Katoliški
UREDNIŠTVO IN UPRAVA:
G o r 1 z i a , Riva Piazzutta, 18 - tel. 3177
PODUREDNIŠTVO:
T r i e s t e , Vicolo d. Rose, 7 - tel, 37603
Polletna naročnina..............L	1.250
Letna naročnina.................L	2.500
Letna inozemstvo................L	3.500
Poštno čekovni račun: štev. 24/12410
Leto XIX. - Štev. 16 (946)
Gorica - četrtek, 20. aprila 1967 - Trst
Posamezna številka L 50
Marijino romarsko svetišče na Sv. gori se pripravlja na jubilejne slovesnosti. Dne 6. junija preteče 250 let, odkar je bila na Travniku v Gorici, ob prisotnosti 30.000 ljudi, slovesno kronana milostna podoba svetogorske Matere božje. Tiste dni se je na Sv. goro povzpelo izredno veliko romarjev, saj je bilo v osmini razdeljenih kar 133.000 svetih obhajil. Ce pomislimo, da tedaj ni bilo ne železnic ne pulmanov ne avtomobilov, še ceste so bile redke in neprevozne, lahko sklepamo, kakšen je bil val ljubezni do Marije, ki je dvignil na romarsko pot tako številne množice.
Na Sv. gori se bodo letos vršile številne jubilejne proslave. Uradno se začnejo v nedeljo, 4. junija, višek pa dosežejo v nedeljo, 17. septembra, ko se bo vršilo na Sv. goro vseslovensko romanje pod vodstvom vseh treh slovenskih škofov, ki bodo v primerni časovni razdalji opravili vsak svojo pontifikalno sv. mašo. To bo Pač največja verska prireditev v Sloveniji v tem letu!
Že pred stoletji so romali na Sv. goro z vseh strani Furlanije in Slovenije. Sve-togorski zgodovinar p. Gašper Pasconi Poroča, kako so že spočetka vreli na Sv. goro pobožni ljudje s Furlanskega, iz Ja-Pidije (Krasa in Istre), z Notranjskega, Štajerskega, Koroškega, Kranjskega. Naj jubilejno leto spet prikliče številne romarje!
NAŠA PRIPRAVA NA JUBILEJNE SVEČANOSTI
Svetogorski gvardijan p. Martin je zbral odlične »Svetogorske šmarnice«, v katerih Vzpodbudno ln prijetno opisuje zgodovinski razvoj Marijinega češčenja na Sv. gori. Slovenski škofje so že odredili, naj se te šmarnice berejo v maju v vseh cerkvah ljubljanske, mariborske in primorske škofije. Slovenski goriški in tržaški duhovniki so prav tako sklenili, da jih bodo brali po naših cerkvah. Tako bodo naši verniki lahko dan za dnem rastli v ljubezni do svetogorske Kraljice, ko bodo slišali, kako so se naši predniki odllko-vali v Marijinem češčenju.
Na Sv. goro se bodo vršila razna romanja: romali bodo posamezniki in skupine, vršila se bodo društvena in župnijska romanja. Na škofijski ravni bomo goriški Slovenci priredili dvojno romanje: “mladinsko romanje« v popoldanskih urah nedelje 28. maja ter splošno »goriško romanje« v septembru. Na »mladinsko roganje« so vabljeni vsi slovenski zamejski fantje in dekleta, da tudi na zunaj pokažejo, da v srcih naše mladine »še gori ljubezen« do svetogorske Kraljice.
Ne dvomimo, da bo med letom vstalo Še veliko lepih pobud v počaščenje Makre božje na Sv. gori. Tako bodo duhovniki v svojih govorih in pri verskem Pouku govorili o Sv. gori; organizirali se bodo večeri in prireditve; širile se bodo Pobožnosti in sploh svetogorska Mati bož-la bo v ospredju našega zanimanja.
Se besedo o svetogorsklh potrebah. Manjina bazilika krvavo rabi popravil; cerkvene stene kričijo po prebarvanju; veliki slovenski možje, ki počivajo na Sv. gori: kardinal Missia, nadškof Frančišek Borgia Sedej, dr. Mihael Toroš, dr. Alojzij Res, s° brez dostojnega spomenika...
Svetogorska »kronana« Kraljica, ki je v *8odovinl našega ljudstva razdelila toliko *nilosti in pomoči, čaka da se naša srca sPet obrnejo k Njej, pa tudi da se naš
Dvajset let Trumanove doktrine
Spomladi leta 1947 je Anglija sporočila vladi Združenih držav Sev. Amerike, da sama ne more več zadržati komunističnega pritiska, ki je po grških partizanih, katere je podpirala zlasti Jugoslavija, postajal vedno bolj grozeč in pretil, da se bo Grčija spremenila v eno ljudskih republik po vzorcu držav, ki so bile v Stalinovem objemu.
Predsednik Harry Truman, Rooseveltov naslednik, se je tedaj pokazal nenavadno odločnega. Dne 12. marca 1947 je naprosil ameriški senat, naj odobri 400 milijonov dolarjev za vojaško podporo zakoniti grški vladi. Istočasno je naznanil ameriškemu ljudstvu, da se bo v bodoče njegova vlada držala sledečega pravila : Kjerkoli se bo izkazalo, da hoče komunizem s podtalnimi akcijami ali z orožjem širiti svojo oblast, se mu bo Amerika postavila po robu. To ameriško stališče je kasneje dobilo na-vzdevek »Trumanova doktrina« in je prišlo do izraza še večkrat v naslednjih letih, zlasti pa v bojih na Koreji in sedaj v Vietnamu.
DOGODKI SO DALI TRUMANU PRAV
Če ima danes Johnson težave z domačim javnim mnenjem, ki ne odobrava povsem vojaške ameriške intervencije v Vietnamu in ji hočejo zlasti razni levičarski kulturni krogi dati pečat nepopularnosti, je pa imel Truman vsaj take če ne še večje težave.
Takrat je namreč povprečen ameriški državljan videl v Sovjet-
ski zvezi še vedno zaveznika, sicer rdečega, pa končno vendarle zaveznika. Takrat so tudi grški partizani veljali za »napredno« gibanje in za »demokrate«, ki da se borijo za blagor naroda proti reakcionarni vladi. Vsaka pomoč tej vladi je bila torej velika spotika za vse tiste Amerikance, ki so bili še zaverovani v rdečo demokracijo. Mnogi, ki jim je opreznost glavna smernica za življenje, so pa še opozarjali, da bo imela ameriška podpora grški vladi lahko tudi daljnosežne mednarodne posledice, saj zoprvati grškim partizanom je tedaj pomenilo spoprijeti se s Stalinom, Titom, albanskimi in bolgarskimi komunisti.
Truman se pa vseh teh težav ni nič ustrašil. Odločil se je za preračunano tveganje in dogodki so mu dali prav. Senat mu je denar odobril. Takoj nato je poslal generala Van Fleeta za vojaškega svetovalca grškim četam v boju proti partizanom, ki jih je vodil »general« Marcos. Ni bilo to ravno lahko delo. Partizani so bili prilično dobro opremljeni in preskrbljeni z vsem potrebnim, saj jim je pomoč neprestano prihajala od severnih komunističnih sosedov; kadar pa so jim tla postala prevroča, so se lahko umaknili v Albanijo, Jugoslavijo in Bolgarijo.
Pa je Trumanu prišla na pomoč tudi sreča. Komaj leto dni nato je Stalin »izobčil« Tita. Ta spor v komunistični družini je imel takoj blagodejne posledice za grško ozemlje. Ker so grški partizani
M ihajlov spet pred sodiščem
korak usmeri k Njenemu svetišču, kjer k naročila Urški Ferligojevi: »Reci Ijud-stvu, naj mi tukaj zida svetišče in me f>r°si milosti!«
R. K.
Cerkev naj pomaga pri šolskem Pouku
Kolumbijska vlada je naprosila katoliško lerarhijo za sodelovanje pri izravnavanju Ude vrzeli na področju javne izobrazbe. Računajo, da okrog pol milijona otrok ntIha možnosti, da bi obiskovali šole v številni župniki so že dali na razpolago
svoje cerkve in župnijske dvorane, athor bodo prihajali otroci na reden šolski pouk.
Fred okrožnim sodiščem v Beogradu se je 17. t. m. pričala razprava — že tretja — zoper bivšega asistenta filozofske fakultete v Zadrtu Mihajla Mihajlova. Ker je trenutno v ječi, da odsluži kazen enega leta, so ga pred sodišče pripeljali kar iz zapora. To pot je obtožen širjenja lažnih in zlonamernih spisov v tujini zoper obstoječi red v Jugoslaviji, kar mu na podlagi člena 118 kazenskega zakonika lahko prinese novih 12 let zaporne kazni.
Ti spisi naj bi bili po izjavi javnega tožilca Ostoje sledeči: članek »Kaj se dogaja v Jugoslaviji? Jugoslavija na poti stalinistične diktature«; odprto pismo švicarskemu publicistu Julesu Drasu; »poslanica prijateljem« ter obtožba, da je razpečaval letake, brošure in časopise emigrantskih organizacij, ki so mu bili poslani iz inozemstva.
Mihajlov je glede spisov priznal, da jih je sestavil on; odprto pismo Drosu je samo odgovor na članek, ki so ga objavili nekateri jugoslovanski časopisi in netočno prikazuje Mihajlovo stališče. Poslanica prijateljem je bila osebno pismo, ki ga je napisal pred svojim odhodom v zapor, in je bilo namenjeno samo njegovim prijateljem, ki so pripravljali izid novega časopisa ter je vsebovalo Mihajlove ideološke poglede. To pismo je bilo nato odposlano tudi raznim založništvom v inozemstvo, da bi bili o teh pogledih obveščeni. Kar se tiče letakov in brošur, so prišli po pošti obenem z drugim materialom. On jih je odstopil svojim prijateljem, da bi jih uporabili za odgovor v prvi številki novega časopisa raznim emigrantskim skupinam, s katerih stališčem se v mnogočem ni strinjal. Mihajlov je pribil, da ni storil ničesar protiustavnega ali no zakonitega in da odločno zagovarja bratstvo in enotnost narodov Jugoslavije.
Glede jugoslovanske komunistične partije je pa bil oster kot že ob priliki lanskega procesa v Zadru. Dejal je, da v Jugoslaviji 6 % ljudi zadržuje v sebi vso oblast, da je samoupravljanje navadna
prevara, saj obstaja le v razdeljevanju plač uslužbanstvu, da je hotel izdajati s svojimi prijatelji neodvisen in od komunistov nekontroliran list, kot to dovoljuje tudi ustava, pa je postal zaradi tega predmet ideološkega preganjanja. Ni se ukvarjal s politiko, ker v Jugoslaviji kljub širokogrudni ustavi to ni mogoče. Zveza komunistov skrbno bdi nad monopolom oblasti in ideoloških pogledov. Dokler bo vladal v Jugoslaviji sistem ene stranke, ne bo v njej ne resnične demokracije ne resničnega samoupravljanja.
