Marko MARINČIČ ALEGORIČNA EKSEGEZA HOMERJA, PRIPOVEDNI SUSPENZ IN METAPOEZIJA V VERGILIJEVI PRIPOVEDI O ARISTAJU (Georg. IV 315-558) 1 Izvleček Intertekstualno funkcijo štirih homerskih epizod, ob katerih se zgleduje sklepna pri- poved Vergilijevih Georgih (IZ. 1in18, Od. 4 in 8),je mogoče povezati z moralizira- jočimi interpretacijami Homerja, izpriča­ n.imi zlasti pri Plutarhu (De aud. poet. 19f- 20a), Horaciju (Epist. 1,2) in v Vergilijevi zbirki Bucolica (Ecl. 2). KJimenin spev (Georg. 4,345-7), ki so ga dosedanji inter- preti povezovali predvsem s kozmološko alegorezo Homerja, posnema homersko tehniko prefiguracije; ta značilni pojav pripovedne poezije pa v novem zvrstnem kontekstu dobi močan filozofsko-didak- tični sporočilni naboj. Abstract The intertextual function offour Home- ric passages which lie behind the finale ofVergil's Georgics (Il. 1and18, Od. 4 and 8) can be defined in terms ofmoralising exegesis in the line of Ecl. 2, Hor. Epist. 1,2, and with Plutarch, De aud. poet. 19f- 20a asa la ter parallel. The Song of Clyme- ne (Georg. 4,345-7), which has conventio- nally been linked with cosmological alle- goresis of Homer, reelaborates the Ho- meric technique offoreshadowing; in the new generic context, however, this con- ventional technique of narrative poetry acquires a strong tendency towards phi- losophical didacticism. I. Kozmologija in ideologija avgustejstva v Bukolikah in Georgikah Produktivna imitacija homerskih pesnitev skozi prizmo filozofskih, zlasti alegorizirajočih interpretacij, je od izida Hardiejeve monograftje Virgil's Aeneid. Cosmos and Imperium nedvomno najpopularnejša tema v interpreta- ciji Vergilijeve Eneide.2 Kotje prepričljivo pojasnil Hardie (1986), se ideo- 1 Članek sem v skrajšani obliki prvič predstavil na European Summer School oj Classics na oddelku za klasično filologijo Univerze v Trstu (september 2002), nato pa še na oddelku za klasično filologijo Univerze Ca Foscari v Benetkah (december 2002), obakrat pod naslovom: „La solita storža del pastore." Modelli omerici nelle Bucoliche e nelle Georgiche di Virgilio. Za koristne pripombe se zahvaljujem vsem tistim, ki so mi jih posredovali bodisi v okviru diskusije bodisi kot bralci starejših različic besedila: Lucio Cristante, Karl Galinsky, Mario Geymonat, Marco Fernandelli. Veliko novih zamisli sem dobil v pogovorih ob nastajanju diplomske naloge Ane Marije Lamut, Ikonografija Jazonovega plašča pri Apoloniju Rodoškem. Thornton 1976; Lausberg 1983; Barchiesi 1984; Wlosok 1985; Hardie 1986; Schmit- Neuerburg 1999. 24 Tetida v Hef~jstovi delavnici. Pompeji, 1. stol. po Kr. Napoli, Museo Archeologico Nazionale Keria V - 1 • 2003 logija 'kozmičnega imperija' (prim. zlasti Jupitrov govor v prvem, Anhizov govor v še- stem in opis Enejevega ščita v osmem spevu) opira na Kra- tetovo alegorično interpreta- cijo Ahilovega ščita v 18. spe- vu Iliade kot µi.µ'Y]crti; -rou x6- crµou ali imago mundi. Zgodba, po kateri je Krates iz Malosa leta 159 pr. Kr. kot poslanec pergamonskega kralja prišel v Rim, si pri Veliki kloaki zlomil nogo, za čas okrevanja ostal v mestu in Rimljane seznanil z gramatiko (Suet. Gram. 2), si- cer zelo slikovito ilustrira dolg infrastrukturno nerazvitega Rima grški kulturi, a prav zato zbuja dvom: za postopke an- tične 'duhovne zgodovine' (kolikor se ta izraz antiki sploh prilega) je značilno, da skušajo duhovne genealogije (npr. zgodovino filozofskih smeri) pojasniti z oprijemljivimi razmerji (npr. učitelj-učenec), vendar pri tem pogosto ustvarjajo grobe anahronizme in se predajajo fantastičnemu fabuliranju. A četudi je podoba nekultiviranega Rima v zgodbi o Kratett:t preveč drastična, to v ničemer ne izpodbija njegovega vpliva, kije na mno- gih področjih zelo oprijemljiv. Vergilijevi bralci so najbrž poznali Krateto- vo 'alegorijo ščita' - pri tem pa je skoraj povsem nepomembno, ali so se z njo seznanili 'iz prve roke'. Kozmološko-politična idejna zgradba Eneide se ne naslanja samo na Krateta. Njena 'imperialna ideologija' sloni na Heziodovi koncepciji koz- mosa, ki ga je vzpostavil Zeus kot zmagovalec nad destruktivnimi in kaotič­ nimi silami, nad 'sinovi Zemlje'. Stično točko med Heziodovo kozmogoni- jo in Kratetovim alegoriziranjem Hardie odkrije v upodobitvah Giganto- mahije, ki so krasili pergamonski Zevsov oltar, monumentalno zgradbo v čast zmage Atala I. nad Kelti. Kozmologijo je za temelj rimski imperialni ideologiji postavil že Enij v proemiju k Analom. V znamenitem uvodnem prizoru se je Eniju v sanjah prikazal Homer in mu poročal o svojih zapovrstnih reinkarnacijah, naj- Marko Marinčič: Alegorična eksegeza Homerja, prij;ovedni suspenz in metapoezija v . . . 25 prej v pava in nato kar v samega Enija. Homer, ki si ga Enij tako velikopo- tezno prilašča, ob tej priložnosti svojemu posinovljencu z avtoriteto filozo- fa od predava kratko poglavje iz kozmologije. Filozoftja tega Homerja je zmes številnih naukov, med katerimi prevladujejo Pitagorovi in Empedo- klovi. Empedoklov vpliv je čutiti tudi v prizorih sedme kajige, ko Discordia taetra odpre vrata vojne in ogrozi stabilnost rimske dlržave; poosebljena Discordia je nedvomno remitologizirana različica Empedoklovega princi- pa odbojnosti (vdxoc;). Prizori, s katerimi se začenja druga, vojna, 'ilia- dična' polovica Eneide (7. knjiga!), imajo namreč zelo podobna filozofska ozadja, ob tem pa se opazno naslanjajo na Enija. Pod vplivom Hardiejevega dela se lov na kozmološke 'alegorije'3 ho- merskega mita nadaljuje tudi v interpretacijah četrte knjige Georgi.k, zlasti sklepne pripovedi o Aristaju in Orfeju, ki ajtiološko pojasnjuje izvor bugo- nije. Med avtorji, ki Hardiejev model prenašajo tudi na to besedilo, sta najpomembnejša]. Farrell (1991) in L. Morgan (1999). Relevantnih mest je tu bistveno manj. Eden od dveh pasusov, ki bralcu morda signalizirata, da je treba imitacije4 Homerja brati skozi alegorična očala, je opis meta- morfoz, s katerimi se skuša morski videc Protej izmakniti Aristajevim vpra- šaajem ( 4, 407ss. 44ls.): fiet enim subito sus horridus atraque tigris squamosusque draco et fulua ceruice leaena, aut acrem jlammae sonitum dabit atque ita uinclis excidet, aut in aquas tenuis dilapsus abibit. omnia transformat sese in miracula rerum, ignemque horribilemque Jeram jluuiumque liquentem. Prevlada 'elementarnih' metamorfoz (prim. homerski zgled o 417s. in 455ss.) morda kaže na prisotnost (fizikalne) alegorične eksegeze Ho- merja. Drugi pasus, v katerem je mogoče vsaj zaslutiti navzočnost fizikalne alegoreze, je 'povzetek' speva, ki ga poje nimfa Klimena ob Aristajevem prihodu v domovanje njegove matere Kirene (345ss.): :> Za alegorezo, rj. alegorično interpretacijo mita, v tem besedilu mestoma uporab- ljam tudi izraz alegorija, vendar s tem ne mislim retorično-pesniške alegorije, kakr- šna je Alkajeva ladja v viharju (kot alegorija državljanskih vojn), pa tudi ne alegorije kot personifikacije (FamavVergilijevi Eneidi). 