Izhaja vsak petek z datumom prihodnjega dneva. Dopisi naj se frankujejo In pošiljajo uredništvu lista »Mir« v Celovec, Pavličeva ulica št 7. Osebni pogovor od 10. do 11. ure predpoldne in od 3. do 4. ure popoldne. Rokopisi naj se samo po eni strani Usta napišejo, druga stran naj bo prazna. za celo leto 4 krone. Denar naj se pošilja točno pod napisom: Upravništvu lista „Mir“ v Celovcu, Vetrinjsko obmestje št 26. Naročnina naj se plačuje naprej. Glasilo koroških Slooenceo Rokopisi se ne vračajo. Dopisom je treba za odgovor priložiti poštno znamko. Leto XXXII. Lesna trgovina naKoroškem. Tri panoge gospodarstva pridejo na Koroškem v poštev: 1. poljedelstvo, 2. živinoreja, 3. lesna trgovina. Koroška dežela je eminentno agrarna dežela: 80 odstokov vsega prebivalstva pripada kmečkemu stanu. Za živinorejo so posebno merodajne planine. Na Koroškem pa tvorijo 17 do 18 odstotkov celega ozemlja planine. Samo Tirolska in Solnograška imata razmeroma še več planin. Naj večje bogastvo Koroške pa tvorijo njeni krasni gozdovi! 45 odstotkov vse koroške zemlje je pokrito z gozdovi! Ravno les pa tvori največje prirodno bogastvo. Zato z vso pravico trdimo: Koroška je po svojih naravnih lastnostih bogata dežela. Kljub temu pa koroški kmet prav malo uživa od tega bogastva. Kje pa tičijo razlogi? Les je veliko bogastvo. Ker meji Koroška od dežel, ki nimajo lesa, so te torej navezane na uvoz od drugod. Laška, pride tu v prvi vrsti v poštev, deloma tudi obal Jadranskega morja, posebno Reka in Trst. Na tisoče vagonov lesa prestopa laško mejo ob Pontebi in Korminu; veliko jih je, ki vozijo koroško blago. Kdor pa le količkaj opazuje ta izvoz, bo čital navadno na vagonih laška imena: Feltrineli, Marchi, Scarpa, Bassa-donna, Tamburiino, Fiorazzi itd. Kdo pa so ti? To so veliki laški milijonarji, ki imajo v Benetkah, Milanu, Vidmu in drugod velikanska skladišča lesa. Ti so se vgnezdili v Avstriji, posebno tudi na Koroškem, v Ziljski dolini, v Trgu, v Rožu in drugod. Njihovo glavno središče je pa Beljak. Tako močni so, da so baje že uredili privatno laško šolo. Ti kupujejo po svojih agentih les od koroških kmetov. Revni kmetje ne vedo za ceno, ceno jim delajo tuji kapitalisti. Ti potem razprodajo les po Laškem: oni so pr e kupci. Naši kmetje in laški odjemalci nehote in nevedoma tem prekupcem polnijo miljonske žepe! Opravičeno je vprašanje: Ali bi ne mogli oni mi-Ijoni priti našemu kmetu v korist? Veliko je že zamujenega! Pomisliti je namreč treba, da znaša vrednost lesne produkcije v enem letu na Koroškem približno 25 miljonov kron ! Kje pa so bili vsemogočni nemški naci-onalci, da niso mislili na to, kako bi varovali pred laškim kapitalom domačo, koroško lesno trgovino? Opravičeno vprašamo: Bi ne bilo bol] pametno, vojskovati se proti laškemu kapitalu kot proti revnim koroškim Slovencem? Lahe so pustili bogateti, nas pa preganjajo. Domači lesni trgovci so se končno sami vzdramili ter so si napravili društvo, ki je bilo že zdavna potrebno. Največja zasluga za to društvo gre predsedniku Galinu iz šmohora. Eno leto šele obstoji to društvo, toda šteje že 131 udov! Vsi lesni trgovci bodo prej ali slej pristopili. Glavna naloga tega društva bo, izpodriniti laške prekupce! Zato si bo to društvo vredilo na Koroškem osrednjo posredovalnico za prodajo lesa in bo na Laškem imelo svoje zastopstvo, da lahko tam naravnost prodaja les. To podjetje je treba toplo pozdravljati, ker pomeni osvobojenje od kapitalizma. III. slovensko romanje v BIm. Letos je neke vrste jubilejno leto za ves katoliški svet. Krščanstvo obhaja IGOOletnico, odkar je rimski cesar Konstantin Veliki dal prej krvavo preganjanemu, z Vso silo zatiranemu in v katakombe skri- Celovec, 8. svečana 1913. temu krščanstvu pravico javnosti in popolno svobodo. V hvaležni spomin tega velikega svetovnega dogodka se bodo letos obhajale slavnosti po vsem katoliškem svetu. V Rimu pa še posebno. Ob priliki tega jubileja se izvrši tretje slovensko romanje v Rim. Tako se mernda sme imenovati popotovanje, ki se namerava napraviti na pomlad v večno mesto. Slovenci so sicer že večkrat romali v Rim; toda v prejšnjih letih bolj v družbi z drugimi narodnostmi. Popolnoma samostojno romanje so napravili v letih 1893. in 1900. Od takrat dalje — tega je že 13 let — ni bilo skupnega romanja v Rim. Čas je torej, da se zopet enkrat odpravimo tja in da se poklonimo slavno vladajočemu očetu katolištva, Piju X. Romarski vlak bo odšel iz Ljubljane v ponedeljek dne 7. aprila popoldne. Nazaj v Ljubljano pridejo v petek dne 18. aprila zvečer. Prenočevalo se bo tjagrede v Florenci, nazaj grede v Benetkah. V Rim se peljejo po gorenjski železnici Trbiž—Ponteba ter nadaljujejo Padova— Bolonja—Florenca — Rim. Nazaj: Assisi— Loreto—Bolonija—Benetke — Ponteba —Trbiž—Ljubljana. Primorci bodo pa vstopili in izstopili v Vidmu. Železnica od Gorice do Vidma stane okoli dveh kron. V Padovi ostanejo 4 ure, v Bolonji 3 ure v Florenci 14 ur.V Rimu ostanejo 6 dni in pol ter 7 noči, v Assisi 6 ur, v Loreti 4 ure in v Benetkah 15 ur. Cena vožnje in oskrbe je: I. razred 250 kron, II. va^T-ed 200 K, III. razred 130 K. Oni Primorci, ki bodo vstopili šele v Vidmu, bodo plačali: za III. razred 5 K, za II. razred 8 K, za I. razred 10 K manj kakor drugi. V teh cenah je obsežena voznina po železnici tja in nazaj, trikratna hrana na dan, računajoč od Bolonje do vštevši Benetk ter prenočišča v Rimu, Florenci in Benetkah. Prevoz prtljage v Rimu in Florenci od kolodvora do hotelov in nazaj. Zglaševanja se pošiljajo na naslov: Odbor za rimsko romanje, Ljubljana. — Zadnji rok za zglaševanje je Velika noč, 23. marec. Poskrbelo se bo, da se bodo tisti, ki bodo hoteli iti v Neapel ali na Malto, lahko vozili od Rima dalje nazaj z isto karto. Cena dalje pa je kakor za druge. Upanje je, da bomo pri svetem očetu posebej sprejeti. Na vprašanje v Rimu, ali bi sprejeli n a s in naše Orle po-sebe, je prišel odgovor, naj le pridemo, bomo že sprejeti. Naj se dela na to, da se bo v častnem številu udeležilo romanja baše moštvo! (Agitacija za vdeležbo naj se razvije takoj z vso vnemo ! Samo1 dva meseca je še časa. Z velikonočno nedeljo se pri-glašanje sklene. Obnovljena krvava vojska. Krvava vojska na Balkanu se je zopet začela, in niso'se uresničili zadnji upi velesil, da se bodo v zadnjem trenutku Turki udali. Bolgari so vsled premirja mnogo trpeli. Ne samo da je bolgarska vojska na bojnem polju postala nevoljna, ker je bila brez dela; vojaštvo je želelo ali boj, da bo enkrat konec, ali pa da se jih pusti domov, da posejejo njive. V Bolgariji se namreč že bliža čas setve. Če se polja ne obdelajo pravočasno, preti v Bolgariji — lakota. Bolgari so pa imeli vsled svoje potrpežljivosti tudi Za inserate se plačuje po 20 vin. od garmond-vrste vsakokrat St. 6. 