O sebi je Mihajlov dejal, da bi bil najraje esejist (pisec razprav), da se čuti za demokratičnega socialista, da ga res podpira zapadni socialistični tisk, da je imel možnost sprejeti mesto profesorja na raznih severnoameriških univerzah, a da je to odklonil, kar se zaveda, da je »njegovo mesto tu v Jugoslaviji«.
Italija y objemu stavk
V	soboto, 15. aprila opolnoči se je končala stavka zdravnikov po bolnišnicah. Na zadnjem sestanku madsindikalnega odbora zdravnikov, je bil navzoč tudi minister Mariotti. Minister za zdravstvo je v zvezi s prekinitvijo stavke dal zagotovilo, da bo vlada poravnala terjatve, ki jih imajo zdravniki bolnišnic do bolniških blagajn. Bolniške uprave imajo dolžnost, da v celoti izplačajo honorarje, kakor je določil ministrski svet. Prav tako je minister za zdravstvo zagotovil, da j5 zakon za sprejem zdravnikov po bolnišnicah v redni staiež že odobrila poslanska zbornica in jo mora sedaj odobriti še komisija za zdravstvo v senatu.
Nadaljuje se stavka sodnih kanclistov in tajnikov v vsej Italiji. Odvetniki in sodniki, ki jim je veliko na tem, da se stavka čimprej konča, si prizadevajo, da bi zahteve kanolistov prišle pred senat in poslansko zbornico, kjer bi jih končno rešili.
zgubili zaledje v Jugoslaviji, je njihov odpor začel hitro popuščati. General Van Fleet je mogel že v juniju 1948 poročati, da komunistične akcije pešajo, leta 1949 pa je prišlo do dokončnega razkroja partizanske udarne sile. »General« Marcos je zginil in se ni pojavil več, njegove čete pa so se razpršile ali bile v bojih polovljene in uničene.
VIETNAM — DRUGA GRČIJA
Tu pa se začne primerjava. Kot takrat v Moskvi, Beogradu in Sofiji, se danes usoda vietnamskega ljudstva kroji in pripravlja v Hanoju, Pekingu in Moskvi. Kot takrat general Van Fleet skuša danes general Westmoreland zdrobiti odpor komunističnih gverilcev s sistematičnim uničevanjem rdečih postojank. Kot takrat, tudi danes ni nobene prave fronte. Kot takrat imajo tudi vietnamski partizani zaledje zunaj Vietnama. Kot takrat, se tudi danes tarejo med seboj kragulji (ki so za odločno akcijo) in golobje (pošti-movci in oprezneži). Kot takrat Truman, mora tudi danes Johnson nositi odgovornost za uspeh vojne, ki ni priljubljena ne v ZDA ne v ostalih državah svobodnega sveta.
Zato je Johnson tem bolj vreden spoštovanja, da ni pripravljen kupiti priljubljenost pri ameriških volivcih s sklenitvijo miru v Vietnamu v nasprotju z ameriškimi cilji in koristmi. Res je, Gallupova poizvedovanja vedo povedati, da Johnsonova popularnost že dve leti stalno pada in da je od 69 % zdrknila na 45 %. Tako nizko še ni bila nikoli poprej. Toda če se kaj spreminja kot aprilsko vreme, je to razpoloženje ameriških volivcev. Take trenutke, kot jih sedaj Johnson doživlja, je doživljal še vsak ameriški predsednik.
Toda gotovo je imel prav, če je na seji glavnega odbora demokratske stranke odbornikom, ki so mu poročali o ne ravno veselem razpoloženju na deželi, zastavil vprašanje: »Ali naj v prid priljubljenosti začnemo odstopati od ciljev, ki jih ameriška politika zasleduje v Vietnamu?«
Nato je dejal, da bi vsako hlastanje za popularnostjo končno privedlo do kapitulacije. On, Johnson, ne bo nikdar za tako ceno prodajal miru. Kapitulacija bi mu spočetka sicer prinesla naklonjenost dela ameriške javnosti, toda istočasno bi to pomenilo izdajo narodnih interesov. Politika, ki brezobzirno teži za popularnostjo, je vse prej kot značajna. Ni izrekel nobenega imena, a vsi navzoči so razumeli, da meri na senatorja Roberta Kennedyja, ki razsipa bolj ali manj preudarne izjave o vietnamski politiki po dolgem in počez.
Končno je Johnson poklical odbornikom v spomin še imena njegovih prednikov na predsedniškem sedežu kot VVilsona, Roosevelta in Trumana, ki so raje tvegali svojo priljubljenost, kot da bi kaj popustili od svojih načel. Niso se pomišljali zameriti se svojim volivcem, če so bili prepričani, da je to, kar zahtevajo, v dobro skupnosti. Z druge strani pa nudi zgodovina primer angleškega ministrskega predsednika Nevilla Chamberlaina, ki je s svojim popuščanjem Hitlerju postal junak dneva v Angliji, potem pa dočakal konec, ki mu ga niso privoščili niti njegovi politični nasprotniki.
Spomenik žrtvam nacizma
Preteklo nedeljo, 16. aprila, so v nekdanjem nemškem uničevalnem taborišču v Ausduvitzu, ki leži na poljskem ozemlju in se imenuje Oswieczim, odkrili mogočen spomenik, posvečen žrtvam nacizma, ki so bili iztrebljeni v tem taborišču.
Nad sto tisoč oseb in številna odposlanstva raznih držav so prisostvovala temu odkritju. Manjkala sta samo britanski in ameriški zastopnik. Italijo je predstavljal podtajnik za zunanje zadeve Mario Zagari, ki je imel tudi pomemben govor, v katerem je dejal, da se tudi Italija z najglobljim sočutjem pridružuje današnji proslavi, posvečeni štirim milijonom nedolžnih žrtev. Poleg italijanskih predstavnikov je z lastnimi sredstvi dopotovalo v Ausehwitz še 250 Italijanov. V velikem številu so bili zastopani predvsem Judje, saj so prav oni doprinesli največji krvavi delež med žrtvami -taborišča.
Petnajst dtžav je z denarnimi sredstvi sodelovalo pri postavitvi spomenika, ki je delo italijanskih in poljskih umetnikov. Stoji prav na koncu železniškega tira, kjer so dan na dan razkladali na stotisoče ujetnikov iz prenatrpanih živinskih vagonov, da so jih potem usmrtili v plinskih celicah in krematorijih.
Spomenik zavzema prostornino deset tisoč kv. metrov in predstavlja ogromen dimnik krematorija s 50-metrskim podstavkom, v katerega so vdelane spominske plošče, pisane v 19 jezikih.
Poljski ministrski predsednik Cyrankie-vvicz je imel ob tej priliki polemično zelo oster govor, v katerem, je pozval vse narode sveta, naj bodo čujoči, da se kaj takega ne bo nikdair več ponovilo. Napadel je nemške škafe, češ da so med vojno odredili molitve za zmago nemškega orožja, medtem ko so nacisti pobijali po taboriščih poljske duhovnike, katerih število presega tri tisoč umorjenih. Ob tej priliki je vsemu svetu postavil za zgled junaškega poljskega duhovnika patra Kol-beja, ki je prav v tem taborišču dal svoje življenje v zameno za družinskega očeta obsojenega na smrt. Nato je Cyrankiewicz obsodil politiko Zahodne Nemčije do evropskih vzhodnih držav, češ da hoče s še vse bolj prekanjenimi sredstvi doseči iste cilje, ki so se nacističnim mogotcem izjalovili. Izjavil je, da je edina pot, ki lahko pripelje do zmanjšanja napetosti v Evropi, sprememba politike bonnske vlade. Poljski narod se bo spravil z Nemci zahodne Evrope šale tedaj, ko se bo Nemčija odpovedala svojim ozemeljskim zahtevam na račun Poljske ter priznala vzhodnonemško državo.
Priznanje kardinalu Lercaru
»Konflikt dveh kardinalov« bi lahko i-menovali zadevo, ki jo je na neprimeren način sprožil katoliški pisatelj Tito Gasini s svojim spisom »Raztrgana tunika«. V njej je z ostrimi besedami obtožil kardinala Lercara iz Bologne, da je izdal duha koncilske konstitucije o bogoslužju. Tudi obžaluje Casini izrivanje latinščine iz svetih obredov ter vdor posvetne glasbe v liturgično bogočastje, kot so »beat« in »jazz« maše.
Vsa stvar bi verjetno ne vzbudila kaj prida pozornosti, saj se v tem pokoncilskem obdobju krešejo razna mnenja in stališča, če ne bi bil kardinal Baccd podal pisatelju Caisiniju roke in napisal predgovor, ki dejansko daje prav vsem pisateljevim obtožbam.
Neljubo zadevo je skušal sv. oče poravnati na čim bolj obziren način. Ne da bi kaj omenil kardinala Baceija, je naslovil na kardinala Lercara izredno toplo poslanico, v kateri mu izraža priznanje in zahvalo za delo, ki ga je izvršil kot predsednik liturgičnega sveta za uveljavljanje koncilskih odločb o bogoslužju.
»L’Osservatore Romano«, ki je to papeževo poslanico objavil, dodaja s svoje strani: »Storili smo to zato, da javnost pravilno usmerimo glede liturgije in da odstranimo dvome glede neprimernega obveščanja v tej zadevi.«
JUBILEJNO ROMANJE H GOSPE SVETI
V torek, 9. maja, ko pridejo vsi trije škofje iz Slovenije h Gospe Sveti z verniki, se bomo udeležili sprejema in slavnosti tudi duhovniki in verniki s Koroškega. Prav bi bilo, da bi prišlo tudi čim več rojakov z Goriškega in Tržaškega, tako duhovniki in verniki. Enako tudi iz Beneške Slovenije in Kanalske doline!
Slovenske šole na Goriškem in Tržaškem naj bi tisti dan (9. maja) po možnosti priredile majniški izlet na Koroško h Gospe Sveti. Predvideno je, da bo h Gospe Sveti tisti dan prišla tudi koroška dijaška mladina.
Povabljeni so tudi skavti in skavtinje v svojih krojih in s svojimi prapori!
Tudi sicer naj bi romarji prišli s cerkvenimi prapori, da bodo pri slovesni liturgiji skupno častno spremstvo ob oltarju. (Romarji iz domovine ne bodo imeli praporov. Naj se dvignejo vsaj primorski in koroški)!
Na svidenje v najstarejši Marijini baziliki na Koroškem ob grobu apostola Slovencev sv. Modesta!
PRIPRAVLJALNI ODBOR za proslavo 1200-letnice pokristjanjenja slovenskega naroda in 1100-letnice obiska sv. bratov Cirila in Metoda pri Slovencih
Izostali obisk v Vatikanu
jeni general I
m
Vrnitev slovenskih karantanskih kneževičev Gorazda in Hotimira iz tujine, kjer sta prejela sv. krst. (Relief iz leta 1948, delo akademskega slikarja Franca Goršeta).