4 Z izrazom imitacija (ki se mu praviloma izogibam), ni mišljeno pasivno posnema- nje, temveč sporočilno produktivni pojav, ki ga G.-B. Con te ( 1986) in njegovi učen­ ci obravnavajo v smislu retorične figure. Izčrpen uvod v teorije intertekstualnosti v sloveščini: Juvan 2000. 26 inter quas curam Clymene narrabat inanem Volcani, Martisque dolos et dulcia furta, aque Chao densos diuum numerabat amores. Keria V - 1 • 2003 Homerski zgled tudi današnji bralec zlahka prepozna. To je pesem o prešuštvu Aresa in Afrodite, ki jo aojd Demodok poje na dvoru Fajakov (,& 266ss.) - morda najbolj škandalozna med vsemi homerskimi zgodbami o bogovih, prazgled vsega tistega, kar Ksenofan povzema z besedami µot- xsuc.tv xal. &.A.A.~A.ouc;,' &.na-rc.uc.tv (11,2 Diehl). Če se Platon (Resp. 390c) ob tej podobi zgraža, jo številni drugi filozofi skušajo pojasniti alegorično. Njihov namen je le na videz apologetski. Spoznanje, da je čar homerske poezije slejkoprej močnejši od katerekoli filozofske avtoritete,je Platona vodilo v frontalni spopad s pesniki; alegoriki so bolj pragmatični in skuša- jo starodavno pesniško avtoriteto vpreči v svoj voz: po njihovem prepriča­ nju je Homerjeva prava intenca filozofska, mitje samo medij, ki pesniku- filozofu omogoča kriptično posredovanje doktrinarne snovi. Empedoklej- ska alegorizacija, po kateri sta Ares in Afrodita gibalni sili kozmosa, vdxoc; in cptA6qc;,je samo ena od številnih različic te filozofske uzurpacije. 5 Obenem pa se je zadnji verz Klimeninega speva intratekstualno6 vrača k Vergilijevi šesti eklogi: tudi tam je na kozmogonijo navezan katalog ero- tičnih zgodb. Pod vtisom snovnih in strukturnih paralel med eklogo in pripovedjo o Aristaju (npr. uklenitev vidca, 'razodetje') je italijanski filo- log F. Della Corte postavil hipotezo, daje Vergilij že Silenovo kozmogoni- jo podložil z alegorično interpretacijo Protejevih metamorfoz, ki po grš- kem alegoriku iz cesarske dobe Heraklitu prispodabljajo preobrazbo Kao- sa v Kozmos (prim. Heracl. Alleg. Hom. 64ss.; Georg. 4,440ss. in Ecl. 6, 3lss.).7 Della Cortejeva teza je vabljiva, a zbuja kar nekaj pomislekov. Če pri branju ekloge odmislimo 4. knjigo Georgih, se namreč povezava s homer- skimi alegorijami naenkrat ne zdi več tako očitna. Resnici na ljubo jo tudi Della Corte gradi iz perspektive Georgih. Kozmogonija 6. ekloge je pristna, nealegorična kozmogonija, in četudi je njena podoba izrazito eklektična, je njena najpomembnejša intertekstualna referenca nedvomno Heziod, namreč Heziod kot eden od vrhovnih zgledov aleksandrinske poezije. Kot avtor Teogonijeje Heziod samoumevni zgled pesniku-kozmologu Aratu, kot (domnevni) avtor Kataloga žensk ali Ehoj pa avtorjem katalognih ali 'kolek- tivnih' mitoloških pesnitev. Avtorjem katalogne poezije so bile Ehoje obe- nem formalni in vsebinski zgled - formalni kot ohlapno povezana zbirka mitoloških pripovedi (nasprotje sv &c.wµa ov11vc.xE:c;, 'ene kontinuirane s Za druge prim. Buffiere 1956, l 68ss. 464s. 548. 6 Izraz po uveljavijeni praksi dosledno uporabljam za tekstualne reference med be- sedili istega avtorja; 'intertekstualno' zadeva razmerja med različnimi besedili. 7 Della Corte 1983-84. Marko Marinčič: Alegorična eksegeza Homerja, pripovedni suspenz in metapoezija v . . . 27 pesnitve', ki jo od Kalimaha v Prologu k pesnitvi Aitia 1,3 Pf. zahtevajo Telhini), vsebinski pa kot zbirka zgodb o bogovsko-človeških ljubezenskih zvezah. Kajti čeprav je bil prvobitni interes avtora Ehoj genealoški, je bilo pesnitev mogoče brati kot zbirko erotičnih zgodb in nuce. Tako optiko tudi današnjemu bralcu vsiljuje dominantni položaj boga Erosa na samem začetku kozmogonije (Theog. 120): Za kompozicijo Vergilijeve ekloge je odločilen podatek, da so bralci avgustejske dobe Teogonijo in Ehoje poznali kot eno samo pesnitev. Sklep Teogonije tudi še v sedanji obliki jasno kaže, da so bile Ehoje priključene Teogoniji kot njen integralni del (čeprav je to delo poznejšega redaktorja; avorstvo Ehojje sporno).s Daje hipotekst 6. ekloge Heziod,je v besedilu nakazano s posvetitvijo Galusa v heziodsko poezijo (Ascraeo seni, 70). Toda morda še močnejši so argumenti, ki podpirajo Della Cortejevo tezo. Ena od notranjih strukturnih značilnosti Vergilijevega opusa je, da poznejša dela razkrivajo intertekstualno mrežo starejših. Kot sem skušal pokazati v že objavljenih interpretacijah9, Eneida razkriva nekatera ozadja četrte, 'mesijanske' ekloge; identifikacija čudežnega otroka kot Avgusta (prim. 'rešitev' uganke 6, 79lss.: hic uir, hic est, tibi quem promitti saepius au- dis,/ A ugustus Caesar, diui genus, aurea condet/ saecula qui rursus Latio regnata fJer arua/ Saturna quondam) je sicer naknadna konstrukcija, kij o omogoča prav preroško meglena (a ne alegorično kriptična) govorica 4. ekloge. Po drugi strani pa 8. spev razkrije literarno identiteto čudežnega otroka: puer je novi Herakles, eksemplarični junak-filozof, čigar herojsko kariero in apo- teozo Vergilij interpretira alegorično in jo kot abstraktni vzorec uporabi za svoj filozofski model zgodovine: v 4. eklogi trem fazam Heraklovega življenja (otroštvo - mladost - odrasla doba) ustrezajo tri faze znotraj po- sameznega cikla v stoiškem magnus annus (dvanajst mesecev- dvanajst He- raklovih del), v Eneidi pa je ta abstraktni vzorec prenesen v realnost rimske zgodovine, ki se eshatološko stopnjuje od Herkulove zmage nad Kakom v kraljestvu Arkadijca Evandra prek zmage Eneja-Herkula nad Turnom do Avgustove zmage nad Antonijem in Kleopatro. (Morda še pomembnejše :razkritje Eneide je, da 'Arkadija' že v 4. eklogi asociira starodavni rimski mit o Arkadijcih, ki so pod kraljem Evandrom, sinom 'sibile' Karmen te, prebi- vali na območju Palatina.10) s Prim. La Penna 1960, 217ss. Morda je imela kompozicija Ovidijevih Metamorfoz med helenističnimi kolektivnimi pesnitvami kak neposreden zgled (kozmogonija + 'Epw- -nxO:. mx-lh\µcx:ro:); vsekakor pa Silenova pesem in nuceanticipira Ovidijev ep; prim. Knox 1986, 9ss. 9 Marinčič 2001. 