400,000.000 frankov škode. Toliko jih je stalo vzdrževanje armade na bojišču. Sicer so pa Bolgari 3. svečana čakali do osme ure zvečer (do sedme ure po carigrajskem času), če bodo mladoturki povoljno odgovorili na noto velesil. Ker tega mladoturki niso storili, so Bolgari udarili. Bombardiranje Odrina. Bolgari so začeli 3. svečana ob 8. uri zvečer bombardirati Odrin. Obstreljevanje Odrina je ljuto. Bolgari upajo, da premagajo Odrin v enem tednu in da bodo Turki potem mir prav radi sklenili. Seveda Bolgarija ne bo več zadovoljna s pogoji, kakor jih je stavila pred obnovitvijo vojske. Zahtevala ne bo samo še več ozemlja, ampak tudi več vojne odškodnine. Bolgari so si sijajne zmage nad Turki popolnoma svesti. Obstreljevanje trdnjav je bilo precej vspešno. Privatna poročila javljajo celo, da je več delov Odrina v plamenu. Bolgari so začeli napadati trdnjavo na jugu in vzhodu. Turki krepko odgovarjajo. Angleški list »Daily Mail« je dobil poročilo: Odrin se bo le par dni držal. Živil primanjkuje, da so začeli zadnje dni klati konje. Srbska in grška pomni: Bolgarom. Srbska vojna uprava je sklenila, da ra-zun 50.000 mož, ki stoje v Tracijp pošlje Bolgarom pred Odrinom na pomoč še na-daljnih 60.000 mož. Iz Soluna poročajo, da odidejo na bojišče v Tracijo tudi grške čete. Srbski vojaki pred Skadrom. 1300 srbskih vojakov s topovi se je v Draču ob Jadranskem morju ukrcalo, da se prepeljejo na pomoč Črnogorcem pred Skadrom. Črnogorska armada je dobila velike oblegovalne topove. Boji na Galipoli. Atene, 5. svečana. Bolgari so v varstvo grške mornarice izkrcali na Galipoliju moštvo in bolgarska konjenica je turške pred-straže napadla. Otok Saros obstreljuje grška mornarica. Cesarjevo lastnoročno pismo ruskemu carju. Avstrijski cesar je poslal ruskemu carju lastnoročno pismo. Vsebina pisma ni znana. Zboljšano razmerje med Avstrijo in Srbijo. Belgrad, 4. svečana. Tukajšnji diploma-tični krogi zatrjujejo, da je napetost med Avstrijo in Srbijo ponehala. Avstro-ogrski poslanik Ugroa je baje izjavil, da je mirna rešitev vseh spornih vprašanj zagotovljena. Dnevne novice in dopisi. Slovenski zemljevid »Slovenske Matice«. »Slovenska Matica« izda velik zemljevid vseh slovenskih pokrajm. V našem uredništvu leži zemljevid Koroške vsak dan do 15. svečana na razpolago za vpogled. Želeti je, da si ga ogledajo vsi, ki se zanimajo za slovenska krajevna imena na Koroškem, da povedo svoje mnenje, da se morda napačno zabeležena krajevna imena popravijo. Merodajna bo seveda predvsem glede krajevnih imen izjava domačinov. Nadvojvoda Rainer f. V petek 31. m. m. so pokopali nadvojvodo Rainerja. Pogreba se je udeležila velikanska množica. Cesarja je zastopal prestolonaslednik. Nadvojvoda je dosegel starost 86 let. Na smrtni postelji je prav ganljivo prejel svete zakramente za umirajoče. Kardinal knez in nadškof dr. Nagi f. Z Dunaja je došla vest, da je umrl kardinal knez in nadškof dunajski dr. Nagi ob % na 1. uro popolnoči dne 4. t. m,., star 58 let. Dr. Nagi je bil rojen na Dunaju, je bil poslan 1889. 1. v Rim kot vodja zavoda del’ Anima. L. 1902. je postal škof tržaško-kopr-ski, 1. 1910. titulami nadškof dunajski, po smrti kardinala Crusche pa pravi dunajski nadškof. L. 1911. je bil imenovan za kardinala. Na Dunaju je bil zelo vplivna oseba in vsled svoje vljudnosti splošno priljubljen. Mnogo zaslug si je stekel za svetovni evharistični kongres na Dunaju. Vse njegovo delovanje je preveval pristni cerkven duh. Posebno je spoštoval prevzv. kneza in škofa dr. Kahna, ki ga je rad obiskoval. Tudi za sanacijo centralne kaše v Celovcu se je veliko trudil. Na smrtni postelji je gledal smrti v oči popolnoma udano. Še preden je kdo mislil, da se bo bolezen končala z jie-izogibno smrtjo, je prosil za sprevidenje. Malo pred smrtjo je prosil svojo mater za materin blagoslov. Na okoli stoječe je imel ganljiv nagovor. Za njegovega naslednika imenujejo pomožnega škofa dunajskega dr. Pflugerja, drugi pa bmskega škofa grofa Huyna. Župnik Janez Dragasnik f. Nepričakovano in v najboljših letih nas je zapustil delaven duhovnik in vnet rodoljub, veleč, g. Janez Dragasnik, župnik na Kostanjah. Neizprosna smrt ga nam je ugrabila. Vse mnogoštevilne znance in prijatelje rajnega župpika Dragasnika je vest o njegovi smrti naravnost potrla. V torek 4. februarja ob pol 12. uri predpoldnem je, previden s sv. zakramenti za umirajoče, star 39 let, umrl za pljučnico kot žrtev svojega poklica. Rajni je bil rojen 7. septembra 1. 1874. v Logi-vasi pri Vrbskem jezeru. V mašnika je bil posvečen 19. julija 1900. Kot duhovnik je bil izvanredno delaven in vztrajen. Vsled-tega je moral mnogo pretrpeti, toda kot značaj se ni uklonil. N. v m. p.! Sramežljivi demonstranije. Celovčani so grdo demonstracijo celovške fakinaže po veliki večini obsodili. »Freie Stimmen«, ki so najprej demonstracijo odobravale, so očividno pod vtiskom javnega mnenja šle v Kanoso in sedaj — obžalujejo demonstracijo. Razne akademične in »boljše« demonstrante je sedaj silno sram. Zavedajo se, da med Slovenci pač ne najdejo ljudi, ki bi opljuvali dame, če se peljejo na kako veselico. Zato bi se radi vsi, na katere je padla le kaka senca demonstracije, oprali madeža. Celo urednika pri »Fr. Stimmen«, gospoda Lackner in Freisinger, o katerih nismo trdili, da sta demonstrirala, ampak le, da sta bila pri Pavlu T., kjer so se demonstrantje zbirali, sta nam poslala pojasnilo. G. Lackner pravi, da ni bil ne med demonstranti, ne med povzročitelji demonstracije, ampak je šel tja le v časnikarsko informacijo. G. Freisinger pa trdi celo, da je o demonstraciji izvedel šele drugi dan, kar seveda ni res. Tudi g. učitelj Diinnhofen nam je zatrjeval, da ni prišel demonstrirat, ampak je bil tedaj le tam na obisku pri svojem svaku. Značilno je, da se demonstracije vse sramuje in noče biti ž njo nihče v zvezi. Mi pa vemo še za celo vrsto »omikancev«, ki so demonstrirali, in morda o priložnosti, če bo treba, njihova imena objavimo. Razne demonstrante, ki se sramujejo svojih činov, bi sedaj »Freie Stimmen« rade utajile, pa ne gre! Naše priče so povsem zanesljive! Da je bilo do pičice vse res, kar smo pisali o policiji, imamo celo vrsto prič. Kateri stražmojster da je stal v bližini, ko je neki pobalin razbil okno, »Fr. St.« prav lahko dokažemo, če hočejo, pred policijo samo. Če se dotični imenuje stražmojster ali kakor že, je vseeno. Ne gre se nam toliko za titulaturo, kakor za fakt. Tako je n. pr. tudi neki policaj čisto mirno gledal, ko je Lovrenc od banke Ehrfeld prijel za konja, ko se je pripeljala neka družina. Neki magistratni uslužbenec je celo dvignil roko nad gospo, ki je sedela v vozu in ji grozil, vendar se je konečno le premislil. Policaj je vse to mirno gledal. Je bilo to v redu? Glede na neumestno in bu-dalasto trditev, da se je vršila demonstracija zoper Kranjce, ne zoper miroljubno koroško slovensko domače prebivalstvo moramo pač pribiti, da so tvorili velikansko večino udeležencev sami koroški domačini in da »tujih« rojakov sni bilo toliko, kolikor je bilo »slovanskih tujcev« na balu nemškega »Schulvereina« na pustni torek v Celovcu! »Freie Stimmen« in demonstracija. »Freie Stimmen« skušajo opravičiti pobalinstva pred hotelom Trabesinger s tem, da kažejo na septemberske dogodke v Ljubljani. Pribijemo, da smo dotične izgrede obsojali, kljubtemu da so bili izgredi v Ljubljani le — revanža za ostudne napade na slovenske goste in domačine v Ptuju. Toda tudi pri tistih velikanskih izgredih v Ljubljani se noben Slovenec ni izpozabil, da bi bil — opljuval dame. Tudi nobenega Nemca niso osebno napadli! Kdo so »friedliebende slowenische Landsleute«? Za mirnega slovenskega rojaka smatrajo »Fr. St.