INTERNIRANI SLOVENSKI IN FURLANSKI DUHOVNIKI
Goriška revija »Iniziativa Isontina« ima za seboj že osem let življenja. Te dni je izšla prva številka v letu 1967 in sicer 31. zvezek. Po opremi , papirju, slikali je zelo privlačna in se laihko meri z najbolj Šimi italijanskimi revijami. Na 124 straneh skupno z reklamnim delom nam predstavi 12 zanimivih člankov, zgodovinskih razprav in socialno političnih študij o deželi Furlanija-Julijska krajina.
Na platnicah nas prijazno pozdravi barvna Slika cerkve sv. Subide pri Krminu. O Krminu govori tudi Sergio Tavano v svojem članku, ki piše o njegovi zanimivi zgodovini ter o arheoloških umetninah, ki bogatijo ta kraj in njegovo okolico.
Luigi Granalli osvetljuje v svoji razpravi Lik De Gasperij-a kot katolika, demokrata, rodoljuba in politika.
Najbolj zanimivo pa je delo Fulvia Me-deota, ki govori o obsoških duhovnikih, interniranih med prvo svetovno vojno leta 1915 na področju med Sočo in staro avstrijsko mejo z Italijo. V uvodu pravi, da njegovo pisanje mnogim ne bo po volji, meneč, da bi bilo bolje iz ljubezni do domovine vse to zamolčati. A zgodovina, meni Medeot, pa naj bo še tako grenka in sramotna, se ne da pretvarjati. Iz pogreškov naših prednikov se moramo učiti. Pisec pravično in zelo nepristransko prikaže položaj posameznih manjšin v stari Avstriji.
V	letu 1915 je 365 duhovnikov skrbelo za slovenske in furlanske vernike goriške nadškofije, katero je z veliko zmožnostjo in ljubeznijo vodil od vseh spoštovani nadškof Frančišek Borgi j a Sedej,
Takoj po napovedi vojne v maju 1915 se je večina prebivalstva goriške nadškofije umaknila v notranjost Avstrije, okrog 60 furlanskih in slovenskih duhovnikov pa so Italijani po zavzetju avstrijskega ozemlja odpeljali kot ujetnike v notranjost Italije. Medeot pravi, da je tem duhovnikom sledilo še 70.000 drugih oseb, ki so jih italijanske oblasti odstranile kot nezanesljive in Avstriji naklonjene osebe.
Duhovnike-ujetnike so večinoma odpeljali v Cremono. Med njimi je bilo 16 furlanskih in pet slovenskih. Slovenski duhov-
Predsednik poljske države Edvvard Ochab je po letu 1938 prvi od državnikov, ki ni ob priliki bivanja v Rimu obiskal tudi papeža. Pred 29 leti je prišel, v Rim na obisk Hitler. Cerkev je vladal tedaj papež Pij XI., odločen nasprotnik nacizma, ki ga je tudi energično obsodil v okrožnici »Mit brennender Sorge« (S pekočo skrbjo). Da bi Hitlerju pokazal, da mu je njegov obisk nezaželen, se je pred njim umaknil v Castedgandolfo in tam počakal, da je »Fiihrer« zapustil italijansko prestolnico.
V	Ochabovem primeru so bile okoliščine povsem drugačne. Kot se je izvedelo iz vatikanskih krogov, je bil Pavel VI. pripravljen sprejeti pogiavairja poljske re-publike. In vendar — Oohab ni prestopil vatikanskega praga. Premnoge je tako ravnanje presenetilo, nekatere celo »pohuj-šalo«.
Iz krogov, blizu poslanikom iz zahodnoevropskih držaiv v Varšavi se je zvedelo, da je bil tajnik komunistične partije na Poljskem in dejanski poglavar države Vladislav Gomulka tisti, ki je odločil, da Ochab ne sme iti k papežu. Gomulka stoji zaenkrat na stališču, da je vsako zbližanje
z Vatikanom nekoristno, dokler daje Sv. Sedež kardinalu Wyszynskemu prosto roko v kritiki režima in dokler smatra Vatikan ozemlje ob reki Nisi in Odri, ki so ga leta 1945 Poljaki s pomočjo Sovjetske zveze odvzeli Nemčiji in vključili v svojo državo, za sporno in zato noče postaviti pravih škofov, temveč le apostolske administratorje. Da je to vatikansko stališče Vladi v Bonnu všeč, ni treba posebej poudarjati. Prav zadnje čase pa je k vsemu temu sovražnemu razpoloženju prilil olja še dnevnik »L’ Osservatore Romano«, ki je zapisal, da leži mesito Breslau v Vzhodni Nemčiji, ko se dejansko to mesto sedaj imenuje Wroclau in je glavno mesto poljske Šlezije.
Gomulka bi tudi rad videl, da bi imela Foljska vsaj dva kardinala, ker upa, da bi na ta način Wyszynski zgubil nekaj svojega vpliva na poljske katoličane, 'ki vidijo v njem svojega nespornega duhovnega vodnika.
In ker se zdi, da je Vatikan precej gluh na vse te Gomulkove zahteve, je zato on odločen vztrajati na politiki hladnih odnosov med Cerkvijo in državo.
IZ ŽIVLJENJA NAŠIH LJUDI
niki so se pisali: Ludvik Kumar iz Biljane, Andrej Uršič iz Šlovrenca v Brdih, Alfonz Blaško iz Kozane, Franc Marinič iz Kojskega in Matija Ivančič iz Cerovega.
Vsi ti duhovniki so skupaj s furlanskimi sobrati delih ujetništvo v zavode »Manini« v Gramoni, kjer so ostali vse do septembre 1915. Franc Marinič iz Kojskega ni učakal konca vojne. Umrl je v internaciji 22. septembra 1915. Dober mesec za njim je umrl še furlanski duhovnik Don Mon-dini.
Po velikih prizadevanjih goriškega nadškofa, drugih vplivnih osebnosti in samega sv. očeta so italijanske vojaške oblasti končno dovolile duhovnikom, da se 'lahko nastanijo po določenih krajih Italije. Vsak si je izbral mesto, ki se mu je zdelo najboljše, vendar oblasti te izbire niso upoštevale. Duhovnike so razdelili po raznih mestih od severne do južne Italije, kjer so bili pod strogo kontrolo. Matija Ivančič iz Cerovega je odšel v Oropa, Andrej Uršič v Florenco, Ludvik Kumar v Cam-pobasso, Alfonz Blaško v Turin.
Don Carlo Stacul je ves čas ujetništva pisal dnevnik, ki je bil za pisca te zgodovine najzanesljivejši vir podatkov.
Medeot bo s to zgodovino duhovnikov-ujetnikov nadaljeval v naslednjih številkah revije »Iniziativa Isontina«.
Z. P.
Smrt zaslužnega šolnika
V Merlu na področju Vel. Buenos Airesa je umrl 7. aprila v starosti 62 let Martin Mizerit, slovenski mladinski pisatelj in požrtvovalen učitelj slovenske mladine v izseljenstvu.
Rajni Mizerit se je rodil v Gorici leta
1904.,	v Ljubljani dovršil učiteljišče ter nato služboval po več šolah na Dolenjskem. Leta 1945. je odšel v begunstvo, ki ga je zaključil s prihodom v Argentino, kjer je dobil zaposlitev na buenos-aireški nadškofiji.
V Argentini je nemudoma prevzel mladinski referat v okviru Društva Slovencev ter začel z ustanavljanjem slovenskih šolskih tečajev na področju Vel. Buenos Airesa. Tako je postal eden od ustanoviteljev slovenske ljudske šole v Argentini. Z zavzetostjo, ki jo premore samo tak idealizem, kakršen je preveval pokojnega Mizerita, je zbiral in sestavljal učno tvarino za slovenske otroke ter zanjo pripravljal primemo branje. Če ga ni i-mel na razpolago, ga je pa sestavil sam, zlasti besedilo za razne otroške dramat-ske nastope. Bil je prvi urednik »Božjih stezic«, mladinske priloge »Duhovno življenje«. Skupno z učiteljem Aleksandrom Majhnom je sestavil in napisal prvo slo-vensko učno knjigo »Naša beseda«, ki je izšla lata 1951. Tudi je zadnja štiri leta urejeval mladinski kotiček tednika »Svobodna Slovenija«.
Nesmrtne bodo ostale njegove besede, ki jih je zapisal v sestavku »Košček domovine« v Zborniku Svobodne Slovenije za leto 1952. Glase se:
»Ni samo zemlja, kjer smo se rodili, naša domovina, naša domovina je tudi naš materin jetzik, ki ga tam govorijo. Naša domovina so pesmi, ki odmevajo po naših gorah in dolinah; in je naša domovina tudi vera, ki smo jo prejeli od naših prednikov. Vse to in še mnogo, mnogo več je naša domovina...«
Izgnane uršulinke so si ustvarile nov dom
Uršulinke so imele do prihoda Nemcev v Slovenijo leta 1941 v Škofji Loki v gradu nad mestom svoj samostan, združen z osnovno šolo in učiteljiščem za dekleta. Nemci so jih pregnali kot druge duhovnike in redovnike, samostan pa zaplenili.
Po njihovem odhodu leta 1945 je »ljudska oblast« storjeno krivico potrdila s tem, da uršulinkam ni dovolila povratka v Škofjo Loko in prevzema samostana. Redovnice so si potem pomagale tako, da so si kupile v bližini cerkve Sv. Duha v
TITOV GOVOR V BEOGRADU
Predsednik Tito že trideset let vodi jugoslovansko komunistično partijo. Zato je bila 17. aprila v Beogradu slavnostna seja Zveze komunistov, na kateri so Titu izročili posebno poslanico, v kateri so mu podpisani delegati izrekli priznanje za nje-govo 30-letno uspešno vodstvo.
Tito je imel nato daljši govor. Poudaril je pomembnost ustanovitve komunističnih partij Slovenije in Hrvatske lota 1937 za utrditev bratstva in uresničenje enakopravnosti vseh jugoslovanskih narodov. Obsodil je pojave narodne nestrpnosti in pozval komuniste, naj bodo v bodoče bolj odločni, ko je treba ukrepati. Primeri ne-
strpnosti z vprašanjem jezika v zvezi s tiskom, radiem, televizijo in založniškimi podjetji so nedopustni in škodljivi oblikovanju socialistične družabne zavesti. Pozdravil je pojmovanje tistih, ki se čutijo enostavno Jugoslovani.
O	poslanstvu komunistov je dejal, da je doba ukazovanja minila. V bodoče morajo biti vedno manj nosilci oblasti, pač pa politično ideološki usmerjevalci. Komunisti ne smejo imeti več pravic kot ostali državljani. »Mi komunisti se razlikujemo od drugih — je rekel Tito —, da imamo iste pravice, pa zato mnogo večje dolžnosti in obveznosti kot drugi državljani.«
Crngrobu (na cesti med Škofjo Loko in Kranjem) razpadajoč grad ter ga z ogromnimi žrtvami obnovile.