10 Marinčič 2002. 28 Keria V - 1 o 2003 K podobnim razkritjem vodi Eneida tudi bralca 6. ekloge. Kozmološka pesem, ki jo v l. spevu Eneide (724ss.) poje pevec Iopas, se očitno naslanja na Orfejevo pesem iz Apolonijega epa (Arg. l,496ss.). Omemba askrajske- ga starca v eklogi razkriva en zgled, izrecna primerjava Silena z Orfejem (27ss.) pa morda drugega. Če je Apolonijev Orfej res tudi v ozadju 6. ek- loge1 1, se Della Cortejeva teza naekrat ne zdi več tako izsiljena. Kozmologi- ja Apolonijevega Orfeja namreč ni običajna kozmogonija po Heziodovem zgledu, temveč obenem tudi alegorična kozmogonija, ki se v duhu filozof- ske alegoreze sklicuje na dva že omenjena homerska pasusa: na Demodo- kovo pesem o prešuštvu Aresa in Afrodite in na opis ščita v Iliadi~ 483ss.; Orfejeva kozmološka pesem bralcu vsiljuje interpretacijo, po kateri naj z empedoklejskima vst:x.o~ in cp~f.l.ix poveže ne le Aresa in Afrodito, temveč tudi podobo dveh mest na Ahilovem ščitu- mesto v vojni in mesto v miru. 12 Apolonijeva pesem je torej po eni strani eksplicitno kozmološka, po drugi pa gre za interpretativno alegorijo dveh homerskih pasusov: homerske po- dobe so sicer v smislu alegoreze nadomeščene z eksplicitno filozofskimi interpretativnimi rezultati, vendar po zaslugi dobesednih aluzij obenem ostajajo prisotne v svojem nefilozofskem narativnem svojstvu. Ne gre torej za dosledno nadomestitev podobe z njenim alegoričnim rezultatom, temveč je tudi sam proces interpretacije tehsualiziran, dinamično vgrajen v besedilo kot ena njegovih funkcij. V eklogi takih neposrednih namigov na Homerja ni, zato ostaja Silenova pesem eksplicitna, 'primarno' fizikalna kozmogoni- ja; obenem pa naslonitev na Apolonija Rodoškega posredno sugerira ho- merske alegorije, in Iopasova pesem ta subtilno izraženi namig potrdi. Kot zgled Iopasove pesmi v l. spevu Eneide smo omenili Orfejevo pe- sem iz Apolonijevih Argonavtih. Drugi zgled je tudi v tem primeru Demo- dokova pesem o prešuštvu Aresa in Afrodite, kij o intendirani bralec Enei- de vsekakor dojema tudi v alegorični optiki. Tudi širši pripovedni kontekst Iopasove pesmi, epizoda Enejevega bivanja pri Didoni, ustreza pripoved- nemu kontekstu Demodokove pesmi, Odisejevemu postanku na otoku Fa- jakovI3; pri tem se Odisejeva kripto-avantura z Navzikaol 4 razvije v pravo, celo zimo trajajočo ijubezensko romanco med Enejem in Didono, ki pa tudi v tem primeru ostaja zgolj samoumevni sous-entendu. V Iopasovi pesmi torej homerski zgled (Demodokova pesem) kot potencialni predmet ale- gorične eksegeze neposredno sovpade z alegorično adaptacijo tega zgleda (Orfejeva pesem pri Apoloniju). A kot v Eklogi tudi tu navezava na Ho- merja ostaja zgolj posredna.IS Iopasova pesem pravzaprav ni alegorija Ho- 11 Nelis 2001, 109. 12 Nelis 1992, 157ss. 13 Prim. zlasti Nelis 2001, 96ss. 14 To je seveda tendenciozno branje, ki pa ga besedilo (neglede na avtorjeve name- ne) dopušča. 15 Hardie 1986, 63, op. 72. Marko Marinčič: Alegorična eksegeza Homerja, pripovedni suspenz in metapoezija v . . . 29 merja, temveč eksplicitna kozmologija. Nejasna slejkoprej ostaja tudi funk- cija tega vložka. Domneva V. Poschla, da Sol in Luna 'simbolno' predstav- ljata Eneja in Didono16, se marsikomu zdi sporna: 'aleksandrinski' učeni aojd Iopas morda preprosto poje kozmološko pesem, ki nima posebne povezave s pripovednim kontekstom.17 Tudi Ph. Hardie razume pesem »as indicative ofmore general correspondences between events in the natura! cosmos and events in the human, historical world«. 18 Šele v podobah Enejevega ščita postane navezava kozmogonične teme ('Kaos' in 'Kozmos') na temo epa očitna, to pa zato, ker je vodilna tema epa stvarjenje 'kozmičnega' rimskega imperija: etični 'kozmos', ki v Heziodovi Teogoniji zmaguje nad kaotičnimi silami uničenja, se tu preobrazi v ideologi- jo Avgustovega kozmičnega imperija; tega pa kot emblematična podoba pred- stavlja prav Enejev ščit, po Hardieju 'kozmična ikona' ('cosmic icon'). Zametke 'imperialistične' enačbe kozmos = imperiumRomanumje vseka- kor moč najti že v 4. knjigi Georgik. Ph. Hardie inJ. Farrell, ki s kozmogonič­ no temo povezujeta tudi regeneracijo čebel, odkrivata skupni imenovalec v temi 'narojevanja' (generation) .19 V novejšem času je L. Morgan sledove fizi- kalne alegoreze Homerja v upodobitvi Proteja (zanimivo je, da Morgan Del- la Cortejevega članka ne pozna) celo izrecno povezal z avgustejsko propa- gando.20 Je sodobnik, ki še ni mogel poznati Eneide, v letih neposredno po Akciju res lahko sprevidel namig na Oktavijanovo propagando, torej na proto-av- gustejsko ideologijo kozmičnega imperija? Če upoštevamo znameniti pasus 4,219ss., se regeneracija čebel res kaže kot dogodek kozmičnih razsežnosti; poleg tega so čebele 4,201 imenovane parui Quirites, in tudi Anhizovo 'impe- rialno' kozmogonijo Aen. 6,724ss. uvaja prispodoba s čebelami (707ss.).21 Toda kakšno vlogo ima pri vsem tem Oktavijan? Morda se spričo sklepne crcppo.:yi_c; ( uiamque adfectat Olympo, 4,562) kandidat za apoteozo Aristaj res kaže kot Oktavijanov 'pastoralni' dvojnik, a se kljub temu težko otresemo vtisa, da Morgan 4. knjigo Georgik bere skozi Eneido. Pesnitev Georgika seveda ima nekaj kozmološko-političnega sporočilnega potenciala, ki pa ga 'sproži' in razvije šele Eneida z intratekstualnim vračanjem k starejši pesnitvi. II. Tehnika prefiguracije v Klimenini pesmi (Georg. IV 345-7) Še teže sprejemljiv je Morganov poskus, da bi sklep Georgik vpel v Ok- 15 Poschl 1977, 185ss. 17 Knauer 1964, 168, op. 2. 18 Hardie 1986, 63. 19 Hardie 1986, 84; Farrell 1991, 262ss. 20 Morgan 1999. 21 Farrell 1991, 263. 