« vsakega renegata, ki z nemškimi nacionalci vpije, psuje in pljuva v lastno skledo, dočim imenujejo vsakega koroškega domačina, ki noče biti renegat, četudi je najmimejši človek: »Na-tionaler, krainischer Hetzer vom Schlage des Dr. Brejc«. Je treba enkrat pribiti, da se ne bodo mešali pojmi! Kako je celovška policija demonstrirala. Prijatelj našega lista nam poroča: Priča sem bil, kako je postopala pri nedeljski demonstraciji policija. Ne samo, da se noben policaj za demonstrante ni prav nič zmenil, da so pustili demonstrante pljuvati na slovenske gospe in gospodične, da niso skrbeli, kakor je njihova dolžnost, za prost dohod, da se noben policaj ni zganil, ko so demonstrantje ustavljali vozove, ampak priča sem bil, kako je neki policaj množico naravnost hujskal. Ko je videl, da je zdivjana množica s tuljenjem pozdravila vuz slovenskih gostov, se je obrnil v stran, da ne bi videl, kaj se bo zgodilo, in zraven glasno dostavil: »Schreit’s nur und fur mich auch!« (Le kričite, pa za mene tudi!) Tako je bila tisti večer celovška policija slepa. Ko bi bili demonstrantje vsaj tako korajžni, kakor so bili zlobni, bi bila tekla kri v potokih. Take slepe policije res ne potrebujemo. Je li policija za to tu, da ščiti demonstante? Celovška fakinaža. »Fr. St.« trdijo, da je v Celovcu 95% fakinaže Slovencev. To priznanje, četudi ne odgovarja docela resnici, je zlata vredno. Celovška fakinaža se res rekrutira iz najbližnje celovške, slovenske okolice. Toda kdo je te ljudi naredil fakine, če ne ravno nemški nacionalci! Naša stranka ne! Saj niti enega fakina v Celovcu ne bodete našli, ki bi hotel biti Slovenec, čeravno govorijo slovenski. Tudi pri ljudskem štetju niti enega od teh ljudi niso šteli za Slovenca. Te žalostne kreature so delo vaše žalostne, nemškonacionalne kulture. Drži! Tepež med vojaki. Na pustni torek ponoči že proti tri četrt na eno so se pri »Buchenwaldu« zbili vojaki 7., 17. pešpolka, domobranci in topničarji. Naredili so mnogo škode, gostilničar trdi celo 700 do 800 K, kar bo pa sigurno preveč. Tepež je nastal iz nasprotstva raznih polkov. Znano je, da pri vojakih vsak zagovorja svoj polk in iz tega nastane čestokrat tepež. O pozni uri so bili seveda vsi vojaki precej nadevani. Tem grše je, če trdijo »Freie Stimmen« brez vsakega vzroka, da je bil tepež pri »Buchenwaldu« revanža slovenskih vojakov za demonstra- cijo pri Trabesingerju. Kaj še! Ko bi hoteli napraviti protidemonstracijo, bi jo naredili zoper »Schulvereinov« ples. Tudi Slovenci ne bomo nikdar odgovarjali s tako nekulturnim orožjem, kakor napadajo nemški nacionalci. Hočejo »Fr. St.« morda, da jim pokličemo v spomin, kaj so delali v Ljubljani nemški belgijci? Poroka. V Črnomlju na Kranjskem sta bila 1. t. m. poročena g. dr. Fran Schaubach, c. kr. sodnik, in gdč. Hilda Lackner. Bilo srečno ! Različno naziranje. »Der steinerne Fischer« se je skušal norčevati z veselico »Slovenske čitalnice« na sledeč način: »Und wàhrend drinnen Doktores mit Do-mestiken, — Den Deutschen eins am Zeuge flicken, — Und den »schwarzen Peter« hochleben lassen, — Erfullet Aufruhr die sonst so stillen StraBen.« — Bolje bi se glasilo: »Und wàhrend drauBen Doktores mit StraBenbagage —- Mit Heulen und Spucken auf Damen bekunden ihre Kulturblamage, — Und drinnen Slovenen den Kaiser hochleben lassen, '— Erfullet preuBisch Ge-kràchze die sonst patriotischen StraBen.« — Vsekako je za doktorja bolj častno, zabavati se v družbi s poštenim in patriotič-nim ljudstvom, kakor pa s pouličnim »Ge-sindlom« odkritih glav prepevati — prusko himno! Neprostovoljno priznanje razmer pri naših sodiščih. Nemškonacionalni uradniki so izdali za pust tudi letos »šaljiv« pustni list »Der steinerne Fischer«. Med drugimi malo šaljivimi, pač pa žaljivimi »dovtipi« so si dovolili sledeč dovtip: »Poveljnik v Skadru je pri nekem bojnem izpadu padel. Vsled nujnega sultanovega poziva je prevzel brambo trdnjave dr. Brejc. Kakor se sliši, jo bo vodil pri tukajšnjem deželnem sodišču. Vojaški strokovnjaki sodijo, da je sedaj padec Skadra vsak dan pričakovati.« — To je seveda politična akcija in v — političnih in nacionalnih zadevah propada pri — tukajšnjem deželnem sodišču dr. Brejc vedno. Značilno neprostovoljno priznanje razmer v naši deželi. Zato se bomo pa začeli za »brambo trdnjave« pri deželnem sodišču zanaprej malo bolj zanimati. Javno vprašanje. Kakor poroča »Mir« od 1. svečana, trdi »Bauernzeitung«, da se je Nj. Veličanstvu predložil izkaz darov »za vojake na mejah«, a da po tem izkazu Jugoslovani niso ničesar darovali. Če je to res, je naša birokracija Nj. Veličanstvo nesramno nalagala. Saj smo vendar zbirali po vseh slovenskih župnijah, duhovniki sami — slovenski duhovniki! — so pri tem največ dali, in verniki, ki na slovenskih farah še zahajajo v cerkev, so izvečine tudi Slovenci. Sedaj pa se trdi: »Jugoslovani niso ničesar dali!« Ali bodemo to nesramno laž, to najhujšo mistifikacijo najvišje osebe v državi, mirno požrli? Za Slovence bi moglo imeti to zelo slabe posledice. Slabe posledice pa bi tako postopanje nemške birokracije rodilo tudi v tem oziru, da si bodemo mi Slovenci drugikrat pač desetkrat premislili, predno damo našim vsenemškim uradom na njihove pozive kako krono v take namene! MI hočemo vedeti, kaj je resnice na tej trditvi »Bauernzeitunge«, ker mi siromašni in tlačeni, nismo dajali od svojega siromaštva zato, da se nam dajejo zgolj klofute od avstrijske, oziroma prusovske birokracije! Nemčurska hvaležnost. »Edinost« poroča: Član nemškega »Nationalverbanda«, velikovški pivovamar, koroški državni poslanec Nagele, je zmagal svoj čas nad slovenskim kandidatom. To se pravi: zmagala sta golaž in šnops. Kadar so namreč na Koroškem kake volitve, Tedaj se dobiva od Nemcev vse zastonj. Najprej napajajo volil-ce in potem jih vozijo na volišče kakor na Blagoslova dela je deležen le tisti, ki gre na delo s polno močjo in zdravjem. Kdor pa trpi n. pr. na skrninastih, protinovih bolečinah ali na posledicah kakega prehlajenja itd., ponavadi ne more vse svoje moči zastaviti za delo. Tu se izkazuje izkušeno, dobro domače zdravilo, kakor je Felleriev fluid z zn. „Elza-fluid“, mnogokrat kot zvest pomočnik,ustavi bolečine, krepi mišice in živce in bi zato moralo biti pri hiši. Znana pesnica in pi- sateljica Pavla Marija Lacroma pl. Egger Schmitzhausen se je v pismu na lekarnarja Fellerja izrazila sledeče : „Sili me, izpovedati Vam, kako neizmerno dobro mi je del Vaš po baronici Freytagh dobljeni fluid z zn. „Elzafluid“ zoper nevralgijo v obrazu. Prejmite iz velike trume k hvaležnosti obvezanih ljudi najtoplejšo zahvalo itd. Tisoči enakih izjav iz vseh krogov govorijo za dobro učinkujoče, zdravilno in marsikatero bolečino pomirjujoče domače zdravilo, ki je moremo naročiti 12 malih, 6 podvoj-nih ali 2 specialni steklenici franko za 5 kron pri dvornem lekarnarju Fellerju v Stubici, Elzatrg št. 67 (Hrvatsko). Tudi drugi Elza-izdelek, in sicer Feller-jeve odvajalne rabarbara-kroglice z zn. „Elzakroglice“, moramo v poizkušajo priporočati, ker odkar ga rabimo, imamo popolnoma zdrav želodec in dober tek, uravnano odvajanje in nobenih želodčnih bolečin. Tudi za ta izdelek, od katerega stane 6 škatlic franko 4 krone, da je dobiti pristnega, naj se naroči pri lekarnarju F eli er v Stubici, Elzatrg št. 67 (Hrvatsko). Ogrskem. Zavoljo tega menda našemu vse-kemcu Dobernigu, katerega mati niti nemški ni znala, tako imponirajo Madjari! Ko je Nagele kandidiral, je pravil na shodili, da se bo potegoval za železniško progo Celovec—Velikovec—Grebinj—St. Pavel. Ta Proga bi bila za omenjeni okraj res velikega gospodarskega pomena. Ima pa to» napako, da ne konvenira Velenemcem v Velikovcu. Ker pa je nemčurska navada že taka, da gleda najprej na lastni žep, se jej seveda tudi Nagele ne more izogibati. Kaj je storil torej? Za progo, ki je njemu pri srcu in ki bi mu dala dobička, ne marajo njegovi vo-lilci. Nemčur, čim je zatajil narodnost, seveda ni v zadregi, to pri koroških nemčur-jih ne igra nobene vloge. Nagele bi rad, da bi se gradila proga, ki je njemu in Velikov-Čanom po godu, ki pa so jej skrajno nasprotni njegovi volilci. Ker pa rabi zato občinskih prošenj, katerih v svojem volilnem okraju za progo Velikovec—Sinčaves ne more dobiti, se obrača z mirno krvjo na občine v Grafenauerjevem vodilnem okraju, ter jim piše sledeče pismo: Sr. Wohlgeboren dem Herrn Biirgermeister in........ Falls der Herr Biirgermeister oder ein Vertreter desselben anlasslich der Anvve-senheit Seiner Exzellenz des Herrn k. k. Landesprasidenten am Mittwoch den 22. d. M. nach Vòlkermarkt kommt, wiirden wir 1’echt sehr um die Unterfertigung einer Pe-tition und zu diesem Zwecke um die Mit-hahme des Gemeindesiegels bilten (podčrtal Nagele). Die Petition hat das Ansuchen um Verwirklichung der seit Jahren geplanten Lokalbahn Kuhnsdorf — Vòlkermarkt zum Gegenstande. Da die Gemeinden siidlich der Drau (Grafenauerjev okraj) zweifellos auch ein Interesse daran haben, dass ihr Bezirkshauptort mit der Bahn und dadurch leichter erreichbar ist (kako skrbno), hoffen Wir, dass der Herr iBiigermeister unserem Ersuchen willfahren werde. Die Petition wird im Schreibzimmer des Reichsratsabgeordneten Nagele hier am 22. Janner d. J. um 10 Uhr Vormittag auf-liegen. Fur das Eisenbahn-Aktionskomite: Nagele ObmaUn-Stellvertreter. Mislimo, da bodo njegovi volilci, ko izvedo» to, jako iznenadeni. Morda izprevidi ta ali oni, da golaž in šnops, podarjena na volilni dan, le nista bila zastonj. Marsikateri se ne bo dal več podkupiti, volil bo pri-hodnjič poštenega slovenskega poslanca, ki to, kar je obljubil, tudi izvrši. Pepelnični maček pri »Fr- St.« »Freie Stimmen« so potrebovale precej dolgo^ časa, 9-a so sploh upale odgovarjati na naš zad-Uji uvodnik, v katerem smo konštatirali pobalinstvo celovške fakinaže. Toda njihov odgovor je zagledal luč sveta na pepelnico m je temu primeren. Viteza Jurija, plemenitega demonstranta dr. Sedlmayerja se sploh »Fr. St.« niso upale zagovarjati; tudi dr. ^letnitza, mizarskega podjetnika Kellerja bal. in še druge so pustile v župci. Policijo bi bile rade spravile iz blata, v katerega se je vsedla, pa so jo le še bolj potlačile, ker biso mogle navesti niti enega protidokaza th niti ene naše trditve niso mogle ovreči, -e ne gre, pa ne gre! Kako bi n. pr. mogel ^do utajiti, da sta dalje časa stražila vhod v hotel en policaj na eni strani, na drugi pa neki fakin, ki je pod var-stvom policaja opljuval vsakega dosega gosta. Da je imel ta junak posebno ko-fajžo na dame, ker je demonstriral pod vodstvom. viteškega Jurja pl- Sedlmayerja, ni tveba še posebej poudarjati. Grdo so se pa »Fr. st.« zlagale, češ da se nobenemu Slovencu ni skrivilo niti lasu. Tri naše ljudi so Pretepli, oklofutali. Celo voznika, ki je pri-FMjal slovenske goste, so ustavili in bili po h jem! Velikovec. Izborno zabavo smo imeli ve-hkovški Slovenci zadnji torek. Pod »Lipo« sb)u se zbrali in naši mladeniči so nam igrali »Tri tičke«, ki so ubrali take.strune, da ni ul° smeha ne konca ne kraja. Kljub temu bb smo pogrešali marsikaterega iz mesta in Kerte. Dne 22. prosinca smo pokopali b~ let starega Pristovnika, Prim. Karničar- ja, leta 1873. umrlega očeta, ustanovnika cerkve. Našli so ga v ponedeljek zjutraj v postelji mrtvega. Pogreb je vodil gospod provizor obirski, udeležilo se ga je piecej sorodnikov in znancev od Jezera in Obirske-ga; tudi g. provizor Šenk iz Grabštajna so prišli k pogrebu strica. Pogoščenih je bilo po tukajšnji navadi čez 60. Pogrešali bomo v cerkvi ponižnega, velikega, močnega moža ki je rad v cerkvi na glas molil in tudi rad pri oltarju pokleknil in ministriral. Bog mu bodi plačilo! , s Simčavas, 2. februarja. (Poroka.) Včeraj sta se poročila g. I. Jenko, železniški uradnik v Sinčivasi in gdč. Hermina Peto-varjeva, svakinja g. Novaka, trgovca v Sinčivasi. Poroka se je vršila v najozjem družinskem krogu v frančiškanski cerkvi v Mariboru. — Mlademu paru želimo na življenja pot vse dobro; naj se po njuni zvezi vkore-nini na slovenskih tleh Koroške nova slo venska rodbina, katerih narod tako nujno potrebuje. Bog blagoslovi mlado sreco! Drvešaves pri Pliberku. (Smrtna kos a.) Dne 29. prosinca je nenadoma preminul tukajšnji splošno spoštovani kovač m hišni posestnik Fr. Jurač star 63 let. Bolehal je nad eno leto; srčna kap mu je prerezala nit življenja. S svojim strokovnim znanjem in pridnostjo si je rajni pridobil velik ugled pri vaščanih, kot pri vseh, ki so ga poznali Pogreba, kateri je bil dne 31. prosinca, sé je udeležilo veliko število ljudstva ter polarni hrambi Pliberk in Libuče. Dokončal si življenja tek! Počivaj v miru! Kazaze. (P o g r e b< v e t e r a n a.) \ ponedeljek, dne 27. m. m. smo nesli k večnemu počitku moža korenjaka p. d. starega Becl-novega očeta na Metlovi. Pogreba se je udeležilo veliko ljudi. Rajni je bi 10K^ leta 1841. in je dosegel starost 71 let. Bil je vzoren kristjan vzgleden mož in oče, skrben gospodar, značajen rodoljub ter iskren ljubitelj avstrijske domovine, za katero se je bojeval leta 1866 na laških bojiščih. Rad je o tem tudi pripovedoval. Umrli, ki je bil obče spoštovan, zapušča ženo m vec ze odraslih otrok. Umrl je previden s svetimi zakramenti za umirajoče». N. v m. p.! Hodiše- (Ma lo odgovor a.) Kakor gotovo zahteva koroško nemško nacionalno učiteljstvo po vsakih deželnozborskih volit-vali povišanje plač, tako gotovo čuti nas sladkobesedni g. nadučitelj S t a u d a -c h e r po vsakih občinskih volitvah potrebo, izprazniti svojo »malho« v štimcah ali v luterški »Bauerncajtungi«. Sicer je tokrat precej dolgo kuhal, saj je že na dan volitve, dne 17. decembra 1. 1. »pisateljeval« na cerkvenem zidu pred volilnim prostorom, a končno je vendar zagledal njegov »zos« lue sveta v 19. številki Štirne z dne 24. januarja t. 1. Ker se ne more pohvaliti s kakim uspehom, pa se pritožuje, kako slabo mu je šlo, in vsega tega je pač spet kriva prižnica m spovednica. Ja, ko bi ne bilo pridig, krščanskega nauka, svetih zakramentov, ko bi ne bilo cerkve in duhovnikov, potem bi imel Staudacher — in marsikdo drugi — lahko delo To mu je torej silno na poti. \ en dar tokrat je s prižnico in spovednico že zopet slabo naletel. Ker če bi moral dokazati, da ge je za volitev izrabljala prižnica m spovednica, bi prišel še v večjo zadrego kot je bil na dan volitve, ko je ves čas prežal kakor maček na plen, da bi zasledil kaj nepo-stavnega, a je moral več ur zastonj zmrzovati v snegu. Gospodine Staudachei, vsi tisti, ki kot dobri kristjani zahajajo v cerkev, vedo kako lažniva je vaša trditev, da se je na prižnici in v spovednici delalo za volitve, in če so vas že prej dobro poznali, vas bodo odslej še bolje. Le tako naprej, in kmalu bodete mogli svojo nemčursko strankico »v rukzaku« odnesti iz Hodiš. — Da so v dopisu omenjeni tudi Srbi, je umevno. Saj mora dandanes vsaka nemška župca biti zabeljena s Srbi. Voščimo: »Dober tek«! Št. Lenart pri Sedmih studencih. (P o -r o k