Danes je to najlepši del Crngroba. Iznad obzidja med smrekovim gozdičem se dviga grad. V njem živijo uršulinke, ka^ kih 35 po številu, držeč se načela sv. Benedikta: Moli in delaj! Grajsko sobo v pritličju so po načrtu arh. Bitenca spremenile v kapelo. Sliko, ki je v glavnem oltarju, so uršulinke rešile iz prejšnjega samostana; slika je stara nad štiri sto let in je delo slikarja Berganta-. Kapelo jim je lansko leto blagoslovil nadškof dr. Jože Pogačnik.
Bog je prizadevanja uršulink lepo blagoslovil. Kljub težkim razmeram imajo poklice. Trenutno živi v samostanu 8 kandidatinj, nekatere od njih s končano gimnazijo.
Precej pozornosti je vzbudila tako v Italiji kot tudi v inozemstvu vest, da jt ministrski svet na predlog obrambnega' ministra Tremellonija odstavil načelni! glavnega štaba vojske 58-letnega gener; De Lorenza in ga nadomestil z generalom; Vedovatom, poveljnikom 3. armadne^! zbora v Milanu. Omenjeni general, ki je star 61 let, je doma iz bližine Firenc, im* brata, ki je demokrščanski poslanec v parlamentu ter je od letošnjega januarja' tudi poveljnik suhozemskih zavaznišk® NATO čet v južni Evropi.
General De Lorenzo je bil, preden je postal načelnik generalnega štaba vojske, skozi osem let šef italijanske varnostne vojaške službe, SIFAR imenovane. Ko je postal načelnik generalnega štaba vojska je vodstvo SIFAR-ja prepustil svojemu varovancu generalu Allaveni. Ta je lani, ko je socialist Saragatove smeri TrameiloO prevzel obrambno ministrstvo iz rok de mokristjana Andreottija, na hitro uničil vrsto spisov, ki so vsebovali podatke o visokih osebnostih italijanskega javnega življenja. Ministru Tremelloniju se je ot tem ravnanju zbudil sum, začel je zadevo preiskovati in tedaj so prišle na da® nenavadne stvari.
■Preiskovalna komisija je ugotovila, da je SIFAR zlorabila svoja pooblastila in se zanimala tudi za zasebno življenje državljanov. Tako so bile napravljene kartoteke ne samo levičarsko usmerjenih ljudi, temveč tudi vseh članov obeh zbornic, visokih častnikov in znanstvenikov, škofov, duhovnikov in gospodarstvenikov. SI FAK je sprejemala ovadbe, ki so se nanašale na zasebno življenje in najintimnejše odnose družinskega zniačaja in druge vrste-Pri tem so bile porabljene visoke milijar-j de, kar vse je nagnilo Tremellonija, da se je odločil napraviti red in normalnost na tam področju. Zamenjal je načelnika SIFAR-ja generala AHaveno s kontraad-, miralom Henkejem, SIFAR preimenoval v SID (obrambna informativna služba) in ustanovo spet usmeril na področje, ki ji je lastno.
RAZNO
Odprt proces za kanonizacijo Barage
Marquettsiki škof Tomaž L. Noa je 15. marca uradno odprl kanonizacijski proces za proglasitev blaženim prvega škofa v Marquettu Friderika Barage, velikega misijonarja Slovenskega rodu in kulturnega pionirja med Indijanci in novimi naseljenci v obširnih pokrajinah Velikih jezer v letih 1831-1868. Škof Noa je sedmi Baragov naslednik.
Takoj po zaprisegi škofijskega sodišča je bila prva seja. Začeti škofijski proces bi se po mnenju rimskih strokovnjakov mogel zaključiti v enem letu. Prihodnje leto bo stoletnica Baragove smrti. Gotovo bi bila vesela novica, če bi za to častitljivo obletnico bili akti o Baragi že v Rimu, kjer se bo nato takoj začel tako imenovani apostolski kanonizaieijski proces. Mnogo. bo odvisno od spretnosti škofijskega postulatorja Dominika Zadra, ki je v decembru 1965 obiskal Baragov rojstni kraj in druge kraje njegove mladosti ter bil gost ljubljanskega nadškofa.
Kadar ni duhovnika
Neki misijonar iz Tanzanije je izdelal posebna liturgična besedila za verske obrede, ki se jih lahko opravlja brez duhovnika. V državi je namreč nad 3000 cerkva in kapel, ki so v najrazličnejših misijonskih področjih dežele, katera ima komaj 1300 duhovnikov. Kadar nimajo duhovnika, se verniki sami zberejo k skupni molitvi; nova besedila bodo tako olajšala izvedbo teh obredov.
Za pospeševanje kmetijstva
Bolivijska vlada je dala na razpolago katoliški dobrodelni ustanovi »Karitas« obsežno zemljišče 25.000 akrov za pospeševa nje kmetijskega razvoja dežele. Zelo pl«, dovito zemljišče je v provinci Cochabarn-j ba v srednjem delu države in bo dano * obdelavo 500 kmečkim družinam za ustanovitev zadrug in pričetek specialnega ob delovanja pod kontrolo te katoliške podporne organizacije.
I
FILM
Zveza komunistov ne ustvarja svoje politike, ne vsiljuje svojih sklepov, temveč vse izvaja od spodaj navzgor, iz Ljudske volje.
Lepe besede, ki pa jih vsak dan znova ovrže resničnost življenja. Na podlagi Titovih besed bi moral biti pisatelj Mi-hajlov na svobodi, saj je njegov glas »glas od spodaj«. Pa se je moral Mihajlov prav isti dan, ko je Tito v Beogradu modroval, da komunisti ne smejo biti več nosilci oblasti, zagovarjati zaradi trditve, da 6 % komunistov drži v rokah vso oblast. Mihajlov proces je najboljši dokaz za neiskrenost Titovih besedi.
Smrt znanega italijanskega komika
Malokateri filmski igralec je 'bil v času po zadnji vojni tako znan in pril juhi j en ne samo v Italiji temveč po -širnem svetu kakor prav Antonio de Curtis, pod igral' skirn imenom Tot6. Preteklo soboto miU je pri 69 letih srčna kap pretrgala nit življenja.
Po rodu iz Neaplja je dosegel, da mu je sodišče priznalo aristokratski naslov — baje so njegovi predniki imeli pravico do cesarskega prestola v nekdanjem Bizancu —, vendar se je bolj kot aristokrat proslavil kot igralec. Najprej je nastopal po raznih kavarnah, pozneje pa je sode* loval v neki operetni skupini. Najbolj so mu vedno ležale komične vloge.
V filmu se je prvič poskusil leta 1940 in sicer v »Obglavljeni sveti Janez«. Najbolj je pa postal znan po filmu »Toto le moko«. Nato so si filmi sledili in leta 1963 je nastopil že v svojem stotem »■Poveljnik«. V tem času je prejel razna domača in mednarodna priznanja, zlasti za svojo vlogo v filmu »Uccellacci e uccelti-ni«. Prav pred smrtjo se je pripravljal na nov film »Arabella«.
Zadnje čase je začel nastoptai tudi na italijanski televiziji. Pripravil je zanjo po sebno oddajo »Tutto Toto« v desetih nadaljevanjih , ki jo je skončal nekaj dr»' pred smrtjo. Sedaj ga bodo gledalci ie gledali kot igralca, ki je odšel v večnosti od koder ni povratka.
Naj omenimo, da je Tot6 pisal tudi, pesmi. Zaradi bolnih oči jih je moral narekovati svoji ženi Franki Faklim. Mednarodni sloves si je pa pridobil s popevk® »Malafemmkta«.
V zasebnem življenju je šel pot pre* mnogih filmskih igralcev in drugih artistov. Zakon s prvo ženo je trajal deve1 lot. Nato je prišlo do razveljavljenja zakona tako s strani Cerkve kot države-Toto se je leta 1954 še enkrat poročil, to pot z že omenjeno Franko Faldini.
L<
1 NOVICE IZ SLOVENIJE
3 V
1 j<|
iega
lika
railaj
lom
iega
i j« ima
c v arjfl
škili
^ j«
s>ke
stne
) j£
ske, va-ko lori de ličil e o iega-ob ade-dan
da i se žav-ate-udii vi-fov, 7 AR šale od-'ste-jarda iost lika iad->vaJ :ba)
, ki
a go ob ;v a
pl« j
a m-j o >' sta-
ob
iod-
asu
jen
eBU
ral-
miu
nit
l j«
do
:aiv
:ra1
<paJ
»de-
so
.940 laj-, 16 ata Po-do-za sili-ljal
n«' po
ns-
di»i
že
>9ti
uda
na-
ed-
>re
rti-
vet
za-
■ve-
ro
Lepa slovesnost na Mirenskem gradu
Mirenski grad je bil zadnjo nedeljo po zorišče velikega srečanja primorskih pevcev in vernikov, ki so se zbrali v veličastni cerkvi z obeh strani meje. Na spot redu je bil orgelski koncert ter nastop pevskih zborov, vse pa je zaključila cerkvena slovesnost. Lepo pomladansko vreme je privabilo na prijazni grič s cvetočim drevjem izredno veliko število ljudi, ki so talko združili prijeten izlet v naravo z umetniškim užitkom.
V prvem delu je imel samostojen koncert prof. Hubert Bergant, ki je predstavil vrsto klasičnih in modernih orgelskih mojstvor. Zastopani so bili Swealinck, Baoh, Franck, Diupre in Alain. V dovršeni igri je prišla do izraza vsa tehnika ter interpretacij ska sposobnost priznanega organista. Škoda le, da ni bilo pri vsem koncertu potrebne zbranosti številnega Ob-činstva, kar je motilo tako izvajalca koit vise one, ki so sledili koncertu s pravim glasbenim namenom.
V drugam delu je bil koncert raznih pevskih zborov, M so se predstavili v glavnem z velikonočnimi in Marijinimi Pesmimi. Tako so nastopili zbori iz Mirna, Podnanosa, Vipave, Dornberka, Vrtojbe in moški zbor »Mirko Filej« iz Gorice. Vsi so pokazali veliko ljubezen do nalše cerkvene pesmi, tako starejše kot novejše, ki zahteva marsikdaj tudi veliko žrtev za rasno pripravo. Zbori, kot že prej organist-koncertist, so želi veliko navdušenega odobravanja.
Večkrat bi se Se radi srečali na podobnih prireditvah, ko bi lahko skupno nastopili Slovenci s te in one strani meje in Pokazali, da je med nami še vehko smisla za lepoto naše pesmi in glasbe sploh.
Zamolčana zgodovina
Pred 26 leti je bila velika noč 13. aprila. Datum sam na sebi ne pove nič, čeprav bi za vraževerne moral biti slab dan; toda leta 1941. je 13. april bil dejansko kljub veliki noči dan žalosti in globoke Potrtosti. Slovenijo so si razdelili trije Okupatorji in Ljubljano so prav na veliki Petek 11. aprila zasedle italijanske čete. Pričel se je križev pot slovanskega naroda...