30 Keria V - 1 ° 2003 tavijanov 'ideološko-propagandni stroj' v smislu pozitivnega filozofsko-po- litičnega sporočila o 'konstruktivnem nasilju'. Orfej, 'elegični' antagonist Aristaja, se s tem hočeš nočeš znajde v vlogi žrtve, kij o terja in upravičuje višji politični cilj. Poglavitni pomislekje zato tale: ali lahko kozmološko- politični kontekst, kot ga konstruira Morgan, potisne v ozadje etično prob- lematiko, ki jo v zvezi z Aristajem odpira samo besedilo? Ali če obrnemo drugače: ideja o 'konstruktivnem nasilju' sama po sebi vpleta v problemski kompleks pripovedi problematizacijo Aristaja kot 'junaka civilizacije' in voditelja' čebelje države' .22 Temni protipol njegovega uspeha je eksistenč­ ni poraz pevca Orfeja23; še več: brž ko zgodbi o Aristaju in Orfeju zadobita vzročno povezavo (Aristaj povzroči Evridikino smrt, Orfej in/ali nimfe se maščujejo nad njim s poginom čebel), postane poraženi pevec sprožitelj krize, in spravna daritev, ki jo od Aristaja terja razsrjeni numen, je pravi izvor, aition bugonije. Uvodna verza 'epilija' o Aristaju (315s.: Quis deus kane, Musae, quis nobis extudit artem? unde noua ingressus hominum experientia cepit?) zbujata pričakovanje po velikih civilizacijskih dosežkih; toda kakšna je pravzaprav vsebina Aristajevega dosežka? Aristaj iz gole pohote povzroči smrt Evridike in uničenje večne 'čebelje države' ter si s tem zapre pot k apoteozi; v skladu z antičnim prepričanjem, da čebelarstvo zahteva obred- no čistost (prim. 4,197ss.),je njegov pogubni lov na Evridiko mogoče in- terpretirati celo v smislu 'nečiste strasti'. Iznajdba bugonije je 'izhod v sili', izhod iz krizne situacije, kije nastala izključno po Aristajevi krivdi. Narativni kontekst Klimenine pesmi torej odpira široko etično prob- lematiko. Ta se po interpretaciji, kij o predlagam, zrcali tudi v sami vsebini Klimenine pesmi. Interpretom je namreč ušla očitna paralela med ljube- zenskimi eskapadami (dulciafurta) Marsa in Vulkanove zakonite soproge Venere, in Aristajevim lovom na Orfejevo družico Evridiko. Obema 'pobe- goma' čez plot sledi kazen. Kovane mreže, ki jo Hefajst pri Homerju po- vezne čez lahkomiselna prešuštnika, Klimena sicer ne omenja; a prav zajet- je bogovskih sladostrastnikov je tisto, kar bralec pod vplivom Homerja naj- bolj napeto pričakuje24 , zato Klimenin molk učinkuje ominozno. Tako kot bo Mars šele pozneje kaznovan25, bo tudi Aristaj šele v naslednjem prizoru izve- del, daje pogin čebel posledica njegovega dejanja. 22 Če država čebel kot država 'malih Kviritov' (parui Quirites) alegorično predstavlja Rim, je eden glavnih namenov pesnitve problematizacija 'rimskega državnika' Ari- staja. Če regeneracija čebel simbolizira zmago pri Akciju in avgustejsko prenovo, potem Aristajeva zgodba nujno problematizira Oktavijanov vzpon na oblast. 23 Segal 1966; nasprotno vidi Conte 1986 v neuspehu pevca Orfeja neuspeh statične­ ga, avtoreferenčnega življenjskega vzorca, ki v kontekstu pesnitve o kmetijstvu po- meni nasprotje aktivnemu življenjskemu vzorcu didaktičnega junaka Aristaja. 24 Prim. Ov. Am. 39s.: Mars quoque deprensus Jabrilia uincula sensit;/ notior in caelo fabula nullafuit. 25 Vulkanova cura inanisje 'neuresničena ljubezen'; pripovedovalec sicer zamolči po- Marko Marinčič: Alegorična eksegeza Homerja, pripovedni suspenz in metapoezija v „. 31 Tehnika, s katero Vergilij ustvarja povezavo med vsebino glavne pri- povedi in vsebino Klimenine pesmi, je v helenistični poeziji zelo pogosta. V tem besedilu uporabljam zanjo provizorično oznako 'emblematični pa- ralelni mit'; s tem se skušam izogniti meglenosti Poschlovega 'simbola'. Poschlova 'simbolična' interpretacija Iopasove pesmi je najbrž zbudila naj- več pomislekov prav zato, ker avtor na tej točki prek mere poudarja Vergi- lijevo izvirnost. Vendar vsebinska funkcionalizacija metaliterarnih vložkov, kakršna sta Iopasova in Klimenina pesem, ni Vergilijeva iznajdba. Tehnika je zvrstna značilnost helenističnih in rimskih epilijev; poslužuje se je Mos- hos v Evropi in Katul v Epiliju o svatbi Peleja in Tetide (c. 64)26, pa tudi avtor epilija Culex, ki se je ohranil v dodatku k Vergilijevim delom (Appendix Vergihana), in v samem 'epiliju' o Aristaju (Orfej kot paralelni mit) .27 Teh- nika se pojavlja tudi v drugih zvrsteh in ima povečini funkcijo ominoznega namiga na prihodnje dogodke.28 Klimenina pesem se sicer res navezuje na dogodke, ki so se v realnem času že dogodili; vendar bralec njihove vsebi- ne še ne pozna; njihove globlje vsebine ne pozna niti Aristaj kot njihov glavni akter. Zamolčani iztek Marsove ljubezenske avanture torej na liniji pripovedi sovpade s Protejevim razkritjem o Aristajevem prekršku. V še- stem spevu Eneide, ki se tudi sicer v marsičem naslanja na pripoved o Ari- staju, ima zelo podobno funkcijo opis Apolonovega svetišča: Enej si podob na njem qe utegne ogledati do konca (33ss.), in zgodba o Tezeju in Ariad- ni, ki jo namigi na Katulovo 64. pesem sugerirajo kot zgled za Eneja in Didono, ostane 'zamolčana' .29 Toda kmalu nato se Tezej v podzemlju v vlogi novega Tezeja (prim. 6,122) sooči s svojo 'žrtvijo', zapuščeno Dido- sledice, vendar to ne pomeni nujno, da se odmika od Homerjeve različice in odo- brava 'ukradeno' ljubezensko srečo Marsa in Venere; prim. Hardie 1986, 83. 26 Perutelli 1979, 23ss. obravnava te opise kot 'figure' (v smislu Genettove retorike). Prim. tudi Fusillo 1989, 83ss. Pojem figure je v našem primeru zelo ustrezen, ker obravnavani opisi vsebujejo paralelni mit; paralelni mit pa je pravzaprav exemplum, ki se osvobodi pojasnjevalnega okvira (»Evropaje kot lo«, »Pelejje kotAriadna«) in se osamosvoji v paralelno podobo. Paraleni mitje največkrat uveden v obliki ekfra- ze; iluzija vizualne umetnine namreč omogoča učinke, ki poudarijo eksemplarično funkcijo paralelnega mita (zrcaljenje motivov). O pripovedni strukturi pripovedi o Aristaju prim. tudi Perutelli 1980. 27 Marinčič 1996. 28 Prim. ominozno dvoumni exemplum Ariadne, s katerim manipulira Jazon pri Apo- loniju Rodoškem (Arg. 3,997ss. 1074ss. 1096ss. 1105ss.; prim. 4,423ss.); k tej temi že Duckworth 1933, 24s. 33s.; prim. Fusillo 1985, 72s.; Hunter 1993, 13ss. O razmerju med Cat. 64 (Ariadna kot paralelna zgodba) in Apolonijem Marinčič 2001, 488. V isto kategorijo kot Dionizov plašč pri Apoloniju (4,423ss.) sodijo 'ominozni pred- meti', npr. košarica v Moshovi Evropi; Helenina palla in uelamen v Aen. 1,648-52. 