e.) To je bilo veselja sedaj v pustu, ko smo upregali v zakonski jarem dva »fest« korenjaka, Janeza Pfeiferja, ki si je vzel za ženo Nežo Kugi, in Alojzija W u t -ti p. d. mladega Pajovca na Ločilu, kteri je dobil z vrlo mladenko Marijo Ul b in g imenitno gospodinjo. Veseli smo bili na obeh, posebno pa na zadnji, katero so počastili s svojo navzočnostjo tudi č. g. župnik v Podkloštru, dr. Franc Cukala, ki so nam povedali mnogo lepih in pa veselih štorij, da so nam bila usta kar zmiraj od- prta od poslušanja in smeha. Pevska grla šent-lenarskega kvarteta so nam zapela marsikako lepo pesem, posebno Jak. Aljaža pesem: »Pri svatbi«, kteri so č. g. dr. Cukala pridali dve lepi kitici. Zvečer je^ priredila požarna hramba lepo bakljado. Novima parčkoma želimo mnogo sreče! Sele. (K šolskemu škandalu v Sela h.) Pri nas v Selah ni niti enega samega Nemca. Še učitelj Ottowitz je le rene-gat. Kljub temu pa je zadnja leta sem neka gonja pri nas, kakor da bi bila mati Germanija v nevarnosti, da jo Selani kar na solati pojemo. En sam od Siidmarke in Šulver-eina plačan agitator hujska kakor za stavo in ne pusti ljudi, ki so sicer miroljubni pa značajni Slovenci, pri miru. Od časa do časa se na prav fakinsk način — seveda brez podpisa — v smrdljivem »Štajercu« izplju-je, ker takih duševnih odpadkov, kakor jih je ta barabon zmožen, še njegove »Freie Stimmen« ne sprejmejo. Za take gnjusobe je samo — pljuvalnik, ki se imenuje »Šta-jerc«. Posebno znani šolski štrajk mu kar miru ne da. Pa je tudi razumljivo, kajti tako še ni bil pred javnostjo še noben okrajni glavar in noben učitelj blamiran kakor g. pl. Rainer in njegov varovanec Ottowitz ob priliki sodne razprave radi šolskega štrajka v Celovcu. Zares čedna igra je bila to, kar se je meseca decembra, januarja in februarja lanskega leta med Selami in Celovcem godilo. Otovicev prijatelj »pedagog« Milonig je otroke slovenskega oddelka pobijal kakor črno živino, pritožbe starišev, krajnega šolskega sveta in županstva, pa je okrajni glavar pl. Rainer pošiljal Otovicu. da o njih poroča. Ker vrana vrani ne izkljuje oči, je Otovic g. Rainerju dosledno poročal, da ni res, da bi bil Milonig otroke pretepal. G. pl. Rainer je bil teh poročil tako vesel, da je celo — pozabil, stariše obvestiti o neopravičenosti njihovih pritožb. Milonig pa je tepel naprej, saj je imel frajpas zato. Vse to pa se je na sodni razpravi razkrilo. Odtod velika jeza gospoda Otovica, ki je svojega šefa, gospoda okrajnega glavarja tako lepo farbal, da sta nazadnje oba v — tinti ležala. Če se Štajer-čev dopisun sedaj s tem tolaži, da bosta zaradi Otovičevih grehov dva vrla selska kmeta morala sedeti, namesto da bi sedel on, ki je v prvi vrsti šolskega štrajka kriv, ker je na okrajno glavarstvo pošiljal lažnjiva poročila, tedaj mu bodi povedano, da je ta škodoželjnost popolnoma vredna njegovega potuhnjenega značaja. Saj renegat drugačen biti ne more. Kdor je svojo dušo prodal, mora seveda plesati kakor mu »Stid-marka« gode; če ne, bi bilo »penka« in vse »glorije« hitro konec. Taka je pač ^žalostna usoda vseh plačanih hlapcev. Končno naj mu še to v spomin pokličemo, da^ so nasi nemčur ji, kljub pravni pomoči našega Tirnega, nezmotljivega in resnicoljubnega Otovica, doslej še vsako pravdo izgubili, pa take reči, ki jim ne diše, kaj radi pozabijo. Ah se ne spominjate več, kako je naša slovenska občina ravno po gospodu dr. Brejcu, ki Vam tako v želodcu leži, pred par leti v kozji r0g ugnala celo vsemogočni deželni odbor v Celovcu? Kaj na to ste že pozabili? Tako je bilo tudi s Voigtovo pravdo, ki jej je bil tudi Otovic za botra; občina je z re-kurzom v Celovcu pravdo dobila, Otovic pa, dolg nos. Tudi zaradi tega je sedaj tako kihanje po »Štajercu«! Saj se poznamo, sla-boznani, plačani mazač! Bekštanj. (Telegram.) Gospod Pust z Dunaja nam brzojavi j a, da dobi v kratkem v Bekštanju vsaka hiša po enega orožnika, vsak gostilničar pa po tri. Drugod se pa namerava ustanoviti živinorejska zadruga za vzrejo takih psov, ki bodo sposobni jesti državne dolgove. Na ta način bo potem r astia občna zadovoljnost ljudstva ne samo \ Bek-štanju, ampak v celi državi. Šteben pri Beljaku. (Poza r.) Pogorel je 1. svečana ravno opoldne p. d. Vavčar-jev skedenj. Kako je nastal ogenj ni natančno znano, ve se samo, da je prešel ogenj iz zad-njega kota ute (stelne shrambe), kjer je imel gospodar shranjen svoj skobelnik ter gostija drva in druge reči, v skedenj. Ogenj so šele opazili, ko je bilo že prepozno. Posestnik, ki je hotel v skednju požar vdušiti, se je komaj rešil. Posrečilo se je omejiti požar samo na to poslopje. Rešena je bila samo živina in ene ali dvoje sani, vse drugo orodje, vozovi itd. je zgorelo. Poslopje, krma in dvoje strojev (slamoreznica in mlatil- niča) je bilo sicer zavarovano, a najmanj za polovico prenizko, tako da ima posestnik g. Rupert Kofler najmanj 5000 K nepokrite škode. Zato ga priporočamo javni dobrosrčnosti. Hodiše. (Smrtna žete v.) Že osemkrat v tem letu so peli dne 28. prosinca naši zvonovi zadnji pozdrav prerano umrlim, in sicer tokrat blagi materi č. g. župnika Jan. Sporna. Huda pljučnica jim je v 71. letu starosti, prestrigla nit življenja in jih iztrgala iz kroga ljubečih jih sinov in hčere. Ogromna udeležba pri pogrebu, in tudi pri osmici, je pričala, kako spoštovana in priljubljena so bili rajna mati pri vseh, ki so jih poznali. Tudi sosedna gg. župnika iz Otoka in Vetrinja sta jim izkazala zadnjo čast. Pevski zbor »Zvezde« jim je zapel v slovo ganljivi žalostinki. — Bog tolaži žalujoče sinove in hčer ter bodi bogat plačnik svoji zvesti služabnici, njihovi dobri materi. Svetila jim večna luč! Podklošter. (Zlata poroka.) Dne 2. februarja 1913 sta slavila v krogu svojih otrok in vnukov, 27 po številu, obdana od sorodnikov in znancev, zakonska Jožef in Jožefa Nadrag p. d. Zgornji Lampret v Sov-čah petdesetletnico svoje poroke. Prvo poroko sta obhajala meseca februarja leta 1863. v farni cerkvi v Vratah. Oba še čvrsta, sta ganjena sledila pomenljivim cerkvenim obredom zlate poroke. Zanimanje za to cerkveno slovesnost je bilo v celi fari in izven fare velikansko. Naj starejši farani ne pomnijo zlate poroke. —■ Umevno je, da se je zbralo od sile radovednega, pa tudi pobožnega občinstva. Po prelepo uspeli cerkveni slovesnosti so se zbrali svatje v Meš-nikovi gostilni v Sovčah ter se ob resnih in veselih nagovorih, ob lepem slovenskem petju veselili dneva, katerega je pripravil Gospod jubilantoma! Naj se uresničijo vsa voščila, katera sta ta dan prejela slavljenca, še demantno poroko jima želimo! Dobrlavas. (Nenavadna poroka.) Samo eno poroko smo imeli v letošnjem Pustu, a ta je bila tako izvanrednega značaja, da še gotovo svet ni videl take. Pomislite! Škof se je oženil s Komarjem. Kajne, čudna zveza! Ali čuda, da so si mil. g. prošt kar belili glavo, kako škofa zvezati s Komarjem. Ker si tega sami niso upali, so poklicali celo z »Vogrskega« župnika, da bi izvršil nenavadno poroko. No, temu se je ko-nečno vendarle posrečilo, da je spravil ta čudoviti par skupaj. Mislili smo, da bo treba gotovo k papežu v Rim iti po dispenzo (dovoljenje), no, pa še v Celovec ni bilo treba; vse je šlo gladko. Tako je prišlo, da je škof postal komar, komar pa škof. Pa še pravijo ljudje, da se dandanes ne godijo več čudeži na svetu. In slišite! Ta škof še študiral nič ni, in