Ljubljansko »Dalo« se je tistih tragičnih dni nehote dotaknilo letos ob priliki posmrtnega članka za ponesrečenim Borisom Kraigherjem, ki se je kot znano, v za* četku januarja ubil na cesti blizu Beograda. Objavilo je tudi naslednji dodatek iz njegovega življenja:
»Dan pred 27. marcem 1941 (ko so srbski generali izvedli svoj nesmiselni puč in tako dali Hitlerju priliko, da je Jugoslavijo napadel in v desetih dneh tudi stol), se je Kraigher kot elan centralnega komiteja komunistične pairtije Slovenije udeležil sestanka na Jesenicah, ki Pa je bil izidan in so orožniki vse udeležence prijeli in zaprli. Kraigherja so Prepeljali v Ljubljano, ob sovražnikovi o-kupaoiiji pa izpustili. Ostal je v ilegali 'n vodil odporniško gibanje v Ljubljani...«
Kar je »Dalo« napisalo, sicer drži, a svojim bralcem je prikrilo — in imelo Je razlog za to — dva važna dopolnilna Podatka: 1. da so bili na Jesenicah zaleti člani vodstva komunistične partije opuščeni po odloku bana dr. Mamka Nagačena, predno je Ljubljana prišla v italijanske roke, in sicer z izrecnim banovim namenom, da slovenski politični priporniki ne pridejo okupatorju v roke in 2. da je ban dr. Natlačen iz istega razloga l'udi odredil, naj se uniči policijski se-Znam članov partije.
In kakšno plačilo je prejel dr. Natlačen za to svoje človekoljubno dejanje? Slovanski komunisti so po nemškem vpadu v Sovjetsko zvezo proglasili same sebe za edine nosilce »osvobodilne borbe« in vsakogar, ki se z njimi ni strinjal, proglasili za »narodnega izdajale*. Tako je je moral pasti dr. Marko Natlačen. V začetku oktobra 1942. ga je likvidator VOS-a (varnostne obveščevalne službe), preoblečen v duhovnika, z revolverskimi streli zahrbtno umoril kot »narodnega izdajalca«.
Nova Kocbekova knjiga
Slovenska Matica v Ljubljani je te dni izdala drugi del partizanskega dnevnika Edvarda Kocbeka pod naslovom »Listina«. Knjiga je zajetna, saj ima kar 562 strani.
V	spremni besedi pravi Kocbek: »Proti moji volji se je dogodilo, da mi trije deli partizanskega dnevnika niso mogli
iziti v sklenjeni časovni vrsti. Prvi del, »Tovarišija« je izšel leta 1949, drugi del, »Listina«, pa prihaja med bralce šele da* nes, osemnajst let po objavi prvega. Nenaravna razdalja med obema izidoma bo v škodo tako celotnemu delu kakor bralcu, saj si bosta omenjena dela stala vsaksebi...«
Več Kocbek ni mogel povedati. »Nenaravna razdalja« osemnajstih let je na* stala zaradi prepovedi še lani db tem času vsemogočne UDB-e, ki se je objavi upirala iz političnih razlogov. Kdor je »Listino« prebral, se postopanju UDB-e ne bo čudil. Kocbekovi pogledi na socialno revolucijo pri nas v marsičem niso bili v skladu z nazori in postopanjem vodilnih komunistov v Osvobodilni fronti. Padec Rankoviča in omajani položaj UDB-e je, kot kaže, omogočil, da je knjiga končno le izšla. Baje se je zanjo zavzela tudi Vida Tomšičeva, ki naj bi bila imela zadnjo besedo.
Slovenska Matica nam je poslala en izvod v oceno, zato se bomo h knjigi še povrnili.
Z GORIŠKEGA
Volitve v bolniško blagajno
V
neposrednih obdelovalcev zemlje v Steverjanu
V	nedeljo so bili poklicani tudi Štever-janci, da si izvolijo nov triletni upravni odbor bolniške blagajne za kmete. Sicer te volitve same po sebi niso izredne važnosti, vendar so za števerjan tokrat ime* le velik pomen. Spoznali smo končno, kaj je tista skupnost, ki nam jo tolikokrat hočejo vsiljevati naši levičarji.
Bodimo vendar enkrat jasnil Skupnost, ki jo oni hočejo, je to, da bi trobili skupno v njihov rog, kadar imaijo oni tak interes. Drugače ne moramo razumeti njihovega zadržanja ob nedeljskih volitvah.
Dejstvo je, da smo imeli v Steverjanu doslej v bolniški blagajni skupen odbor, morda edino polje, kjer smo se znašli pri isti mizi ne glede na politično barvo. Zdrava pamet bi svetovala, da če smo res za skupnost, naj to ohranimo in morda še dajemo vzpodbudo za druga skupna srečanja. Toda levičarji so tokrat to enotnost zlomili in postavili svojo nepotrebno listo. Nikomur ni služila, samo zanetili so hote novo in še večje sovraštvo. Pri tem pa so domačinom pomagali še goriški gospodje, ki bi bili poklicani, da bi svetovali zmernost (na sestanku kmetov na Vaierišču je bil prisoten npr. tudi sloveniski socialist Valtrič).
Da je bila mera polna in da so povsem
S P
R T
išiluirfflni-siHili&lOiiiiOlia-S Lahka atletika. Lahkoatletska sezona se je začela. Tudi atleti 01ympije so imeli svoj prvi nastop. Preteklo soboto in nedeljo so tekmovali v Gorici na stadionu na Rojcah in so dosegli naslednje uspehe: Met kopja: 1. Kranner Marjan, 42,75 m; met diska: 2. Špacapan Peter, 30,50 m; skok v višino: 1. Ceščut Renzo, 165 cm; tek 80 m zapreke: 4. Fantini S., 13”9; skok v daljavo: 5. Mermolja Franc, 4,36 m; 6. Kogoj Jože, 4,09 m; tek 300 m: 6. Sfiligoj M., 48”6; tek 2000 m: 7. Pivk Pavel, 8’02”8; tek 300 m zapreke: 3. Fantini
S.,	50"7; tek 80 m: 6. Mermolja, 10”6; tek 1000 m: 4. Pivk P., 3’18”8.
Odbojka. Prihodnjo nedeljo se bo nadaljevalo tekmovanje Serije C. 01ympija je sedaj na šetetem mestu (med 8 društvi).
V	nedeljo bo igrala v Gorici proti ACLI iz Trsta (ob 9h v telovadnici).
pokazali svojo nekulturnost in zaletelost, je treba prečitati njihova neokusna in odvratna osebna napadanja, ki izkazujejo pravo histeričnost volilne vigilije (mnenja smo, da bi vsaj pametnejši to preprečili z lahkoto).
Na očitek, da predsednik ni sprejel v soboto njihove liste, pa odgovorimo s tem, da je ravnal prav. Imeti bi morali toliko olike, da bi ga prej obvestili, da bi se sestali na uradu kot ljudje in ne ga silili, naj sprejme listo kar umazan pri poljskem delu! Zmenili smo se takrat, da se sestanejo v ponedeljek (rok predložiti listo je bil do četrtka) na občini, toda nestrpneži so se raje poslužili prefekture in karabinjerjev. To je kuitura! In tudi tokrat so sodelovali goriški gospodje.
Vendar je prav to grobo zadržanje spa* metovalo še zadnje omahljive Steverjance in izid volitev je jasen odgovor na laži in obrekovanja. Lepšega odgovora ljudje res niso mogli dati. Morda bo to šola za bodočnost! Tudi novi odbor se iskreno zahvaljuje vsam za izkazano zaupanje. Na* ša lista je prejela 48 glasov, nijihova pa le 30. Odbor je sestavljen takole: Bajt Danilo, Ciglič Retmigij, Klanjšček Anton, Komjanc Drago, Komjanc Aleš, Podveršič Hermenegiid, Prinčič Jožef, Skok Jožef, Škorjanc Karel, Lango Silvan, Maraž Davorin, Terčdč Zdenko, Tarpin Emil, Mužič Alojz, Pintar Alojz; nadzorniki: Maraž Ignac in Miklus Marij.
Doberdob
Priprava na sveti zakon je bila glavna misel govora dekana g. Ivana Kretiča dekletom zadnji ponedeljek, 17. t. m. zvečer. Iz govora sv. očeta letošnjim slovenskim romarjem v Rim je povzel vodilni nauk: družina je svetišče, zato pa je treba temeljite priprave, da ne bo kasneje obžalovanja, kar prepogosto vidimo in slišimo. Družina bo srečna, če ji Bog da blagoslov, a to si morajo člani družine zaslužiti z molitvijo in žrtvijo. Bog potem sprejme te družinske križe in molitve ter jih spremeni v blagoslov in srečo. Bog hoče svojo srečo deliti čim več ljudem, da jih bo toliko več srečnih ne samo na zemlji, ampak tudi v nebesih. Zato je treba z našo ljubeznijo združiti božjo ljubezen. Da bo otrok srečen, mu je treba trojne ljubezni: božje, očetove in materine! Mladina, ki zna ubogati, poslušati in se posvetovati, bo znala kasneje tudi sama prav ukazovati.
Še mnogo drugih lepih misli so slišala dekleta, za kar so gospodu dekanu hvaležna in si želijo novega svidenja.
SLOV. KAT. PROSVETNO DRUŠTVO IZ ŠTEVERJANA
priredi tudi letos
PRVOMAJSKO SLAVJE
v nedeljo, 30. aprila ob 15.30 med »Borovci«
Sodelovali bodo Korošci, ansambel iz Slovenije in domače goriške skupine. Že sedaj toplo vabimo!
Prostovoljci za dežele v razvoju
Nad tisoč mladih prostovoljcev je šlo lansko leto iz Zapadne Nemčije na poklicno delo v 55 držav, ki so na poti razvoja v Afriki, Aziji in Latinski Ameriki. Od teh je bilo 650 prostovoljcev katoličanov.
RADIO
TRST A
Katoliška šola v Stockholmu
V	kratkem bodo zgradili v Stockholmu katoliško šolo, ki jo bodo vodile nemške redovnice. Za zgraditev šole je darovala nemška škofovska konferenca 250.000 dolarjev, 750.000 pa ustanova sv. Ansgarja; ki podpira katoliške organizacije v skandinavskih deželah in kongregacija redovnic, ki bodo poučevale v tej šoli.
Tudi neduhovniki bodo delili sveto obhajilo
Škofje iz afriških držav Ruanda in Burundi so objavili, da bodo pristojne cerkvene oblasti lahko dajale dovoljenje bratom redovnikom, redovnicam in laičnim pomočnikom, da bodo delili sv. obhajilo zlasti umirajočim in v zelo osamljenih
ITALIJANSKA TELEVIZIJA
Spored od 23. do 30. aprila
Vsakdanje oddaje: Prvi program: 17.30 novice; 20,30 novice; 23.00 novice; 17,45 oddaja za otroke. — Drugi program: 18.30 Nikoli ni prepozno.