711 -prizor se v celoti naslanja naApol. Rh. Arg. 3, in Dionizov plašč je slejkoprej najpo- membnejši zgled. Še druge primere navaja Friedlander 1912, 49s.; Buhler 1960, ad vv. 37-62; Guardi 1991. 29 Prim. Casali 1995. 32 Keria V - 1 ° 2003 no. Podobnosti segajo tako globoko, dajih ni mogoče pripisati naključju; tudi pripoved o Aristaju vsebuje razodetje o 'poslednjih stvareh', in sicer kar dve taki razodetji: Aristajevu mati pri podzemnih izvirih razodene del skrivnosti, vso pa mu razkrije Protej v pripovedi o Orfejevi katabazi. Daje tehnika paralelnega mita v epski poeziji homerska dediščina, ni novo odkritje; to je staro spoznanje G. E. Duckwortha (1933), ki paje pri poznejših interpretih zašlo v pozabo. Vendar je po hipotezi, ki jo postav- ljam tu, neposredni zgled Klimenine pesmi tudi v tem pogledu homerska Odiseja. Kot je prepričljivo pokazal R. M. Newton, Hefajstova revanža nad rivalom Aresom na svojevrsten način prefigurira Odisejevo maščevanje nad Penelopinimi snubci.30 Toda možna je tudi drugačna razdelitev vlog. Odi- seja je po srečanju z Navzikao vsaj potencialno, v smislu pripovednega sus- penza, mogoče primerjati s prešuštnim Aresom. Neposredno paralelo po- nuja mit o Atridih, še en paralelni mit, s katerimje pripovedno tkivo Odi- seje prepleteno od prvega do zadnjega speva. Tu se bralcu vsiljuje nasled- nja razdelitev vlog: Odisej - Agamemnon; snubci - Ajgist; Penelopa - Kli·· tajmestra; Telemah - Orest itd. Možnost tragičnega izteka, podobnega ti- stemu pri Agamemnonu, ustvarja močan suspenz; krepita ga vztrajnost snub- cev na Itaki in Odisejev 'avanturizem': čeprav so Odisejeva fantastična po·· tovanja 'neprostovoljna', junak (vsaj v bralčevo korist) deloma podlega njihovim atrakcijam; poleg tega nad dogajanjem vse do izteka visi grožnja, da se bo Odisej vrnil prepozno in - tako ali drugače - ponovil Agamemno·· novo usodo. Podobno kot Demodokova pesem prefigurira Odisejevo maščevanje nad snubci, Mars in Venera prefigurirata Protejevo razkritje: Aristaj tako najde vzrok svoji nesreči v 'nedovoljeni strasti', ki ga je gnala v lov za Evridiko. HI. Moralizirajoče interpretacije mita o Aresu in Afroditi Alegorične razlage Demodokove pesmi so bile tako splošno razširje- ne, daje že sama omemba te epizode zbujala 'alegorična' pričakovanja - še posebej zato, ker zgodbo o Marsu in Veneri uvaja 'heziodski' katalog 'a chao'. Vendar kontekstualna funkcija Klimenine pesmi bralca usmerja k drugi podzvrsti filozofskih interpretacij, k etični eksegezi homerskih epov. Očitno se namreč zdi, da skuša Vergilij Homerjev dramaturški suspenz nekoliko prekrmiliti v smer moralizirajočega branja. Moralične interpretacije Demodokove pesmi so Rimljani poznali- če ne že iz grške književnosti, potem vsaj iz prvega proemija Lukrecijeve pe- snitve De rerum natura. Lukrecijeva podoba, ki je med drugim inspirala 30 Newton 1987. znamenito Botticellijevo sliko, je naravnost manieristična: Mars tru- den od bojev in aeterno deuictus uul- nere amoris položi glavo v Venerino naročje, in ko pohlepno pase po- gled na boginjinem obrazu, mu duša 'obvisi' na njenih ustih (DRN l,3lss.). Lukrecij je najpomem- bnejši rimski zgled Georgih; njego- va moralična interpretacija Demo- dokove pesmi (Mars-vdxo~ kot voj- na, Venera-qnP.Lix kot ljubezen/ mir) se zato bralcu vsekakor ponu- ja kot zunanji interpretant Klime- nine pesmi. Drugi samoumevni zgled je opis Jazonovega plašča pri Apolo- niju Rodoškem (Arg. 1, 730ss.). Emblematični značaj te ekfraze je še posebej poudarjen v osrednji po- dobi, podobi Afrodite, ki se ogle- duje v Aresovem ščitu. Dodajmo, da je bil glavni zgled za opis plašča Afrodita (Venera) iz Kapue, kopija skulpture iz poznega 4. ali 3. stol. pr. Kr. Napoli, Museo Archeologico Nazionale. Ščit, v katerem se boginja ogleduje, je izgubUen. prav Homerjev opis Ahilovega ščita. Sporočilo, ki ga bralcu vsiljuje ta para- doksna konstelacija zgledov, ni daleč od Lukrecijevega epikurejskega 'pa- cifizma': Aresov bojni ščit je ponižan v toaletni pripomoček boginje ljubez- ni, in razkošno oblačilo, v katero je podoba vtkana, je orožje, s katerim naj Jazon porazi žensko, lemnoško kraljico Hipsipilo. Preobrat morda celo naznačuje glavno temo pesnitve, »Charm is superior to force«3 1, ali, če hočemo: »Make love, not war.« Filozofska interpretacija mita, ki bi se utegnila skrivati za Klimenino pesmijo, se očitno ne ujema ne z Lukrecijevo ne z Apolonijevo. Apolonij z ideološko tendenciozno humanizacijo mita problematizira arhaični mo- del herojstva, Lukrecij pa vojno kot tako. Za antijunakaJazonaje Afroditin 061'.o~ zavezujoča paradigma vsakdanjega delovanja; Lukrecij svojemu hi- pervirilnemu rimskemu Marsu priporoča, naj občasno odvaja agresivnost z dosledno podreditvijo Veneri - Veneri-uoluptas, kije obenem gibalo živ- ljenja in njegov sad. Prav nasprotno pa Aristaj udejani prešuštniški poten- cial homerskega Odiseja in ga za njegov Jurtum doleti kazen po zgledu homerskega Aresa. 31 Lawall 1966, 155; prim. 136s. op. 24; Fusillo 1985, 302s. in op. 34; Hunter 1993, 48.55. 34 Keria V - 1 • 2003 Nekaj bližjih paralel je mogoče najti v grških besedilih, ki so sicer brez izjeme poznejša od Vergilija, vendar zelo verjetno povzemajo starejše in- terpretacije. Moralizirajoči eksegeti Odiseje Aresa in Afrodito pogosto razlagajo kot dva vidika destruktivne strasti, ki gospoduje človeški psihi. 32 Pri že omenje- nem Heraklitu Afrodita kot Helenina 'zvodnica' pooseblja erotično &cppo·- cruv"IJ (28,4s.); Atena-cpp6v"f)crct; (prim. tudi 19,7; 28,1) porazi Afrodito in Aresa kot poosebljenji &cppocruVYJ (54,2; ad