vendar je postal škof. No, menda je kot škof že tudi na svet prišel. Pa kako imenitna je bila ta poroka! Kar osem škofov je bilo na nji navzočih, tako da je g. župniku in kaplanu, ko sta vstopila v »ženitovanjsko dvorano«, kar sapo vzelo, ko sta zagledala toliko škofov pred seboj. Pa kako lepo so nam peli ti škofi, da smo jih kar poslušali z očmi, z ušesi in ustmi. Našemu Škofu in Komarju pa želim prav srečno pot skozi zakonsko življenje! Št. Jurij na Vinogradih. (Strašna nesreča) se je zgodila tu. Pri rezanju krme je stroj ugrabil za desno roko mladega moža p. d. Zavitovega Jožefa v Št. Lenartu in mu jo košček za koščkom zrezal blizu do lakti. Še le potem se je mogel oprostiti. Spravili so ga v bolnišnico. Bil je zmirom prav priden kmečki fant in namenjen za gospodarja. Ti stroji povzročajo res veliko nesreč. Se bo treba bolj zavarovati! Šmarjeta pri Velikovcu. Železnica je že vozila. Žal, samo na pust. Nekateri puste-njaki so si namreč izmislili velik »hec« in peljali železnico s štirimi vozovi. Spredaj je pihal in se kadil »lukamatija«, da je bilo veselje. No, kmalu bi se bila primerila še velika »železniška nesreča«. Ne, da bi vlaka skup trčila, to pri naši železnici še ni mogoče. Ampak na »lukamatiji« se je napravil večji ogenj, kot ga je treba za tak fik-fik. Vendar so združeni pasažirji k sreči pogasili ogenj. No, tudi pustenjaki morajo imeti svoje veselje. št. Rupert pri Velikovcu. (Strašna smrt pridne deklice.) Na pepelnico, dne 5. t. m., smo imeli tukaj zelo žalosten pogreb. Položili smo k zadnjemu počitku zelo pridno 281etno deklico in spretno šiviljo I Zefiko Vajdlič p. d. Sivčevo v Mrzli I vodi, ki je bila na železniški postaji v Re-karjivasi dne 2. t. m. od vlaka povožena. Na pustno nedeljo, ki je bila letos tudi Svečnica, je bila Zefika Vajdlič obenem s sorodnico Kavanovo Anico iz Klopic na božji poti na Sveti Gori pri Gorici, kamor si je že dalje časa želela i-omati. Tam sta seveda pridni deklici svete zakramente prejeli in vse veseli sta se zopet vrnili nazaj na Koroško. Zefika Vajdlič je bila s tako srečno izvršeno božjo potjo še. posebno vesela, pač pa ni slutila, da je sveto obhajilo na Sveti Gori prejela tudi kot popotnico. Z vlakom ob pol deveti uri zvečer sta delici srečno dospeli do domače postaje v Rekarjivasi. Vlak stoji pa tu samo eno minuto, izstopilo je iz vlaka zelo veliko potnikov in veliko ljudi je tudi v vlak vstopilo. Pa preden so še vsi ljudje izstopili, je vlak že začel zopet odhajati. Tako je neki mož, ki je naglo iz vlaka skočil, padel vsled odhajanja vlaka na tla in se poškodoval na glavi. Zofika Vajdlič je za njim stopila iz vlaka, pa je spodrsnila in bila vržena pod vlak. Grozno je uboga deklica zavpila, dobila je smrtnonevarne poškodbe na hrbtišču in tudi desna .noga bila je zdrobljena. S tovornim vlakom, ki je kmalu prišel, so deklico poslali v celovško bolnišnico, ves čas je bila med vožnjo še pri zavesti in klicala Mater božjo na pomoč. Ko so pa ubogo deklico na postaji v Celovcu prenašali v rešilni voz, je revica izdihnila svojo dušo. Njeno truplo so pripeljali iz Celovca semkaj in je bila blaga pokojnica, ki je bila zavoljo svoje ponižnosti in kot spretna šivilja splošno čislana, ob zelo veliki udeležbi ljudstva tukaj pokopana. Gospod župnik je ob grobu govoril vrli deklici v slovo, čč. šolske sestre pa so zapele ginljivo žalostinko. Orožništvo zdaj ta žalostni slučaj preiskuje in bo preiskava dognala, ako zadene upravo južne železnice kaka krivda na tej strašni nesreči. Blaga Zofika, počivaj v miru! Javorje. (Misijon) se bo vršil v tukajšnji župniji v veselje in srečo vseh žup-Ijanov v postu od dne 23. svečana do 2. marca. Prišla bosta iz Sv. Gore pri Gorici po Koroškem že dobro znana gg. frančiškana o. Klemen in o. Emilijan. Torej ima ne samo Pust ampak tudi Post svoje veselje. Bog daj, da bi tudi ta prireditev prav dobro uspela. Javorje. (Pustna veselica.) Čeravno je bil letošnji Pust zelo kratek, smo ga vendar tudi mi prav dobro porabili. Prav veselega srca lahko naznanjam, da je naša prva pustna veselica, ktero so priredili naši domači pevci na tretjo predpustno nedeljo dne 2. svečana v lepih, gostoljubnih prostorih Mežnarjeve gostilne, prav dobro uspela. Domači g. provizor je vse goste prisrčno pozdravil ter v poljudnih besedah obrazložil moč in veliki pomen združevanja v današnjem času v svrho prepotrebne in koristne nadaljne izobrazbe po katoliških društvih, po knjigah in časopisih. Igralci, ki so to pot prvikrat nastopili, pa so rešili svojo nalogo — lahko rečemo — prav izborno, ko so uprizorili burko »Krčmar pri zvitem rogu« in komičen prizor »Kmet in fotograf«. Obe igri ste izzvali pri poslušalcih prav obilo smeha. Med odmori nas je razveseljeval naš pevski zbor z dovršenim proizvajanjem umetnih slovenskih pesmi pod spretnim vodstvom organista g. Andreja Štempiharja. Vsi so z velikim zanimanjem sledili govoru in prirejenim igram, ter tako pokazali dovzetnost za vse lepo in koristno, bili polni hvale nad krasno uspelo prireditvijo ter izrazili željo, da bi se kaj takega še večkrat ponovilo. Tako se je prav lepo združilo prijetno s koristnim in potrebnim. Mogoče nas drugokrat presnetijo dekleta. Prvi korak je storjen, sedaj pa le naprej po začrtani poti! Seme je položeno, Bog daj pa, da bi kalilo in prinašalo vsem prav obilno sadov! Železna Kapla. (Procesija z a o h r a-nitev miru.) Na splošno željo vseh, ki imajo svojce pri vojakih, se je vršila na pustni ponedeljek procesija za odvrnitev vojske k Sv. Lenartu. Vzlic skrajno slabemu vremenu na pustno nedeljo, ko je zapadel po višinah globok sneg, se je udeležilo procesije in svete maše vendarle lepo število vernikov. Dal Bog, da bi bile njihove iskrene prošnje tudi uslišane. Ali ste že pridobili „Miru“ -- novega naročnika? -- glasnik Slov. kršc. socialne zveze. Prireditve. Prevalje. Slovensko delavsko društvo je imelo zadnjo nedeljo svoje mesečno zborovanje in obenem tudi svojo pustno veselico. Kljub primeroma slabemu vremenu, se je zbralo precejšnje število ljudi, ki so prišli, da se enkrat pošteno zabavajo. Kot govornik je nastopil domači kaplan Krašna, ki je v svojem govoru pokazal, da imamo dolžnost svoj materni slovenski jezik spoštovati in ljubiti, da je znamenje velike neznačajnosti, kdor ga zataji in odpade od svojega naroda. Nato so vprizorili domači igralci pod spretnim vodstvom očeta Abrahama šaljivo igro »Trije tički«, ki je nudila poslušalcem veliko zabave. Gotovo nikomur ni bilo žal, da je prišel. Želinje pri Velikovcu. Občni zbor našega izobraževalnega društva na Svečnico je bil bolj slabo obiskan. Posebno moški so izostali. Iz poročila tajnikovega smo izvedeli, da je imelo društvo celo leto pet shodov s štirimi predstavami. Blagajnik je imel 100 K 46 vin. dohodkov in 80 K 46 vin. stroškov, 20 K pa je naložil v hranilnici »za vsak strah«. Knjižnica šteje 369 knjig in se jih je izposodilo 84. To je premalo. Zato člani društva rajši posegajte po dobrih knjigah! Izvoljen je bil stari odbor, le na izrecno željo prejšnjega g. predsednika je bil izvoljen za novega gosp. Ivan Kuhling, p. d. Havžar v Štriholčah. Gosp. Kriegl iz Celovca je govoril, kako se ima gojiti domači vrt in tudi narodni vrt, to je družina. Tajnik je še navduševal za novo, živahnejše delovanje v novem letu, nakar se je zaključil shod. Št. Tomaž. Občni zbor