilo meni. V nadaljevanju bom predstavila eno izmed vlog živalskih vrtov – izobraževanje. V sklopu izobraževanja lahko s svo- jimi programi dosežemo cilje, zapisane v učnem načrtu, predvsem pa s pomočjo doživljajskih izkušenj vplivamo na empatijo pri učencih. Živalski vrt je institucija, ki omogo- ča edinstveno izobraževalno izkušnjo vsem obiskovalcem in je zelo dobra dopolnitev tako za spoznavanje kot tudi za utrjevanje bioloških vsebin. Vsak osnovnošolec naj bi vsaj enkrat med osnovnošolskim izobraževanjem obiskal živalski vrt. Obisk živalskega vrta je priporočen v sklopu dejavnosti v osnovnih šolah. Sodobni živalski vrtovi niso le zbirke živali za zabavo obiskovalcev, so veliko več. Živalski vrt Ljubljana spada v sve- tovno in evropsko zvezo živalskih vrtov in akvarijev (WAZA, EAZA), vsako leto to zvezo živalskih vrtov obišče okrog 600 milijonov obiskovalcev. Nobeno drugo naravovarstveno združenje ne obišče toliko obiskovalcev. Zato so živalski vrtovi zelo pomembni pri ozaveščanju ljudi o življenjski pestro- sti, ogroženem živalstvu in njihovih naravnih okoljih, pa tudi o onesna- ževanju in globalnem segrevanju. Njihova najpomembnejša naloga je torej izobraževanje obiskovalcev, poleg tega imajo sodobni živalski vrtovi tudi pomembno naravovarstveno funkci- jo, raziskovalno in navsezadnje tudi rekreacijsko nalogo. Ljubljanski živalski vrt je v letu 2016 obiskalo 241.000 obiskovalcev (11,7 odstotka prebivalstva Slovenije), kar 57.000 obiskovalcev (23,6 odstotka vseh obiskovalcev) se je udeležilo enega izmed številnih izobraževanj znotraj ZOO Ljubljana. Vse te številke nam pokažejo, kako veliko moč imajo živali in kako pomemben del našega vsakdanjika so. UČENJE Z IZKUŠNJO Izkušenjsko učenje je v Živalskem vrtu Ljubljana najpomembnejša oblika izo- braževanja. Pri izkušenjskem učenju je trajnost znanja daljša, poveča se tudi njegova uporabnost. Pri spoznavanju živali uporabljamo čim več čutil, ži- vali niso pasivni objekti, temveč su- bjekti, ki aktivno sodelujejo v procesu učenja. Bistveni element je pozitivna neposredna izkušnja, na kateri se gra- di vse nadaljnje učenje. S pozitivno izkušnjo učence čustveno spodbudi- mo in šele takrat so pripravljeni na kvalitetno zavestno delovanje – uče- nje. Energijo za učenje in delo pred- stavljajo čustva, ki se sprožijo tekom procesa. Pravimo, da čustva poganja- jo »pamet« in »roke« (I. Furlan Vukoja 2016). PRIMERI DOBRE PRAKSE IZOBRAŽEVANJ V ŽIVALSKEM VRTU LJUBLJANA Enourno in večurno vodenje po ZOO Ljubljana V sklopu enournega vodenja po ZOO Ljubljana učenci neposredno doživijo izbrane živali, jih tako spoznajo, odpra- vijo morebitne predsodke o njih in jih tako vzljubijo. Usvojeno znanje utrdijo ob spoznavanju biološkega materiala. Primer izvedbe naravoslovnega dne Razvrščanje živali v ZOO Ljubljana Učna vsebina: »sistematika« in »raz- vrščanje živali« Razvrščanje živali v skupine na podlagi zunanjih znakov. Operativni učni cilji, ki jih dosežejo učenci: - spoznavajo osnovne značilnosti paj- kovcev, žuželk, dvoživk, plazilcev, ptic in sesalcev; - spoznavajo in uporabljajo osnovna merila za razvrščanje živali; - razvrščajo živali v osnovne skupine po skupnih značilnostih; - na preprostih primerih spoznavajo, da sorodne vrste združujemo v ro- dove, te pa v družino, red, razred, deblo; - spoznavajo, da