czl.cz~c Ll"f)µ6ooxot; ~OEL '' Apc:ot; xczL 'AcppoOt't""f)s cruvoucrtczv, ou OcO: 't"O &rcooex_e:cr&czc 't"O 't"OWU't"OV mx&ot;, &f.f.' &rco- cpfowv czucout; rcczpczv6µwv žpywv, ~ dowt; sv cpucpc:pi\) nvc ~Lep 't"E- &pczµµevout; x&vce:u&e:v 6µoc6cczccz co'tt; cp6rcoct; czucwv cO: repat; &vci- rcczucrc v rcpocpepwv. Moralizirajoča nota, na katero je uglašena Vergilijeva emulacija Odise- je, je tudi rimskemu bralcu zvenela znano. Horacijev opis Fajakov (Epist. l,2,28ss.) v slikovitosti prav nič ne zaostaja za Plutarhovim: sponsi Penelopae nebulones Alcinoique in cute curanda plus aequo operata iuventus, cui pulchrum fuit in medios dormire dies et ad strepitum citharae cessatum ducere somnum. 32 Buffiere 1956, 297ss. 33 Druga tekstna varianta: yuvoi:~xox.poi:crLoi:v. Marko Marinčič: Alegorična eksegeza Homer)a, jJrijJovedni suspenz in metapoezija v... 35 IV. Vergilijeva 2. ekloga: »la solita storia del pastore« Najboljši dokaz za razširjenost moralizirajočih interpretacij v Rimu po- nuja Vergilij sam. V Bukolikahsta namreč vsaj dve aluziji na homerske mite, ki bralcu sugerirata uporabo moraličnega interpretativnega ključa. Gottingenski klasični filolog E. A. Schmidt se sklicuje na moralično alegorezo Homerja v zvezi z mestoma Ecl. 2,60ss. in 8,70.34 Pomembnejše je mesto 2. ekloge. Koridonje nesrečno zaljubljen v gospodarjevega ljub- ljencaAleksisa; kot je nakazano že v ekspoziciji,je njegovo upanje prazno, nec quid speraret habebat (2). Toda na dramatičnem vrhuncu monologa sku- ša obupani Koridon svoje brezizhodno stanje afirmirati kot življenjsko od- ločitev (60ss.): quem fugis, a! demens? habitarunt di quoque siluas Dardaniusque Paris. Pallas quas condidit arces ipsa colat; nobis placeant ante omnia siluae. Schmidt se v svoji interpretaciji naslanja na Heraklitova mesta, ki smo jih navedli že zgoraj. Kot Heraklitu tudi Koridonu Afrodita pomeni de- struktivne strasti, Atena pa konstruktivne sile razumnosti. V eklogije 'gozd' prebivališče po meri Parisove nekultiviranosti, Atena pa predstavlja civili- zirano življenje v mestu (Palladis arces). Mogoče je sicer ugovarjati, da Koridonov zgled ni homerski; Parisova sodbaje bila opisana v kikličnem epu Kypria. Seveda pa je bil Paris znan predvsem kot lik iz Homerjeve Iliade, Parisova sodba je samo 'alegorična' predzgodba; v dejanju se njegov značaj manifestira šele v Iliadi. Poleg tega je so zgledi ekloge kot celote vsaj posredno tudi homerski. Njen poglavitni zgled je Teokritova 11. idila, t. i. Kiklop. V njej homerski Polifem na mor- skem bregu poje 'serenado' za lepo nimfo Galatejo. Teokritov Polifemje komična travestija homerskega enookega velikana v rahločutnega zaljub- ljenca - značilno aleksandrinska travestija po zgledu srednje komedije in satirske igre. Aleksandrinska poezija se v prizadevanju, da bi posodobila zvrsti in snovi arhaične poezije, zelo rada okorišča z napetostjo, ki se pora- ja med literarnimi konvencijami arhaične zvrsti in kulturno realnostjo, v kateri se artikulira nova literarna umetnina. Tako npr. Apolonij Rodoški za vodjo herojske odprave postavi junaka brez iniciativnosti, antijunaka Jazona, in s tem 'blokira' aktivni značaj herojskega epa. V pričujočem pri- meru se napetost porodi iz nezmožnosti homerskega velikana, da bi se eksistenčno uresničil v okolju, katerega vrednote so v temelju drugačne od homerskih. Polifem najde tolažbo v pesmi; a tudi to podjetje je obsojeno na neuspeh; edini pravi naslovnik pesmi je pevec sam. In vendar se izjuna- :14 Schmidt 1987, l 66ss. 36 Keria V - 1 • 2003 kove ne-moči paradoksno poraja literarna potenca bukolične poezije -· kot moderne alternative homerskemu epu. Obsoletni značaj arhaičnih zvrsti se tako sprevrača v svojevrstno kvaliteto. Vergilijeva ekloga skuša preseči model 'modernizacije', temelječe na paradoksnem trčenju zvrstnih konvencij in kulturne realnosti. Vergilijevo izhodišče ni homerski junak, temveč okvir Teokritove idile, posvetilo zdrav- niku Nikiju. 'Neozdravljivo zaljubljeni zdravnik' je stalno mesto erotičnega diskur- za. Teokritov zdravnik Nikias zdravila ne bo našel med praški in mazili v svoji torbi. Vendar mu Teokrit ponuja nadomestno kurativo: vsemogočno bukolično pesem. Ta namreč lahko ozdravi celo homerskega Polifema, ki ga veže tesno oblačilo aleksandrijskega meščana. V rimski poeziji topos neozdravljivosti dobi novo dimenzijo: patologi- ja ljubezni se stopnjuje v brezizhodno situacijo, ko ljubezen ne trpi nobe- nega zdravila več, ko trpljenje postane njen raison d'etre (Prop. 2,l,57s.): omnis humanos sanat medicina dolores, solus amor morbi non amat artijicem. Zelo podobno se Koridon v sklepnem verzu (73) obrne k samemu sebi s ponarejeno nonšalanco, češ: invenies alium, si te hic Jastidit, Alexin V tej izjavi se skriva tragično dvoumje: govoreči sicer v tem hipu misli, daje mogoče nedosegljivi predmet ljubezni preprosto nadomestiti z dru- gim; toda bralec ve, da se bo Koridonova agonija začela znova: »Ta te ne mara, toda saj boš našel drugega - Aleksisa.« Torej spet Aleksisa, spet ne- dosegljivega! Koridon ne zna ljubiti drugače kot neuresničeno, morda sko- raj v proustovskem smislu, zapleta se v vedno isto usodno zanko. Tako se komedija ljubezni dokončno sprevrže v patologijo. Sklepna poanta prevrednoti tudi Koridonovo pretenciozno skliceva- nje na zaljubljenega divjaka Parisa. Ob prvem branju ta primerjava vseka- kor zbuja smeh: hlapec, ki si kvari dneve z brezplodno strastjo do gospo- darjevega ljubčka, se primerja z netilcem največje vojne v mitični zgodovi- ni! Tragična dimenzija te komične hiperbole se razodeva v filozofskih ko- notacijah mita o Parisu. Koridonova siluaje daljna prednica Dantejevega 'gozda pogube' (Inf l,lss.): Nel mezzo del cammin di nostra vita mi ritrovai per una selva oscura che la diritta via era smarrita. Marko Marinčič: Alegorična eksegeza Homerja, pripovedni suspenz in metapoezija v... 37 Ah quanto a dir qual era e cosa dura esta selva selvaggi,a e aspra e forte che nel pensier rinnova la paura! Tant 'e amara che poco e piu morte ... Paris torej vendarle ni samo v službi komičnega disproporca. Komični učinki njegove blaznosti imajo tragično jedro. Če Koridona v njegovi breiz- hodnosti vzamemo 'resno', lahko statusna razmerja tudi obrnemo: 'na- vadni pastir' v svoji človeški tragiki, kot abstraktni zgled neizpolnjene lju- bezni, stoji više od bajeslovnega princa. Navsezadnje je bil Paris v mitu res pastir- četudi kraljevskega rodu. Zgodba o Parisu, pastirju na gori Idi, tako postane eksemplarična zgodba o uničLtjoči ljubezni- če uporabim (vsebin- sko ne povsem uglašeno) parafrazo Cileove arije - »la solita storia del pa- store«. Koridonov Paris nam nazorno kaže, v kakšni smeri Vergilij transcen- dira realizem svojega aleksandrinskega zgleda. Razmerje je obrnjeno gle- de na status herojskega mita. Namesto da bi homersko pošast travestiral v zaljubljenega pastirja, Vergilij običajnega pastirja obleče v tragični poten- cial mita. Če na evokacijo trojanskega cikla gledamo s smešne plati, je ko- mika morda še bolj zaostrena kot pri Teokritu; Koridon ni več simpatični brdavs, in sklicevanje na Parisa meji na farso. Po drugi strani pa alegorični Paris kot prototip destruktivne strasti izniči distanco med herojskim mi- tom in človeško izkušnjo. Mit postane ilustrativna, didaktična snov; ilustri- ra temo uničujoče strasti, ki je tudi tema desete ekloge: Kornelij Galus, zgled neizpolnjene elegične ljubezni, najde nadomestno samouresničitev v vojaškem angažmaju. A tudi ta poskus samoafirmacije je v resnici zgolj nadomestna oblika avtodestrukcije. Deseta ekloga v zameno za patološke ekstreme pomtja apolinično 'zlato sredino' (Apolon: Galle, quid insanis?). Vendar ne v moralično-didaktič­ nem smislu, ne v smislu zglajevanja ali kompromisa, temveč v smislu subli- macije. Vergilijeva bukolika človekovo tragično eksistenčno bistvo reali- stično priznava in ga dosledno sprejema. Sredinski ideal je v življenjski realnosti iluzija. 