Nedelja : Prvi program: 11.00 Sv. maša;
12.00	Verske novice; 21.00 Ludvik XIV. prevzame oblast, R. Rossellinija; 22.15 Športne vesti. — Drugi program: 21.15 Rim v spremstvu C. Ville; 22.15 Film.
Ponedeljek: Prvi: 21.00 TV 7. Pestra glasba. — Drugi: 22.15 Pred nočjo, film.
Torek: Prvi: 19.00 »Populorum progres-sio«, nadaljevanje; 21.00 Tereza, film. — Drugi: 21.15 Sprint; 22.00 Kulturna oddaja; 22.30 Koncert.
Sreda: Prvi: 21.00 Iz sodobne zgodovine; 22.00 Šport ob sredah. — Drugi: 21.15 Judita, F. Hebbel, sledi obzornik znanosti in tehnike.
Četrtek: 21.00 Pust v Rio de Janeiru, film; 21.50 Odprtje svetovne razstave v Montrealu, avrovisija; 23.00 Politična tribuna. — Drugi: 21.15 Mladi, tedenska oddaja.
Petek: drama, otroka.
Sobota: Prvi: 21.00 Sobotna pestra oddaja; 22.15 Kulturne vesti. — Drugi: 21,15 Simfoničen koncert, G. Puccini; 22.15 Primer vesti, film.
Prvi: 21.00 Zavoji s krmilom, - Drugi: 21.15 V pričakovanju
Spored od 23. do 29. aprila 1967
Poročila: 7.15 (samo ob delavnikih), 8.15,
11.30 (samo ob delavnikih), 13.15, 14.15, 17.15 (samo ob delavnikih), 20.15 in 23.15.
Dejstva in mnenja: 14.15 (samo ob delavnikih).
Šport: (dnevno) ob 20.00 uri.
Nedelja : 8.30 Kmetijska oddaja. — 9.00 Prenos sv. maše iz župne cerkve v Rojanu. — 10.15 Od nedelje do nedelje na našam valu. — 11.15 Oddaja za najmlajše: »Gianburrascov dnevnik«. Tretji dal. Prevod in dramatizacija Dese Kraševec. —
12.00 Nabožna glasba. — 12.15 Vera in naš čas. — 13.00 Odmevi tedna v naši deželi.
— 15.30 »Potovanje v Koromandijo«, igra v treh dejanjih. — 18.30 Franc Jeza: »Tri-najstiea«. — 20.30 Iz slovenske folklore:
V	starih časih: Lel j a Rehar: »Cjer suo uotruoci je veselje jen sr ječa«.
Ponedeljek: 11.40 Radio za šole (za srednjo šolo). Ponovitev ob 17.25. — 12.10 Liki iz naše preteklosti: »Albert Sirk«. —
13.30 Priljubljene melodije. — 18.00 Odvetnik za vsakogar, pravna posvetovalnica. — 19.05 Tržaški pripovedniki: »Pier Antonio Ouarantotti Gambini«. — 22.30 Romantični samospevi F. Sdhuberta.
Torek: 10.00 Rižarna v Trstu - narodni spomenik žrtvam odporniškega gibanja. —
12.00 Iz slovenske folklore: V starih časih: Lel ja Rehar: »Cjer suo uotruoci je veselje jen srječa«. — 15.30 »Bernardek«, radijska komedija. — 17.25 Luigi Dailla-piccola: Canti di liberazione, za mešani zbor in veliki orkester. — 19.10 Plošče za vas, quiz oddaja. — 20.30 G. Rossini: »Otello«, melodrama v treh dejanjih.
Sreda. 11.40 Radio za šole (za prvo stopnjo osnovnih šol). Ponovitev ob 17.25.
— 12.10 Pomenek s poslušavkaani. — 18.00 Ne vse, toda o vsem. — 19.10 Higiena in zdravje. — 19.25 Deželni zbori: Zbor iz Rupe, ki ga vodi Zdravko Klanjšček. —■ 20.35 Simfonični koncert. Vodi Tibor Paul. Igra orkester »A. Scarlatti« iz Neaplja. V odmoru (približno ob 21.30) Knjižne novosti: Beno Zupančič: »Meglica«.
Četrtek : 12.00 Za smeh in dobro voljo. Besedilo Danila Lovrečiča. — 17.20 Italijanščina po radiu: Spopolnjevalni tečaj: 48. lekcija. — 19.00 Pisani balončki, radijski tednik za najmlajše. — 20.35 »Don Juan«, komedija v treh dejanjih, ki jo je napisal Tirso Malina, prevedel prof. Miirko Rijavec iz Gorice.
Petek: 11.40 Radio za šole (za drugo stopnjo osnovnih šol). Ponovitev ob 17.25.
— 12.10 Med tržnimi stojnicami. — 1330 Glasbeno potovanje okoli sveta. — 18.00 Ne vse, toda o vsem. — 18.30 O glasbi govorijo skladatelji. — 19.10 Moj prosti čas. — 20.35 Gospodarstvo in dalo. —
21.00 Koncert operne glasbe. Igra orkester »A. Scarlatti« iz Neaplja.
Sobota: 11.50 Orkestri lahke glasbe. —
12.00 Kulturni odmevi, dejstva in ljudje v deželi. — 15.00 Glasbena oddaja za mladino. — 16.00 Volan, oddaja za avtomobiliste. — 16.15 Pregled italijanske dramatike. (24. oddaja). Italijansko gledališče pred prvo svetovno vojno. Prizori iz dram »Viharji« ter »Knjižni molj«. — 17.20 Car-kev v sodobnem svetu. — 17.30 Lepo pisanje, vzori in zgledi mladega rodu. — 19.10 Družinski obzornik: »Vera in življenje«. — 19.25 Nastopi zabavnih ansamblov na radiu Trst. — 20.35 Teden v Italiji. — 20.45 Slovenski oktet. — 21.00 Za smeh in dobro voljo. Besedilo Danila Lovrečiča. — 21.30 Vabilo na ples. — 22.30 Za prijeten kon«: tedna.
cerkvah ter tam, kjer ni duhovnikov.
""UllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllUllllllllllllllllllllllllinilllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllll    	.............................................................................................................................................
J0SEFINE STEGBAUER Prevedel J. P.
1
)fVcS la Slevtle %vczJa*M? 44
In kako je ljubila svojega ponija! Po ni«ni smrti so ga starši prodali. Mati ga videti ni mogla, ne da bi se ob pogledu nanj
ne zjokala.
In njene gosli šele! Ne samo oče, tudi ^ati je bila z dušo in telesom vdana glas-’• Gospa Frohner se je v mladosti izurila na klavirju in je na konservatoriju v domačem mestu dosegla tudi prvo nagrado.
In v Avstraliji? Najlepše ure je preživela družina Frohner ob večerih, ko so oče, 018ti in Rozvita muzicirali, da je bilo ve* S0lje. Najrajši je Rozvita igrala lepe ljudje .pesmi, ki se jih je naučila od očeta. ^J°na najljubša pesem pa je bila:
Veš li število zvezda na širnem obzorju neba...?
S to pesmijo so zaključili vselej svoje Vfičerne »družinske koncerte«. Oče pa je
1,l,el najrajši Schubertovega »Popotnika«:
Odrekel zdaj sem se goram, v dolino spem; k morju zdaj.
A kje si ti, preljubi kraj, ki iščem, slutim te in — ne poznam...?
Gospe frohner so se spet ulile solze po licih in padale na fotografijo. Ne ona in ne mož nista več prijela za nobeno glasbilo, odkar je kakor strela iz jasnega neba padlo v hišo sporočilo o nesrečni smrti hčerke. In zdaj se je tako zatopila v ža-nostne spomine, da še opazila ni moža, ki je z dečkom vred prišel k uti. Šele ko ji je položil roko okrog ramen, se je zdrznila.
»Nelka, zakaj si spet tako žalostna?«
Zena je brž vtaknila fotografijo v torbico, si obrisala solze in skušala veselo pozdraviti:
»Dober večer, Jurij! Si že prišel?«
»Že, Nelka! Pa še z veselo novico povrhu. Podružnico tu v Avstraliji sem tako daleč uredil, da mi ni treba biti več zra ven. Iz malih začetkov sam v teh dvanajstih letih zgradil mogočno podjetje in pravkar sem dobil iz Evrope od glavnega podjotja odgovor. Tam so za moje razloge
imeli polno razumevanje: sedaj se lahko vrnemo domov.
»Domov!« je odvrnila tiho Kornelija Frohner. »Na grob najinega otroka.«
»Ne vem, če naj bi ti koj prve tedne to dovolil. Ti bi se spet tako zakopala v žalost in bolečino, da bi nazadnje še zbolela. Dokler mi ne boš obljubila, da boš čisto mirna ostala, se ne bom peljal s tabo na pokopališče v Rottendonf.«
Mlada žena ni odgovorila. Le roke je stegnila preko mize, naslonila nanje glavo in začela glasno ihteti. Pretresen jo je mož božal po črnih laseh. Mali Jurce p? ji je splezal v naročje in v otroškem strahu klical: »Mama ne sme jokati, mama ne sme jokati!«
Oče je mirno počakal, da se je mati izjokala. Saj je vedel, da bo le še slabše, če jo bo skušal tolažiti. Saj je tudi sam neizmerno veliko trpel ob misli, da je izgubil otroka, a bil je toliko mož, da je vsaj na zunaj manj kazal svojo bolečino Potem pa je bil tudi bolj dovzeten za razumske razloge, ki so mu kazali, da je brez pomena, da se preveč vdaja žalosti in pozablja na sedanjost.
»Zdaj bomo morali misliti na selitev,« je nazadnje rekel.
Gospa Frohner je pri njegovih besedah dvignila glavo.
»Tudi od svoje sestre Dore sem danes dobil pismo,« je nadaljeval mož. »V pismu mi je poslala tudi sliko, a obljubiti mi moraš, da ne boš spet začela jokati, če ti slike ne morem pokazati.«
»Kaj pa piše teta Dora?«
»Tu imaš pismo. Sama beri!« Vzel je pismo iz žepa in ga ji dal. Žena ga je razprostrla pred se na mizo in ga pazljivo brala. Tako je pisala teta Dora: »Dragi brat! Ljuba svakinja! še vedno leži nad mano kakor mora strašna novica o smrti vajine ljubljene hčerke. Upam, draga 'Nelka, da si že malo prebolela to hudo nesrečo, čeprav si lahko predstavljam, kako te je morala zadeti izguba dragega otroka. Prejšnji teden sem bila v Rottendorfu, da bi si ogledala grob Oskrbela sem gomilo, jo okrasila s cvetlicami, obenem pa tudi naročila, da bodo še vnaprej oskrbovali grob, dokler vidva ne prideta. Bodita prepričana, da bom vse storila, da bo grob res lep ostal. Grob
sem tudi fotografirala. S tem sem vama hotela napraviti malo veselje, čeprav čudno zveni, v zvezi z grobom govoriti o veselju. Upam, da me prav razumeta.«
»Kje je slika?« je hotela vedeti gospa Frohner.