razvrščanje orga- nizmov v skladu z njihovimi zna- čilnostmi in sorodnostjo obravnava sistematika; - razlikujejo živa bitja po zgradbi, prehrani in življenjskem prostoru; - spoznavajo, da imajo živa bitja, ki jih uvrščamo v isto skupino, neka- tere enake značilnosti; - ugotovijo, da je zunanji videz živali povezan z njenim načinom življenja. OPIS UČNE VSEBINE Učenci so bili neposredno v stiku z živalmi, z opazovanjem in vodenjem prek problemskih vprašanj so spoznali žuželke, pajkovce, dvoživke, plazilce, ptiče in sesalce. Opazovali so skupne značilnosti posameznih skupin. Po zunanjih znakih so razvrščali živali v posamezno skupino. Živali so razvršča- li glede na njihovo življenjsko okolje, način življenja in prehranjevanje. S pomočjo preprostega dihotomnega ključa so razvrščali dvoživke Slovenije. DELAVNICA Učenci so svoje znanje utrdili na delav- nici, kjer so razvrščali biološki material (kože, lobanje, odlitke stopinj, perje, jajca) po danih kriterijih. 30 Didakta 191 TABORJENJE, FOTOSAFARI IN NOČNO VODENJE Na taborjenju, fotosafariju in nočnem vodenju so učenci spoznali nekatere živali neposredno, odpravili predsodke ter zmote o njih in se o živalih veliko naučili. Odpravili smo se tudi v dele vrta, ki so zaprti za obiskovalce, ter tako neposredno spoznali delček za- kulisja živalskega vrta in oskrbe živali v živalskih vrtovih. Med taborjenjem smo sami poskrbeli za taborni ogenj in si sami pripravili večerjo. Ob tem smo se imenitno zaba- vali, predvsem pa ni bilo pomembno, kako pečena je hrenovka ali kako za- pečen je kruh. Zjutraj smo telovadili skupaj z giboni in medvedom pripra- vili zajtrk. Po končanem taborjenju smo polni novih izkušenj in spoznaj, prijetno utrujeni in umazani odšli no- vim znanjem naproti. Med fotosafari- jem smo poleg neposrednega stika z živalmi spoznali tudi osnove fotogra- firanja in se naučili, da so določena živalska vedenja vnaprej predvidlji- va, kar smo izkoristili za pripravo na najboljšo fotografijo. Živali smo foto- grafirali med hranjenjem, igranjem, raziskovanjem in počivanjem. Nočno vodenje je bilo posebno doživetje, ker smo neposredno spoznali nočno ak- tivne živali, nekatere dnevno aktivne pa opazovali med spanjem. Na poti po živalskem vrtu smo si pomaga- li s svetilkami. Ker je tema omejila naše vidno zaznavanje, smo si po- magali tudi z drugimi čutili, živalim smo prisluhnili, nekatere smo tudi povohali. Slika 1: Vodenje skupine v ZOO Ljubljana – neposreden stik z živaljo (foto: ZOO Ljubljana) Slika 2: Spoznavanje kače – stik s kačo v ZOO Ljublja- na (foto: ZOO Ljubljana) Slika 3: Spoznavanje kače – stik s kačo v ZOO Ljubljana (foto: ZOO Ljubljana) Slika 4: Spoznavanje malega madagaskarskega tenreka – stik v ZOO Ljubljana (foto: ZOO Ljubljana) Didakta 191 31 Izobraževanje z igrifikacijo Z vključevanjem igre v kontekst uče- nja povečamo aktivno vključevanje udeležencev v sam proces učenja. Z aktivno vključitvijo se poveča odsto- tek pomnjenja in hkrati se izboljša njegova kvaliteta. Udeleženci Noči čarovnic smo skozi igro neposredno spoznavali živali, ki so tesno povezane z vraževerjem, ča- rovništvom in predsodki. Program Noč čarovnic je leta 2008 prejel Prometeja znanosti za odlič- nost v komuniciranju za pripravo in izvedbo inovativnega projekta komuniciranja