'Netilec vojn' Koridon, tragični zaljubljenec in vojak Ga- lus, izgnani Meliboj - to niso tujci v Arkadiji, temveč njeni značilni prebi- valci. Spokoj Vergilijeve bukolike je tragično varljiv; vanj nenehno vdirajo uničujoča strast, vojna in smrt.Etin Arcadia ego. Vergilijeva bukolična po- krajina je asketska scena, na katero človeške usode stopajo gole, brez varlji- vih atributov civilizacije. Bukolična pokrajinajih sprejme vase in njihovo tragično izkušnjo zagrne v misterij. 38 Keria V - 1 • 2003 V. Amor militiae, militia amoris Kot Apolonij Rodoški najbolje ve35 , destruktivni vc:t:xoi; ni samo polar- no nasprotje, temveč tudi neločljiva komponenta ljubezni, tako rekoč nje- na hrbtna stran. Hrbtna stran Lukrecijeve Venere-uoluptas je uničujoča ljubezenska strast kot vir smrti in uničenja. Kljub temu je Lukrecijev prvi proemij enoznačno uglašen na epikurejski 'pacifizem', in Apolonijev opis 'tolalete v orožarni' ne skriva antiherojske/protivojne poante. Tudi Kori- donovo sklicevanje na netilca krvave vojne Parisa slejkoprej ohranja iro- nični podton; Koridon vendarle uničuje le samega sebe. Problematika pri- povedi o Aristaju je mnogo bolj zapletena. Arkadijski pastir (283.317) Ari- staj kot prinašalec civilizacije in 'vojak' nasilno vdre v bukolični spokoj in s svojo erotično avanturo v resnici ogrozi obstoj države - čeprav samo čebe­ lje. Medtem ko sta Orfejev Juror in Koridonova dementia v celoti avtode- struktivna, Aristaj svojo agresivnost sprošča nad nasprotnim pasivnim prin- cipom, nad pevcem Orfejem in družico nimf Evridiko. Zgodba o Aristaju ne govori samo o sovpadanju skrajnosti, temveč tudi o avtonomiji dveh sfer. 36 Toda prav zato se intendirano sporočilo ne glasi: »make love not war«. Aristajje 'državnik' (prim. Georg. 4,lss.); s tem ko podleže 'ljubezen- ski blaznosti', se zaplete v eksistenčni koflikt. V nasprotju z Orfejem in Koridonom se mora Aristaj kot varuh aseksualne čebelje države ljubezen- skim radostim odreči. To pa zopet ne pomeni, daje Aristaj kot 'bojevnik' neproblematičen. Tisto, kar se manifestira v njegovem dejanju, ni erotič­ na strast, temveč agresivnost. Implicitno sporočilo Klimenine pesmi bi se potemtakem lahko glasilo: čebelar-državnik Aristaj naj strasti, ki jih alego- rično predstavljata Venera in Mars, po Vulkanovem zgledu drži na povod- cu.37 Aristaj je torej de facto odigral vlogo Marsa, didaktični potencial nedo- končane Klimenine pesmi pa mu namenja vlogo Vulkana; dokler tega po- tenciala ne uresniči, bo čebelji roj ujet v mrežo smrti.38 Mit o. Marsu in Veneri kot celota v parenetično-didaktičnem smislu nakazuje razplet. Šele 35 Apolonij z namigi na prihodnje tragične dogodke v Grčiji jasno nakaže, da je triumf 'ljubezni' nad 'prepirom' samo začasen; prim. Nelis 1992, 165. 36 Aristajeva agresivnost je hrbtna stran njegovega civilizacijskega prispevka; analog- no je hrbtna stran erosa uničujoči Juror eroticus. K temi 'vojna in ljubezen' oz. 'vojna in poljedelstvo' pri Vergiliju prim. Glei 1991, 233ss. 256ss. 37 Prim. Georg. 4,86s.: čebelar napravi konec vojni (Martius ... canor, 71). 38 Po pitagorejski (?) interpretaciji Demodokove pesmi, izpričani pri Aristid. Quint. De musica 2,17, sta Afrodita in Ares duša in telo, kij o 'demiurg' z imenom Hefajst zveže v eno. Prim. Arist. De gener. an. 734a 18-20 (Kern fr. 26): 6µ.olwi; p6YY)O"LY oifoav xaL Nouv, En o' 'Ape:-r'liv E:/..aLcp XPLOfLEYYJY xal. yufLYtX(OfLEYYJY. Afrodita kot Naslada, namaziljena z dišavami, z zrcalcem v roki (prim. Apolonija Rodoškega!); Atena kot Modrost-Krepost, opremljena za gim- nastične vaje - to res zveni kot kaka sofistična alegorija o junaku na raz- potju'. Toda Parisova sodba je že v svoji izvirni obliki, v ki kličnih Ciprskih spevih, čista alegorija - čeprav brez precioznih atributov kreposti in malo- pridnosti. BIBLIOGRAFIJA BARCHIESI, A. (ed.): Virgi1io, Georgiche. Milano, 1980. BARCHIESI, A.: La traccia del modello. Ejfetti omerici nella narrazione virgilia- na. Pisa, 1984. BI OTTI, A.: Georgiche, Libro IV. Bologna, 1994. BUFFIERE, F.: Les mythes d'Homere et la pensee grecque. Paris, 1956. BUHLER, W.: Die Europa des Moschos. Wiesbaden, 1960 (Hermes Einzel- schr. 13). C.ASA.LI, S.: Aeneas and the Doors ojthe Temple oj Apollo. C] 91 (1995), 1-9. CONTE, G. B.: Aristaeus, Orpheus, and the Georgie.s. The Rhetorics oflmita- tion. Genre and Poetic Memory in Virgil and other Latin Poets. Itha- ca, 1986, 130-140. DELLA CORTE, F.: Da Proteo a Sileno e da Sileno a Proteo. Sandalion 6-7 (1983-4), 165-178. DUCKWORTH, G. E.: Foreshadowingand Suspensein theEpicsojHomer, Apol- lonius and Vergil. Diss. Princeton, 1933. FARRELL, J.: Vergil's Georgics and the traditions oj Ancient Epic. New York, Oxford, 1991. FRIEDUNDER, P.: Johanne.s von Gaza und Paulus Silentiarius. Kunstbeschrei- bungen justinianischer Zeit. Leipzig, Berlin, 1912. FUSILLO, M.: Il tempo delle Argonautiche. Un' analisi del racconto in Apollonio Radio. Roma, 1985. FUSILLO, M.: Il romanzo greco. Polifonia edEros. Venezia, 1989. GLEI, R. F.: Der Vater der Dinge. Interpretationen zur politischen, literarischen und kulturellen Dimension des Krieges bei Vergil. Trier, 1991 (Bochumer altertumswissenschaftliches Colloquium 7). GUARDI, T.: L'ekphrasis di opere d'arte nella commedia romana. Studi di filolo- 48 Keria V - 1 ° 2003 gia classica