katol. slov. izobraževalnega društva »Edinost« na Svečnico se je jako lepo izvršil. Udeležba je bila nad pričakovanje obilna. Po kratkem pozdravu g. predsednika je g. blagajnik natanko poročal o denarnem stanju in g. tajnik o delovanju društva v letu 1912. Gosp. knjižničar je zopet navduševal k branju knjig in dobrih časnikov. Nato so bili stari, kot dobri odborniki, ki skrbijo za društvo, zopet na novo potrjeni. Potem je imel domači č. g. župnik zgodovinski govor: O turški veri. Da je bilo zanimivo, je pričala napeta pozornost in ob koncu govora ploskanje občinstva. Tudi fantje: Rotov, Robičev, Smreč-nikov in Hafnerjev so živahno deklamirali. Želi so zato obilo pohvale. Vmes so peli društveni pevci, tamburaši pa igrali na tamburice. Tako smo obhajali mi pustno nedeljo in bili gotovo vsi »Židane« volje. Vogrče. Po odborovem poročilu na občnem zboru našega izobraževalnega društva dne 26. prosinca je isto štelo v preteklem letu 51 udov in je priredilo 5 shodov in tri igre. — »Čebelica« je imela prometa 760 K 21 v. Po izvolitvi, oziroma potrditvi starega odbora je gospod Milač zelo zanimivo govoril o mlekarstvu in nam priporočal ustanovitev zadružne ali zasebne mlekarne. — V okviru društva se je ustanovil mladeniški in ženski odsek. — Dobro uprizorjeni šalo-igri »Za letovišče« in »Zamorec« ste nudili gledalcem obilo užitka. Železna Kaplja. S prireditvijo na pustno nedeljo je končalo naše izobraževalno dništvo svojo glavno, zimsko sezono. Prav imenitno so se postavili tokrat fantje, tako da si je marsikdo mislil, v taki »ječi« mora pa biti prav »fletno«. Dekleta pa so bojevale »Boj za doto«, h kateri jim je »kuharica« prav srečno pripomogla, čeprav so stale vse malo pod vtisom pusta, kakor cela priredb tev, ki je pa bila vzlic vsem drugim pustnih1 veselicam vendarle dobro obiskana. Društvena naznanita. Občni zbor »Slovenske kršč.- soc. zveze za Koroško« se vrši v nedeljo, dne 23. febr-ob 2. uri popoldne v veliki dvorani hotel» »Trabesinger« v Celovcu. Ta občni zbor mora zbrati vsaj 200 zastopnikov vseh našib nepolitičnih organizacij. Društva, določite takoj svoje zastopnike. Po občnem zboru ob 4. uri popoldne: Prvi protialkoholni sho® za koroške Slovence, ki ga skliče »Slovensk» kršč.-soc. zveza«. Zvečer ob 8. uri priredij0 ‘znani podljubeljski igralci igro »v Krvi« v prid »Slov. kršč.-soc. zveze«. Celovec. Slovensko kršč.- soc. delavsko društvo v Celovcu priredi svoje redno me-' rsečno zborovanje v soboto, dne 8. februarja, ob 8. uri zvečer v hotelu »Trabesinger«. Narodna čitalnica v Celovcu ima svoj občni zbor v soboto, dne 11. t. m., ob 8. uri zvečer v mali dvorani hotela »Trabesinger«. Kazaze. Naše slov. katol. izobraževalno društvo priredi v nedeljo, dne 9. t. m. ob 3. uri popoldne svoj prvi redni občni zbor v župnišču v Kazazah. Na dnevnem redu so poročila odbornikov, govor č. g. kaplana iz Dobrlevasi J. Katnika, sprejemanje novih članov ter pobiranje članarine za tekoče leto. — Odbor. V Št. Lenartu se vrši dvadnevni socialni tečaj dpie 17. in 18. februarja. Ta tečaj priredi »Slovenska kršč.- socialna zveza«. Možica. Dne IB. februarja se vrši redni shod izobraževalnega društva, in sicer ob 10. uri dopoldne pri Žagmojstru. Govornik pride iz Celovca. Bilčovs. Izobraževalno društvo »Bilka« priredi dne 16. februarja popoldne ob 3. uri svoj prvi redni občni zbor. — Zveza pošlje govornika. V Tinjah se vrši dne 16. februarja popoldne po blagoslovu ženski shod, in sicer v proštiji. Št. Janž v Rožu. Katoliško slovensko izobraževalno društvo za Št. Janž in okolico napravi svoj redni občni zbor dne 16. svečana ob 3. uri popoldne in sicer pri Tišlarju v Št. Janžu. Na sporedu so običajna poročila društvenega odbora in volitev novega odbora. — Odbor._________________________ Cerkvene vesti. Vse člane sodatitele ss. C. J. opozarjamo, da v smislu pravil prej ko mogoče opravijo mašno daritev za umrlega člana sodalitete, častitega gospoda župnika Janeza Dragasnika._______________ Književnost. Rateheze. Spisal Jožef Kragelj, dekan v Tolminu. I. zvezek. Drugi natis. Natisnila tiskarna Družbe sv. Mohorja v Celovcu. — Veroučitelji imajo v I. zvezku teh »katehez« navodilo, kako se dajo verske resnice s pridom pojasnjevati učencem, ki ne znajo še brati. Med drugim imajo to prednost, da so kratke, pa jasne. Veseli jih bodo posebno tisti, ki imajo toliko stanovskega posla, da včasih ne utegnejo, kakor bi radi, pripravljati se na pouk. In število teh ni majhno pri današnjem občutnem pomanjkanju duhovskega naraščaja po raznih škofijah. — Prodaja jih zraven 2. zvezka prodajalna »Katoliškega tiskovnega društva v Gorici«, Gosposka ulica št. 2. r Skodle za streho (Dachschindel) ima na prodaj l‘egor Železnik pri Sv. Ožbaltu ob Dravi, pošta ^cutschach (Štajersko). M Impiiilil a Mo krm z odklopljivim obodom, čisto iz kovanega železa in jeklene pločevine so zajamčeno neporušni. Najmanjša uporaba kuriva, najhitrejše napravljanje pare, najkrajše parenje, slaba krma zopet porabna Titania ceatrifige, Stroji za sejanje, za obračanje sena, senene grablje itd. najboljše kakovosti. tovarna, Wels št. 214, Zg. Avstrijsko. Titania Odlikovana z raznimi državnimi darili in drugimi priznanji prve vrste. ZaiiopslsapoDsad!! — Poš ljama na poizRušnjo. Plačevanje na obroke rado dovoljeno. Prospekti, spričevala zastonj. Zastopniki se iščejo povsod. Vaše zdravje si ohranite! Oslabelost in bolečine izginejo! Vaše oči, živci, mišice, kite se okrepijo, spanec ozdravi, Vaše splošno zdravje se zopet utrdi, ako rabite pristni Fellerjev fluid z znamko „Elsa-Fluid“. Dvanajstorica za poizkušnjo 5 kron franko. Izdelovatelj samo lekarnar F. V. Feller v Stubici, Elsa trg št. 67 (Hrvatsko . Loterij ske številke. Trst, 29. januarja: 28 77 45 25 66 Dunaj, 2. februarja: 27 80 58 7 19 Tržne cene v Celovcu 30. prosinca 1913 po uradnem razglasu: Blago 100 kg Pšenica.............. Rž.................... Ječmen................ Ajda.................. Oves.................. Proso................. Pšeno ................ Turščica.............. Leča.................. Fižola rdeča . _. . . . Repica (krompir) . . . Deteljno seme . . . . Seno, sladko.......... „ kislo ........... Slama................. Zelnate glave po 100 kos. Repa, ena vreča . . . Mleko, 1 liter . . . Smetana, 1 „ .... Maslo (goveje) . . 1 kg Sur. maslo (putar), 1 „ Slanina (Špeh), pov. 1 „ „ » sur. 1 „ Svinjska mast . . 1 „ Jajca, 1 par Piščeta, 1 par . Race............ Kopuni, 1 par . 30 cm drva, trda, 1 m2 30 „ „ mehka, 1 „ 62 80 litr. (biren) Živina Počrez 100 kilogr. Prignalo Prodalo živa zaklana od do od do od | do v kronah Konji — — — — — — Biki — — — — — — — — Voli, pitani . . — — — — — — — — „ za vožnjo . — — — — _ — — — Junci 500 — — — — — 2 2 Krave .... 220 460 70 — — — 49 22 Telice .... 