znanosti. Nagra- do podeljuje Slovenska znanstvena fundacija. Pri vseh dejavnostih delujemo po me- todi dobrega zgleda in neposredne izkušnje. Z uporabo vseh možnih ču- til ter z umsko in telesno aktivnostjo je učenje še učinkovitejše (R. Ocepek 2012). »Neposreden stik z realnim sve- tom omogoča pridobivanje realnih predstav, na katerih se kasneje gradi kvalitetna abstrakcija in tudi primeren odnos do okolja« (R. Ocepek 2012). Slika 5: Otroci na taborjenju sami zakurijo ogenj in si pripravijo večerjo (foto: ZOO Ljubljana) Slika 6: Hranjenje žiraf med fotosafarijem v ZOO Ljubljana (foto: ZOO Ljubljana) Slika 7: Nočno vodenje v ZOO Ljubljana (foto: ZOO Ljubljana) 32 Didakta 191 Najpomembnejši cilj izobraževanja v ZOO Ljubljana je razvijanje odgovor- nega odnosa obiskovalcev do živali, spoštovanje in ljubezen do njih. Le to, kar človek pozna, lahko vzljubi in to lju- bezen prenese na vso naravo ter jo tudi ohranja. Obiskovalci v živalskem vrtu živali zaznavajo z vsemi čutili in tako živali bolj polno doživijo. Pri doživljanju in opazovanju živali obiskovalci dobijo realne predstave o njih in spoznajo nji- hovo vedenje. Pristen stik z živalmi ne morejo nadomestiti televizija in knjige. Največje poslanstvo ZOO Ljubljana je pomagati obiskovalcem spreminjati odnos do živali in narave. Učimo jih komunikacije z živalmi in kako se jim približati. Pokažemo jim, kako lahko spremenijo sebe, da jih živali sprejema- jo in se jih ne bojijo. Tako živali spozna- jo in vzljubijo ter spoštujejo. S pomočjo živali pridemo do novega znanja, ki ne temelji na podajanju dejstev, temveč na empatiji. S tem je pridobljeno zna- nje globlje zapisano v našo zavest in je tako trajnejše. Ta spoznanja in izkušnje lahko prenesejo na vso naravo in samo takrat jo lahko varujejo. Za konec le še slovenski ljudski rek, ki kaže, kako pomembna je izkušnja, pa naj si bo pozitivna ali negativna: »Izkušnja ga je izučila.« Viri in literatura Furlan Vukoja I. 2016. Zgodovina iz- obraževalnih programov ter obli- kovanje smernic za razvoj peda- goškega dela v Živalskem vrtu Lju- bljana. Magistrsko delo, Univerza v Ljubljani, Oddelek za biologijo Biotehniške fakultete. Ocepek R. 2001. Odnos človek-žival v pedagoškem procesu. Magistrsko delo, Univerza v Ljubljani, Oddelek za biologijo Biotehniške fakultete. Ocepek R. 2012. Vzgoja za odgovo- ren odnos do narave – Premagaj- mo predsodke do živali. Ljubljana, Agencija Baribal. Spletni viri http://www.mizs.gov.si/fileadmin/ mizs.gov.si/pageuploads/podrocje/ os/devetletka/program_drugo/Dne- vi_dejavnosti.pdf http://www.stat.si/StatWeb/News/ Index/5148 http://www.aktualno.biz/2014/01/igra- fikacija-novo-strokovno-orodje.html Priloge Arhiv ZOO Ljubljana Slika 9: Noč čarovnic – poizkus v ZOO Ljubljana (foto: ZOO Ljubljana) Slika 8: Spoznavanje grlice med programom Noč čarovnic v ZOO Ljubljana (foto: ZOO Ljubljana) Alma Moštrokol je profesorica biologije in gospodinjstva, zaposlena je v Živalskem vrtu Ljubljana, kjer že deset let organizira ter vodi različne izobraževalne delavnice za otroke in odrasle. Svoje izobraževanje je do- polnjevala z udeležbo na mednarodnih seminarjih učiteljev v živalskih vrtovih (2015 in 2017) ter z različnimi seminarji in delavnicami po Sloveniji. V zadnjem času se posveča izobraževanju z igrifikacijo.