in onore di Giusto Monaco, vol. II. Palermo, 1991, 543- 551. HARDIE, Ph. R.: Virgil's Aeneid. Cosmos and lmperium. Oxford, 1986. HUNTER, R.: The Argonautica oj Apollonius. Literary Studies. Cambridge, 1993. JUVAN, M.: lntertekstualnost. Ljubljana, 2000 (Literarni leksikon 45). KNAUER, G. N.: Die Aeneis und Homer. Studien zur poetischen Technik Vergils mit Listen der Homerzitate in der Aeneis. Gottingen, 1964 (Hypomnemata 7). Kl"\JOX, P. E.: Ovid's Metamorphoses and the Traditions oj Augustan Poetry. Cam- bridge, 1986. LA PENNA, A.: Esiodo nella cultura e nella poesia di Virgilio. Hesiode et son influence. Entretiens sur l'antiquite classique 7, Vandoeuvres-Gene- ve, 1960, 213-270. LAUSBERG, M.: 'Apxirurrov r'lj; lofrx.; rrol~CJcwt;. Zur Bildbeschreibung bei Ovid. Boreas 5 (1982), 112-123. LAUSBERG, M.: lliadisches im ersten Buch der Aeneis. Gymn 90 (1983), 203- 39. LAWALL, G.: Apollonius' Argonautica:Jason as Anti-Hero. YCS 19 (1966), 119-169. MARINČIČ, M.: DieFunktion des Orpheus-Mythos im Culex und in Vergils Geor- gica. ZAnt 46 (1996), 45-82. MARINČIČ, M.: Der Weltaltermythos in Catulls Peleus-Epos (c. 64), der kleine Herakles (Theokrit id. 24) und derromische 'Messianismus' Vergils. Hermes 129 (2001), 484-504. MARINČIČ, M.: Roman Archaeology in Vergil's Arcadia. D.S. Levene, D.P. Ne- lis: Clio and the Poets. Augustan Poetry and the Traditions of Ancient Historiography, Leiden, Boston, Koln, 2002, 143-161. MORGAN, L.: Patterns oj Redemption in Vergil's Georgics. Cambridge, 1999. NELIS, D.: Demodocus and the Song oj Orpheus. MH 49 (1992), 153-170. NELIS, D.: Vergil's Aeneid and the Argonautica oj Apollonius Rhodius, Leeds, 2001. NEWTON, R. M.: Odysseus and Hephaestus in the Odyssey. C] 83 ( 1987), 12- 20. PER UTELLI, A.: La narrazione commentata. Studi sull 'epillio lati no. Pisa, 1979. PERUTELLI, A.: L 'episodio di Aristeo nelle Georgiche: struttura e tecnica narrati- va. MD 4 (1980), 59-76. POSCHL, V.: Die Dichtkunst Vergils. Bild und Symbol in der Aneis, Berlin, New York, 19773. SCHMIDT, E. A.: Bukolische Leidenschaft oder Uber antike Hirtenpoesie. Frank- furt, 1987 (Studien zur klassischen Philologie 22). SCHMIT-NEUERBURG, T.: Vergils Aeneis und die antike Homerexegese. Unter- Marko Marinčič: Alegorična eksegeza Hornerja, pripovedni suspenz in rnetapoezija v... 49 suchungen zum EinflujJ ethischer und kritischer Homerrezeption aujimi tati o undaemulatio Vergils. Berlin, 1999. SEGAL, Ch.: Orpheus and the F'ourth Georgie. Virgil on Nature and Civilization. Orpheus. The Myth of the Poet. Baltimore, London, 1989, 36-53 (= AJPh 97 (1966), 307-325) SEGAL, Ch.: Bard andAudience in Homer. R. Lamberton, R. (izd.): Homer' s Ancient Readers. The Hermeneutics of Greek Epic's Earliest Exege- tes. Princeton, 1992, 3-28. THOMAS, R. F.: Virgil, Georgics, vol. 2: Books III-IV, Cambridge, 1988. THORNTON, A.: The Living Universe. Gods and Men in Vergil's Aeneid. Lei- den, 1976. WLOSOK, A.: Gemina doctrina: On Allegorical Interpretation. PLLS 5 (1985), 75-84. Esegesi aUegorica dei poemi omerici, suspense narrativa e metapoesia nel finale delle Georgiche virgiliane Riassunto II contributo si propone d'indagare il rapporto intertestuale dellafa- bula Aristaei ne! quarto libro delle Georgiche di Virgilio con alcuni episodi omerici: l'episodio di Menelao e Proteo ne! N libro dell'Odissea, l'episo- dio di Odisseo alla corte dei Feaci ne! VIII libro dell' Odissea e le due con- versazioni di Achille con Teti nei libri I e XVIII dell 'Iliade. Mentre la mag- gior parte dei recenti studi trattano la transformazione dei testi omerici nel finale delle Georgiche pressoche esclusivamente sotto l'aspetto dell'al- legoresi fisica (Hardie, Farrell, Morgan), il cenno a Paride, il pastore del monte Ida, nella seconda ecloga sembra suggerire piuttosto le interpreta- zioni di stampo moralistico che Orazio (Epist. 1,2) propone come una ma- niera quasi convenzionale di leggere Omero. Anzitutto e necessario di- stinguere fra allegoresi propriamente detta ('fisica' e 'mistica') e interpre- tazione moralizzante che si appoggia sul carattere metapoetico di alcuni passi omerici (il canto di Demodoco sull'adulterio di Ares e Afrodite) e dirige le potenzialita significative del racconto stesso verso dei moralismi schematici. Secondo Plutarco, De aud. poet. 19f-20a, il contenuto del canto di Demodoco rispecchierebbe il carattere molle dei Feaci; questa inter- pretazione viene ripresa da Charles Segal ne! senso del reader response criti- cism: il pubblico divino della scena e diviso nelle sue reazioni, e la prospet- tiva di Ulisse si disgiunge definitivamente da quella dei Feaci al momento del canto di Demodoco sulla caduta di Troia; e una spaccatura radicale fra distacco estetico e identita. Similmente, la scena del banchetto delle ninfe 50 Keria V - 1 • 2003 nelle Georgichee dominata da un'atmosfera di lusso che sembra rievocare la corte dei Feaci come vista dagli esegeti moralisti, e il canto di Climene sui dulcia furta di Marte e Venere rispecchia il punta di vista distaccato delle ninfe. La reticenza sulla cattura di Marte viene compensata dall' en- trata in scena di Aristeo colpito dal dolore ed insicuro della sua immorta- lita. La prospettiva di Aristeo corrisponde a quella di Achille che si lamen- ta davanti a Teti nel primo libro e dopo la morte di Patroclo; ne! provocare la morte di Euridice, il pastore Aristeo sembra rievocare i due concorrenti del primo libro dell' Iliade, i due poimenes laon, che mettono a repentaglio la salvezza del loro esercito 'per possedere una donna'. Agamemnone pro- voca l'ira di Apollo e la strage dell'esercito per non voler rendere Criseide al padre; l'indovino Calcante svela l' origine del male e consiglia di offrire un sacrificio di cen to buoi ad Apollo; Agamemnone pretende in scambio Briseide e provoca l'ira disastrosa di Achille. Analogamente, il Proteo vir- giliano indica l'ira divina provocata dalle ninfe e da Orfeo figlio di Apollo come causa del morbo che aveva colpito lo 'stato' delle api, e consiglia ad Aristeo di offrire un sacrificio che aprira all'eroe pentito la via all'apoteo- si. Naslov: dr. Marko Marinčič Univerza v Ljubljani, Filozofska fakulteta Aškerčeva 2 SI-1000 Ljubljana e-mail: marko. marincic@guest.arnes.si