310 — 74 —■ — — 2 1 Svinje, pitane . — — — — 146 150 64 64 Praseta, plemena 12 52 — — — — 270 220 Ovce Zahvala. Vsi, ki so spremili rajnega gospoda ^nzelma /Ilurija veleposestnika na Jezerskem 20. prosinca 1913 k zadnjemu počitku in mu s tem izkazali zadnjo čast, naj sprejmejo tem potom prisrčno zahvalo! Jezersko, 3. februarja 1913. Žalujoči hčeri Ivana in Mihela. ^3 j--- Slovenske občine in slovenska društva! Spominjajte se v svojih proračunih »Slovenske Straže"! Revmatizem, protin. nevralaiia in ozebline povzročajo pogostoma neznosne bolečine. Presenetljivo signrao jih olajšuje in pomirjuje, izsesava otekline in nareja zopet gibčne ude ter odpravlja srbenje CONTRHEUMflN Besedna znamka za (mentholosalici-ziran kostanjev izvleček), ja z vdrgnjenjem, masažo ali obkladki. - i škatlica i krono. Proti predplačilu K 150 se pošlje l škatlica \ g* Proti predplačilu K 5’— se pošlje 5 škatlic l Proti predplačilu K 9*— se pošlje 10 škatljic Izdelovanje in glavna zaloga v B. FRAGNER-jevi lekarni c. kr. dvornega dobavitelja, PRAGA III., št. 203. Pozor na ime izdelka in izdelovatelja. Dobiva se v Celovcu v lekarnah: „Pri angeluu, Pavel Hauser, Viktor Hauser, H. Gutt. Ssasaa Prave čebelno-roščene sreče, sveče za pogrebe, olje za večno luč, *1 za pitanje čebel in za zflravilo II tv vl priporoča po nizlji ceni v3ani S* Kopač, svečar v Gorici. ;■ •; - Za lajšanje in pomirjevanje kašlja in hripavosti pri otrocih in odraslih Je po poročilih sto in sto zdravnikov dragocen in učinkuj o 5 prijetno okusen izdelek THYM9MEL SCILLAE dragocen in gotovo učinkujoč izdelek. Besedna znamka zavarovana. Lajša krčeviti kašelj, zmanjšuje njegovo ponavljanje, pospešuje njegovo razslizanje in pomirjuje kašelj ter odstranjuje težko dihanje. 1 steklenica 2-20 K. Po pošti proti predplačilu 2-90 K pošilja franko 1 steklenico, 7 — K 3 steklenice, 20•— K 10 steklenic. Ne dajte si usi-Ijevati nadomestnih sredstev. Povprašajte pri svojem zdravniku. Izdelovanje in glavna zaloga v B. FRAGNEB-jevi lekarni, c. kr. dvornega dobavitelja, -----— PRAGA.!!!., št. 203. Pozor na ime izdelka, izdelovatelja in varstveno znamko. Dobiva se v Celovcu v lekarnah: »Pri angelu«, Pavel Hauser, Viktor Hauser, H. Gutt. % Hranilno in posojilno društvo v Celovcu .... uraduje vsak dan, izvzemši nedelje in "—■■■■■■■■ praznike, od 10. do 12. ure dopoldne. Varno naložen denar; najugodnejši kredit za posestnike. traile jr z niraip! Ženitna ponudba. Mladenič, vojaščine prost, srednjih let, dober delavec, treznega značaja ter zaveden Slovenec, ima tudi 2000 K prihranjenega (in ^ pozneje nekaj dote), se želi poročiti z dekletom od 20 do 32 let, ki bi imela dom ali nekaj premoženja. Le resne ponudbe s polnim imenom in sliko se prijazno prosi vpo-slati pod „Zvest“ na upravništvo lista „Mir“ št. 6 do 28. februarja. II najem se da za dobo Lf v Vrbski okolici. petih let srednja JKLlUv. lfi| Naslov in natančnejše podatke ima na razpolago upravništvo „Mira“. I Postni pastirski list I □ □ prevzvišenega gospoda knezoškofa krškega □ □ sp9slnimreeoinz3KAWiizal.l3 § se dobi v podobi zelo ročne brošurice □ □ ♦ H v tiskarni Družbe sv.Mohorja. S Cena 20 vinarjev. Cena 20 vinarjev. dobi službo v župniji Guštanj. Lepo stanovanje, 600 K dohodkov v letnem prebitku. Prosilec mora biti vešč obeh deželnih jezikov in znati kako obrt. Župnijski urad Guštanj, Koroško. ŽitA vprašanje za vsàia je zdrav želodec. Zato je dolžnost^ človeka, da si ga ohrani ali tam, kjer se že nahaja kaka nerednost, isto odpravi. Po neštetih zahvalnih pismih so se izborno izkazale kot najzanesljivejše domače zdravilo za slab želodec pri otrocih in odraslih, za povzdigo teka in odstranitev slabe prebave, zaprtja, kolcanja, brezokus-nosti, slabosti, slabega spanja itd vsled motenja prebavljanja več kot trideset let sem BRM-leve IMlm kapljice prej imenovane Marijaceljske kapljice. Varujte se slično glasečih se ponaredb in popačb in pazite na poleg se nahajajočo varstveno znamko Matere božje z Detetom na desni roki in podpis: Dobivajo se v lekarnah v steklenicah po 90 v in K 100. Pošilja se od lekarnarja: C. Brady, Dunaj I., Fleischmarkt S/385 (6 steklenic za K 6’40, 3 podvojne steklenice za K 4-80 poštnine prosto). Vsak strokovnjak Vam pove, da so orig. Otmotor stabilen ali nepremaklj. in poljedelski stroji iz tovarne C. Prosch, Celovec, imejitelja brata inženirja Prosch, najboljši in najzanesljivejši v obratu. Zahtevajte specialne kataloge in obiske inženirja ! ❖ ❖ ♦ I ❖ ❖ ❖ ♦ ♦ Prodam ali zamenjam za drugo posestvo (s smrekovim sečnim gozdom) pod zelo ugodnimi pogoji svoje blizu postaje Grabštanj ležeče posestvo z dobrim poslopjem, ki meri okoli 28 hektarov. Natančnejša pojasnila daje posestnik Anton Renko, trgovec v Celovcu. ♦ ♦ ♦ ❖ ♦ ♦ ♦ ♦ ♦ ♦ ❖ ❖ ♦ : ♦ & 'M Velikonoč najnovejše raznovrstno blago za moške in ženske obleke pri Jos. Druškoviču v Slov. Gradcu Denorlo ni, draginja je vedno večja, zaslužek pa majhen. Ako hočete z malim trudom 6 do 10 kron na dan zaslužiti, pošljite v pismu za pojasnilo pet znamk po 10 vinarjev in svoj natančen naslov na Josip Batič, Ilirska Bistrica (Kranjsko).______________________________ H!aša žen in vsaka umna in štedljiva gospodinja uporablja namesto dragega kravjega surovega masla za kuho ali za na mizo boljši, bolj zdravi, tečni, izdatnejši in skoro za polovico cenejši „Unšši5iKi“-BSffirgg!riis. Dobiva se povsod ali naročuje direktno. Združene o varna margarina In surovega masla, Dunaj, XIV., Tielenbaohgasse 59. Albin Novak v Sinčivasi trgovina z manufakturnim in špecerijskim blagom ter vinom, zaloga cerkvenega olja, cementa in premoga, priporoča svojo vedno svežo zalogo ter razpošilja po železnici in po pošti izborno gorljivo cerkveno aparat-olje, à la Gnillon-stenje, kadila, pristna štajerska, goriška in tirolska vina. Za abstinente brezalkoholne pijače, kakor: malinov, breskvin, brusov in jabolčni sok. Cene solidne, postrežba točna. ■i OZNANILO. Tvrdka Bratje Tavčar & Go. je postavila v Celovcu kraj tovor- -|rfe«ìf*ra4> •ySStfT/ffc Imeno-nega kolodvora jpdJ. iilv vana tvrdka t° le plohe v vsaki količini, tudi na kupuje i'KSj vozove, (plohi se sprejemajo od 12cm debeline naprej), smrekove, borove, mecesnove kakor tudi vsake vrste gozde. Dobiva se tudi žagovina ter vsake vrste odpadki za kurjavo. — Kdor želi natančnejših pojasnil, naj vpraša na žagi. BRATJE TAVČAR & CO., Celovec. En poizkus zadostuje, da se prepričate o neizogibni potrebnosti in dobrotljivosti. Že 40 let se je izkazalo mečilno vlačno mazilo, takozvano Draško (Igm mazilo vo0L.zToeo^reerinve?o^4è vnetja in bolečine, hladi in pospešuje zaceljenje. Razpošilja se vsak dan. 1 pušica stane 70 v. Proti predplačilu K 3-16 se pošljejo štiri pušice, za K 7*— pa 10 pušic poštnine prosto na vsako postajo avstro-ogr. monarhije< Pozor na ime izdelka ter iz-delovatelja, ceno in varstveno , znamko. Pristno le po 70 vin. Glavna zaloga: B. FRAK C. IB Kr. tani DiMielj lekarna „Pri črnem orIu“ Praga, Mala strana, vogal Neronove ulice št. 203. Zaloga v vseh lekarnah Avstro-Ogrske, v Celovcu »Pri angela«, P. Hauser, H. Gutt, Vikt. Hauser. Podružnica Ljubljanske kreditne banke v Celovcu Delniška glavnica K 8,000.000. Rezervni fond čez K 800.000. nenami! vloge na knjižice se Dkre-stniejo no od dneva vlone do dneva vzdiga. Rentni davek plača banka sama. Kolodvorska cesta 27, v lastni hiši. Zamenjuje In eskomptnje izžrebane vrednostne papirje in vnovčuje zapadle kupone. Daje predujme na vrednostne papirje — Zavaruje srečke proti kurzu! Izgubi. VInkuluje In devinkuluje vojaške ženitnlnske kavcije. Eskompt In incasso menic. Borzna naročila. Centrala v Ljubljani. Podružnice v Spljetu, Trstu, Sarajeva, Gorici, Celjn in ekspozitura v Gradežn. Denarne vloge v tein računu obrestujejo se: proti sa èovrì Čapovem po 51, proii oo lovni 5VI, Lastnik in izdajatelj: Gregor Einspieler, prošt v Tinjah. — Odgovorni urednik: Mihael Moškerc v Ljubljani, — Tiska Katoliška tiskarna v Ljubljani.