OBZORJA STROKE - GRADIVO
zgodbe vsakdana
POGOVOR Z DUHOM
Moja sošolka Breda je imela v osnovni šoli najboljšo pri-jaieljict >. ki je i mirta v osmem razredu. Nekaj uieseeev po njeni Miini so se zbrale sošolke pri Brecli domà. l'ogovor je nanese! na umrlo sošolko in odločile so se, da jo bodo poklicale. Na sredo sobe so pt »stavile jogurt ni lonček in papir, na katerega M> napisale na eno stran DA. na drugo pa NT. Sedle so okrog lončka ki so ga postavile na papir in začele razmišljati o tisti v iM>1ki Ko so začutile, da je njen duh z njimi, je Breda začela spraševati: Mi si dober duh?' In kozarček je odgovoril: "Da", I lalje je spraševala Breda: "Ali si duh. ki ga poznamo?" - "Da" In tako naprej, dokler se ni izkazalo, da je to duh njihove sošolke Med drugim je Breda, ki si je želela in na koncert skupine ( ittns n' littses" vprašala, če se |i bo želja izpolnila kozarcck m jt; premaknil na DA, m v resnici te Sla pozneje na i a koncert \ Nemčiji ».Koso izčrpale že vse lemc. ki so jih trenili no zanimale, si j \ prasale. če bodo kakšne posledice zaradi te seanse, Na lo vprašanje se je kozarček postavil na NE. Na zadnje ie Breda v prašala. če lahko sošolko še kdaj pokliče in i idgovt>r je bil zopet: "Ne".
Na koncil takih seans jt* navada, tla kiizarček razbijejo Ko pa je ti »krat ena i >d si >ši »lk udarila po kozarčku se je razletel na tisoč koščkov po tfli sobi t ki takrat naprej ima Breda v preprogi odtiS tega kozarčka, kot da bi bil vžgan vanjo
Risba:
Tamara
Korošec.
Risba: Tamara Korošec
(Zapisala Veronika Krope/', gimnazijka Ljubljana. 1997)
ŠE ENA O DUHU
srnotlnit a. ki jt- t svojem 93, letu (rojena je bila na Martinovi ■ v zadnjem letu prejšnjega stoletja) uspešno prestala operacijo po zlomu kolka, se je morala, kljub za njena leta presenetljivo dobri rehabilitaciji, preselili v dom za upokojence. Dotlej je živela v skupnem gospodinjstvi! s svojo Štiri leta mlajši» sestri i. vse < iti druge svetovne vojne dalje, ko sta obe ostali vdovi. Bo prihodu v dom se je hitro vživela v novo okolje in nov način življenja. Večkrat se je rada pohvalila, tla je prvo leto p< > prihodu v dom na novoletni zabavi plesala še ua inv alidskem vozičku, naslednje leto pa le s polnočjo bergle.
< )b enem izmed Obiskov mi je vsa vesela pripovedovala o
svojih nedavnih, sicer nič kaj prijetnih sanjah, kipa so se zanjo dobri) končale in so se [i v živo vtisnile v spomin. V sanjah j'5 je namreč obiskala neka žena v belem in jo prav lepo vabila, naj gre z njo. Takoj je ugotovila, tla je to smrt, zato jo je brž začela odganjati, rekoč, naj jo pusti pri miru. tla bi rada št: živela, tla noče še umreti In smrt jo je res pustila na miru i'1 odšla. Naslednje jutro pa je izvedela, tla je umrl eden izmed varovancev doma z njenega nadstropja
(zapisala Mojca Račič Simončič, bibliotekarkit na OEiKA-Ljubljana 1996)
66
GLASNIK SED 37/1 997, št. 1 -2
A