»Le če ne boš jokala, ti bom dal!«
»Prosim, nikar me ne muči!« je Kornelija tiho zaprosila. Zdaj je mož Jurij potegnil fotografijo iz žepa.
S tresočimi rokami mu jo je žena vzela. Na sliki je bil lepo okrašen grob s preprostim lesenim križem, na katerem je bila majhna tablica z napisom. Čeprav je bila fotografija majhna, je bilo mogoče prav razločno brati: »Tu počivata v Gospodu Marjeta Becker in Rozvita Frohner.«
Že je hotela žena spet zaihteti, ko jo je mož opomnil: »Pomisli, da tudi Marjeta Becker ni več med živimi. Z Rozvito vred jo je zadela ista grenka usoda. In ona je bila edina hči zapuščene stare gospe, ki je z zaupanjem pričakovala njeno vrnitev, da bo imela v starosti podporo in tolažbo.«
(se nadaljuje)
IZ KANALSKE DOLINE
- :
KE
NOVICE
SLOMŠKOV DOM V BAZOVICI priredi 1. maja 1967
PRVOMAJSKI PRAZNIK
na športnem igrišču v Bazovici Popoldanski spored se prične ob 16. uri. Nastopili bodo:
Veseli planšarji iz Ljubljane Veseli študentje s Koroške Pleiades z Opčin
Večerni spored ob 20. uri.
Prosta zabava ob zvokih treh ansamblov.
Okrogla miza o življenjskih problemih tržaških Slovencev
»Društvo slovenskih izobražencev« je priredilo prejšnji ;ponedeljek (10. aprila) »okroglo mizo« o vrsti perečih in sodobnih problemov, ki segajo od politike do kulture in gospodarstva ter zadevajo tržaške Slovence v njih bitju in žitju. Bil je to eden izmed najbolj živahnih in zanimivih kulturnih večerov, kar j ib je bilo zadnje čase med Slovenci v Trstu. Nabito polna dvorana je bila najboljši dokaz za to. Navzoči so z izredno pozornostjo sledili izvajanjem pravnika dr. Bogdana Berdona, gospodarstvenika dr. Egidija Vr-šaja, pisateljev Borisa Pahorja in Alojzija Rebule ter časnikarja Draga Legiše.
Dr. Berdon je govoril o pravni zaščiti manjšine v Italiji ter se je predvsem zadržal ob pojavih asimilacije slovenskega življa v Trstu. Da se slovensko dalaivstvo taiko naglo potujčuje, je kriva zlasti komunistična partija s svojo škodljivo »fra-telančno« politiko. Kritiziral je delovanje Slovenske kultumo-gospodarske zveze, češ da pretirava s svojimi kulturnoprosvet-nimi prireditvami, namesto da bi se bolj posvetila drugim problemom, zlasti gospodarskim.
NaJbrežinski župan Drago Legiša je postavil trditev, ki je za vsakega malo razgledanega Slovenca povsem jasna, da samo politične organizacije lahko uspešno branijo koristi slovenske narodnostne skupine. Prizadevanje Slovenske kultu rno-go-spodarske zveze, da bi postala tudi politični predstavnik Slovencev, je udarjanje mimo cilja, ki ga organizacija ima. Le »Slovenska skupnost«, ki je politična organizacija Slovencev na Tržaškem, lahko Slovence učinkovito zastopa v zboru raznih strank v okviru mesta, pokrajine in dežele.
Boris Pahor je opozoril na našo odsotnost v javnem življenju. Premalo smo samozavestni. Ne skrbimo za to, da bi bila italijanska javnost o nas sproti in pravilno obveščena. Ni nobenih publikacij, bodisi v italijanščini bodisi v drugih jezikih, ki bi govorile o nas. Stranke levice se zaradi svoje socialistične miselnosti ne zanimajo za probleme slovenstva. Potreben bi bil skupen urad, ki bi zbiral gradivo o nas in ga nato objavljal.
Dr. Vršaj je zavrnil mnenje, ki izvira še iz fašističnih časov, da smo Slovenci gospodarsko zaostali in brez podjetnih ljudi. Podatki o družbeni zgradnji prebivalstva na Tržaškem pa pričajo, da smo Slovenci sorazmerno enako zastopani v raznih poklicih, razen v javnih službah, kar pa ni naša krivda.
Prof. Rebula je zatrdil, da ni res, kar nekateri italijanski krogi Slovencem radi očitajo, da je naš človek zaprt vase. Slovenci bi radi povsod sodelovali, a so Italijani tisti, ki izvajajo politiko »apartheida« (ločitve in osamljenosti). Opozoril je tudi na naš nezadostni naravni prirastek, razkroj naših vasi zaradi industrializacije ter na izredno hitro asimilacijo našega življa.
Med splošno razpravo je prav s tem v zvezi dr. Jotže Škark opozoril na najnovejše početje določenih ljudi, ki očitno razpolagajo z denarjem druigih ter na veliko kupujejo zemljo od naših ljudi na Krasu. Tako je prišlo tudi do sklepa, naj se skliče gospodarska konferenca, na kateri bi se razpravljalo o gospodarskem' položaju tržaških Slovencev.
Nastop pevskega zbora »Jacobus Gallus«
Na 9. letošnjem koncertu, ki ga je priredila tržaška radijska postaja za javnost, je nastopil v petek, 14. t. m. zbor »Jacobus Gallus«, katerega vodi prof. U. Vrabec.
Na programu so bile zahtevne skladbe Pal ostrine, de Victorie, de Panterja ter Orlanda di Lassa. V drugem delu so bile na vrsti priredbe raznih ljudskih pesmi.
Že po imenih navedenih skladateljev lahko ugotovimo, da je bil nastop zbora kulturen dogodek, predvsem pa ker smo ob tej- priliki slišali tri pesmi škedenj-skega rojaka Ivana Grbca (dve kar v prvi izvedbi) ter tri ljudske pesmi iz Slovenske Benečije, kar je bila absolutna novost. Slednje je harmoniziral preprosto, a zelo učinkovito skladatelj Pavle Merku.
Obisk poslušavcev je bil izredno številen. Omenimo še prisotnost skupine beneških Slovencev z dvema duhovnikoma; prišli so poslušat svoje pesmi, ki so bile tudi za nas pristen užitek, in lahko tudi rečemo, najlepša točka celotnega nastopa in to predvsem po zaslugi priredbe.
Brez dvoma je pritegnil veliko poslušavcev zbor sam, ki pa nas je nekam razočaral. Najbolj očitna šibka stran zbora so soprani, pevci pa nejasni v izgovorjaivi, tu pa tam negotovi in neenotni. Težko je ohraniti pridobljene položaje, vendar se je treba varovati nazadovanja. Kaj je važnejše v zboru: število ali kvaliteta? Naj ne bosta zadnji ponižnost in skromnost.
Te besede sem zapisal zato, da bi zboru pomagal z željo, da bi se ohranil vsaj na doseženi višini.
Dušan Jakomin
Prva pošiljka nafte za novi cevovod
V ponedeljek, 17. aprila je priplula v Trst prva ladja s tovorom nafte za naftovod Trst-Ingolstadt. Nafto so načrpali v Perzijskem zalivu v arabski državici Ku-vvait. Takoj so jo začeli pretakati v postavljene rezervoarje.
S prihodom te ladje se začenja v Trstu novo obdobje pristaniške delavnosti. V bodoče se bodo brez prestanka vrstile tankerske ladje na progi Srednji Vzhod-Trst. To bo pravcata reka petroleja: 50 milijonov ton na leto. Drugo vprašanje pa je, kaj bo s čistočo morske vode. Bati se je, da bo nafta negativno vplivala i na turizem na naših plažah i na živalstvo in rastlinstvo v morju. A tak je pač davek, ki ga današnji človek plačuje za svoje motorizirano življenje.
VSESLOVENSKO ROMANJE H GOSPE SVETI PRI CELOVCU IN K SV. HEMI NA KRKI V TOREK, 9. MAJA
Nad 5000 rojakov iz Slovenije se odpravlja skupno s tremi škofi na veliko romanje h Gospe Sveti pri Celovcu. Prav je, da se romanja udeležimo tudi Tržačani.
SPORED: Odhod iz Trsta ob 5” zjutraj z avtobusi od železniške postaje. Ob 10h skupna služba božja pri Gospe Sveti na grobu prvega škofa sv. Modesta; pozneje obisk sv. Hame v baziliki na Krki. Sledi zasluženo toplo kosilo in nato mimo Osojskega jezera čez Beljak proti domu. Povratek okrog 11. ponoči. Stroški za vožnjo in kosilo 4000 lir, kar se plača takoj pri vpisu. Zaradi kratkega roka je vpisovanje samo v trgovini Fortunat v ulici Paganini 2 in sicer do torka 2. maja zvečer. Vsak, ki se prijavi, dobi takoj številko sedeža v avtobusu. Vsi, ki hočete biti skupaj, se prijavite skupno. Romanje pripravlja Apostolstvo sv. Cirila in Metoda v Trstu.
Slovensko poročno slavje v Rablju
V soboto, 15. aprila sta si v Rablju obljubila zvestobo do groba 26-latn-i Kuk Edvard in 23-letna Milenka Komac. Ženin je doma iz vasi Strmec, kjer so Nemci leta 1943 naselje požgali, 16 vaščanov pa postrelili, ker so bili napadeni od partizanov. Tedaj je izgubil življenje tudi ženinov oče Karel Kuk, tako da je mladi Edi že pri treh letih postal sirota. Kasneje se je izučil elektrotehnike ter je sedaj uslužben v rabeljskem rudniku.
Nevesta pa je doma iz Soče v Trenti; dovršila je srednjo šolo v Trbižu, nato pa se je v Vidmu usposobila za bolničarko na urološkem oddelku.
Po zaslugi agilnega rabeljskega župnika, beneškega Slovenca g. Petra Tomasina, je poročno slavje tako v cerkvi kot nato v gostinski sobi izredno lepo poteklo. Pevski zbor je bil dvakrat mešan: moški in ženski pa Slovenci in Italijani. Ubrano je
prepeval v cerkvi, kjer je zadonela »Marija skoz življenje«, in navdušeno ob pogrnjeni mizi, kjer je prišla med drugimi na vrsto tudi Gregorčičeva »Nazaj v planinski raj«. Pevci so novcporočeneema poklonili tudi izbrano darilo.
Vse slavje se je zavleklo čez polnoč. Slovenska melodiozna pesem je našla pot na prosto, pritegnili so tudi Italijani, oko postave se ni pokazalo in tudi ne vznemirjalo zaradi »kalenja nočnega miru«. V Rablju je doma strpnost med obema narodnostnima skupnostima, ki je prešla tudi na čuvarje javnega reda. Kako lepo bi bilo, če bi ta strpnost zašla tudi v naše beneške vasi. A tam sta tako javna oblast in nekateri cerkveni krogi še vedno v strahu, da bi prišlo do gojitve slovenske pesmi in zavesti. Kako dolgo še? Ali res papeške smernice veljajo za vse narode zemlje, le za naše prebivalstvo ob Nadiži ne?
T. C., Rabelj
m
□ RIŠKE
NOVICE
Nadškof Andrej Pangrazio umeščen v novi škofiji
V nedeljo, 16. t. m. je nadškof Andrej Pangrazio prevzel vodstvo rimske predmestne škofije Porto in Sv. Rufina.
Ob 16.30 je prispel v kapelo sv. Ignacija v kraju La Storta ter odšel v slovesnem sprevodu v katedralo. Spremljali so ga v sprevodu duhovniki, semeniščniki, katoliška udruženja in goriško zastopstvo. Za nadškofom so šli sorodniki, predstavniki civilnih in vojaških oblasti, med njimi rimski prefekt ter velika množica. Goriško nadškofijo so zastopali predstavniki stolnega kapitlja, škofije, semenišča in Katoliške akcije. V zastopstvu so bili mon-signorji: Velci, Ristits, Fabbro, Bavdaž in Virgulin ter še drugi duhovniki in verniki.
Ob prihodu v stolnico je nadškofa po zdravil tamkajšnji prošt. Sledilo je čita-nje papeških bul. Pri evangeliju je spregovoril nadškof A. Pangrazio: pozdravil je svoje nove škofijane in razpredel program svojega nadpastirskega delovanja. V govoru se je spomnil tudi duhovnikov in vernikov goriške nadškofije in se jim zopetno zahvalil za vdanost in spoštovanje, ki so mu ga izikazali ob odhodu iz Gorice.
Izvolitev kapitularnega vikarja
Ko je nadškof msgr. A. Pangrazio prevzel vodstvo nove škofije, je prenehala vsaka njegova oblast nad goriško nadškofijo. Po cerkvenih predpisih je v istem hipu vodstvo škofije prešlo na stolni kapitelj, ki pa je dolžan, da v osmih dneh izvali kapitularnega vikarja. In tako se je goriški stolni kapitelj zbral v sredo, 19. t. m. na izredno sejo. Po kornih molitvah in sv. maši so se kanoniki sešli v kapiteljski dvorani ter izvolili za kapitularnega vikarja dosedanjega generalnega vikarja msgr. Janeza Diodata, na katerega je tako prešla vsa redna škofova juris-dikcija v duhovnih in svetnih stvareh. Iz-
SKPD »MIRKO FILEJ« V GORICI
vabi na
KULTURNI VEČER
ki bo v dvorani Katoliškega doma v Gorici v nedeljo, 23. aprila ob 16. uri.
Na sporedu so kratki filmi in diapozitivi o lepotah slovenskih planin od Mangarta do Triglava.
vzete so le tiste, ki so mu v pravu izrečno prepovedane.
Kapitularni vikar msgr. J. Diodato je nemudoma javil svoje imenovanje Sveti Stolici, se poklonil civilnim oblastem in se s prisrčnimi pozdravnimi besedami predstavil tudi duhovnikom in vernikom v nadškofiji.
Kapitularni vikar bo vladal nadškofijo, dokler je kanonično ne prevzame novi nadškof. Vse se zdi, da bo prišlo do imenovanja novega nadškofa v maju, tako da bo lahko slovesno umeščen konec junija.
Mestni avtobusi pod občinsko upravo
Na zadnji seji goriškega občinskega sveta, ki se je vršila v ponedeljek, 17. aprila, je mestni svet sprejel in izglasoval predlog občinskega odbora za miunicipa-lizacijo mestnih avtobusnih prevozov'. Zadeva mestnih prevozov je že dolgo časa belila glavo goriški občinski upravi. V ta namen je dalj časa delovala posebna sve-
ZA KMETOVALCE
Bolhač
Letošnja zima je bila dokaj mila in je uničila le malo škodljivih žuželk. Zato lahko pričakujemo v kratkem njihov naval v vrtovih, na polju in gozdovih. Danes imamo na razpolago številna sredstva za njihovo zatiranje, vendar moramo dobro vedeti, katera smemo uporabljati v določenih primerih. V vrtovih, kjer pridelujemo svežo zelenjavo za takojšnjo uporabo, moramo biti pri izbiri zatiralnih sredstev zelo previdni in izbrati takšna, ki so dovolj učinkovita proti zajedalcem in obenem niso škodljiva za živali in človeka. Med taka sredstva spada bolhač ali pi-retoum. Bolhač je rastlina trajnica, podobna ivanjščici, in raste divja v Dalmaciji. V afriških državah Keniji in Tan-ganiki jo gojijo kot industrijsko rastlino in njen pridelek očitno raste od leta do leta tako, da bo letos dosegel že 15.000 ton. Sprva so ga največ pošiljali v Anglijo, danes pa ga prodajajo skoio po vsem svetu. Njegov cvet vsebuje piretrin, to je snov, ki deluje na občutljivo kožo in živce drobnih žuželk in jih hipoma uniči. Zato ga s pridom uporabljajo za zatiranje bolh, uši, tripsov, pršic itd. Važno je, da pri tem ne škoduje niti človeku niti topk> krvnim živalim. V trgovinah ga prodajajo v obliki prahu ali tekočine. Zaradi teh lastnosti je bolhač zelo uporabljiv v vrtovih, kjer ne smemo uporabljati tistih sintetičnih sredstev, ki so močno strupena in nevarna za ljudi.
Zeleni načrt brez navodil
Zeleni načrt ali petletni program za razvoj kmetijstva še vedno ne more delovati, ker vlada še ni izdala potrebnih navodil za njegovo izvajanje. O teh navodilih je šele prejšnji teden razpravljal medministrski odbor za gospodarsko programiranje.
Slovensko
katoliško akademsko društvo (SKAD) v Gorici
v a b i
NA SREČANJE
z odgovornim urednikom mladinske revije »Ognjišče« v Kopru
BOJANOM RAVBARJEM
na katerem bo razgovor o problemih, s katerimi se srečuje tamošnja mladina. Razgo\’or bo v četrtek 27. aprila 1967 ob 20.30 v mali dvorani Katoliškega doma v Gorici.
Odbor SKAD-a
tovalska komisija, ki je nato predložila odboru svoje zaključke. Po sedanji odločitvi bo novo avtobusno službo, ki jo je imelo ves zadnji čas v najemu podjetje Ribi, prevzelo občinsko podjetje za električno, plinsko in vodno napeljavo (Azien-de Municipalizzate). Tako bo nastala četrta veja občinskih podjetij za mestne avtobuse. V ta namen bo morala občinska uprava kupiti 12 novih avtobusov za 115 milijonov 856.600 lir ter bo v njih namestila potrebne avtomate za prodajo listkov, za kar bo potrošila 12.600.000 lir. K tam stroškom pa bo prispevala tudi deželna uprava v smislu deželnega zakona 11. novembra 1965 št. 25. Poleg te splošne določbe o municipalizaciji je občinski svet odobril tudi sporazum o staležu nameščencev bodoče avtobusne službe.
Za omenjeni ukrep so glasovali svetovalci KD, PSU, SDZ in komunistične stranke, proti pa so glasovali liberalci in misini.
Zatiranje jetike in bruceloze
Že lansko leto se je začel po vsej državi pregled govedi in izločanje tiste živine, ki je bolna na jetiki ali brucelozi. Veterinarski uradi so doslej opravili precejšen del svojega programa. Vendar je pričakovati majhen zastoj, ker so pošla prvotno odobrena denarna sredstva in ministrstvo za zdravstvo se trudi, da najde nadaljnjih 80 milijard lir, ki so potrebne za dokončno izvedbo tega važnega načrta. Enake pobude izvajajo tudi v druigih evropskih državah. Tako so v Nemčiji po 10 letih prizadevanj iztrebili živinsko je tiko, dočim so v Franciji in na Holandskem še vedno na dedu.
Na Tržaškem je bilo doslej opravljeno približno polovico pregledov in kot napovedujejo bi se morali končati sredi poletja.
OBVESTILA
Sedmi dušnopastirski tečaj zamejskih duhovnikov bo letos od 28. do 30. avgusta v Domu duhovnih vaj v Trstu. Istotam bodo tudi duhovne vaje za slovenske duhovnike od 3. do 7. septembra.
Romanje goriških Slovencev h Gospe Sveti. Kot je znano, se bodo tudi goriški Slovenci udeležili vseslovenskega jubilejnega romanja h Gospe Sveti 9. maja. Število do sedaj prijavljenih obeta, da bosta potrebna dva avtobusa. Ker je prostih še nekaj mest, tako na upravi Kat. glasa kot pri g. Kleindienstu, podaljšujemo rok za prijavo za en teden, t. j. do 27. aprila. Če je bilo lepo in veličastno v Rimu ob priliki zadnjega romanja, ne bo nič manj mogočno in prijetno slovensko srečanje pri Gospe Sveti.
Kmečko društvo neposrednih obdelovalcev zemlje iz štandreža obvešča vse dvolastnike iz tega kraja, da bodo v nedeljo, 23. aprila od 11. ure dalje v gostilni Lutman sestavljali prošnje za sečnjo lesa v Jugoslaviji. Prizadeti dvolastniki naj prinesejo s seboj tudi posestno polo. Obenem se sprejemajo prijave o površini sejanega krompirja za nakup strupa proti mrčesu po znižanih cenah.
Kdor ima kake fotografije ali diapozitive, na katerih je pokojni prof. Mirko Filej, ga lepo prosimo, da bi jih dal na vpogled, da bi jih morda uporabili za njegov življenjepis. Fotografije in diapozitive, prosimo, da bi jih izročili na upravi našega lista.
V nedeljo, 23. aprila bo na športnem igrišču v Boljuncu nogometna tekma: Breg : Union, čisti izkupiček tekme je namenjen srednji šoli v Dolini kot prispevek k postavitvi kipa Simona Gregorčiča. Občinstvo je vljudno vabljeno, da se tekme udeleži v največjem številu. Začetek ob 15.30.
DAROVI:
Za Zavod sv. Družine : I. K. 12.000; N. N. 10.000; N. N. 5.000; L. L. 5.000 N. N. družbenica iz Gorice 3.000; SLE. 1.500. Vsem dobrotnikom iskren Bog povrni!
OGLASI Za vsak mm višine v širini enega atolpca: trgovski L 30, osmrtnice L. 50. *eč 7W davek na registrskem uradu.
Odgovorni urednik: msgr. 4r. Fr. Metrdk Tiska tiskarna Budin ? Gorici
Izdaja Katoliško tiskovno društvo
HRANILNICA IN POSOJILNICA NA OPČINAH
vabi svoje člane, vlagatelje in vse, ki se zanimajo za ta domači zavod,
na slovesno odprtje svojega sedeža
v Bazoviški ulici št. 2, ki bo v nedeljo, 23. aprila 1967 ob 10. uri.