16Z. »nilti. IIWM. i (ml. II Mb m XUX. bio. .Slovenski Karcd* Telga pm poitit za Av»tio-Ogrsh»: - za Nemfljo: ćelo Teto skupaj naprtj . R 25*— I cdo Icto naprej . - . K 30*— po! leta 13*— I Jetrt ltta " • • • • * I M Amcriko in vic druge dežele I na mesec Z 1 1 ! \ 230 ' cdo icto naprej • . ♦ . K 35.— Vprašanjcm glede Inscratov se naj prtložl ti odgovor dopisnici al! matnka* VpraToittr? (»podaj, dvai&c levo), BaailOT* ali©* *. 9, tcltloa itiS, Inserati veljajo: peterostopna petit vrsta za enkrat p© 30 viit* t h m e r i a. Položaj je nelzpremeniem • Vrhovno armadna vodstvo. Ruska armada generala Kaleđi-na, je pričela za-dnje dni z novimi mogočnimi šunki proti naši volinjski fronti jugozapadno Lučka. Videti ie, da Rusi nišo opustili svojega starega koncepta, ki je bil s početka opetovano naveden v njihovih u radnih po-rociiih kot »pohod na Lvov«. S krepkim od številno mnogo močnejSih i čet izvršenim šunkom pri Sklinu ob ; Linjevki in proti Gorohovu ob Lipi je hotei prebiti ruski general našo fronto ter se polastiti ceste na Stoja-itov in Radzijehov v sev ervzhodnem kotu Galicije, odkoder vodi železni-ca č?z Kamjonko StrumiJovo na Ovov. V ljutih bojiru ki so se vršili v soboto in nedeijo, se je posrećilo našim četam ta mogočni ruski sunek prestreči. Nemški bataljoni so udarili iz pokrajine pri Pustomitih na ruske divizije z boka ter so niih ofenzivno silo tako oslabili, da se je mogla naša fronta nemoteno od sovražnika umakniti za ban'iero reke Lipe. kjer se bo na Urajši in rrdneiSt crti t usDehom hranila proti vsem nadaljnim ruskim surkom. Vo;aški strokovnjaki menijo, da so ruski na-; va'i jugozapadno Lučka tuđi v zvezi i z do.Todki ob Stohodu. Rusvi nri*ick ! ob Uni naj razbremeni ruske crte ob Stohodu ter Um om^Toči nadr»'ine akcije. Istemu nemenn slu^no pač tn-di ruski napadi znnadno Torčinn. ki pa so bili vsi odbiti. — V karpatskem gozdovju v Bukovini in Oal'ciji. zla-sti zapadno goren:e Mo!d^-re, ori £abju ob goreniem Crnem Čer^mo-sn. pred sedlom Jubionfca pri T^>ta--ovii ob žeTeznici Delatvn - Koros-mezo postaja ruski pritok vedro večji. ruska krdela so prodrla v visoke ^ore sevemo od sedla Prislop, preko katerega drži državna cesta iz 1 Kirlibabe v Felso - Visso. Vsi ti ruski napadi pa nišo imeli nobenega uspeha. Z ozirom na navzočnost maniših ruskih ocidelkov na nekate-rili karpatskih vrheh se je pojavila v komitatu Marmaros - Szigeth med prebivalstvom nervoznost. Veliki župan Nvegre je vsled tega gotovo na podlagi avteritičnih informacij izja-vil, da se prebivalstvu ni ničesar ba-ti in da je marmaroški komitat, ki meji neposredno na Bukovino, po-polnoma varen. Ta izjava je duhove pcpolnoma pomirila in nam je dokaz, da so storiem vsi potrebni ukrepi, da so Rusi svojih karpatskih izletov ne bodejo dolgo veselili. 1 RL'Cfc'O ffPinNO POROĆU O. 14. julija p o p o 1 d a n. Sever-no Trisvjatskega jezera je imcl su-nek naših patmlj dober uspeh. Sovražni letalci so vrgli 70 bomb na trg Polenečki (30 kl severovzhod-no Baranovičev.) Naše ob levem brec:u Stohoda rkoDp^e *^tc vražnik ljuto napada. Sevemo dole-njc Lipe je sovražna artiljerija silovito obstreljcvala naše pozicije. — Galicija. Zapadno od Stripe so Nemci in Avstrijci izvrševali posebno ljute protinapade. Skupno šte-vilo v tem odseku doslei zavojevanih vjetnikov je naraslo na 3200 nem-ških in avstrijrkih vojakov, plen pa na 2 topa, 19 strojnih pusk in 1 metalo za bombe. ! 24.} u li j a z v e Č e r. Zapadna i fronta. Pri oristavi Stahovce. jugo-i vzhodno Naroškecra jezera. smo napadli nemske predstraže ter iih po-gna'i v beg. Od sovražnika po silni : artiljerijski prinravi izvršeni nanad i pr! va?« Zarečje (3 km južno Sto-hihve. 38'8 km severovzhodno Kov-'a) smo zavrniii na jurišre pozicije. Sovrr^ni letvici so metali bombe na Luck in na koTodvor Kiverci seve-rovzh^du od Lučki. Ju^ovzhodno Svin'rhov. pri vaši Pustomiti, ie sovražnik s tc!ko in l?hko artiljerijo ljuto obstreljeval naše pozicije. — O a 1 i c i j a. Zapadno Strpe pojema !jutr>st boja. Bol na buko vinsko karpatski fronti. Iz vojnega časnikarskega stana poro:ajo 17. t. m. Tuđi včeraj so Rusi pc*ku?.a!i preireti Jugozapadno crte Mo!Java - Briaza viš:nske pozicije c. in kr. čet, ki so se tu ustalile vzhodno od bukovinsko - ogrske me-je. Izvršili so silne napade, ki pa ni- šo imeli niti najmanišega uspeha. Prišle je do srditih bojev moža proti možu, v katerih so bili sovražnikove juriSajoče kolone vsakokrat decimi-rane. iNa vrheh bukovinskih Kazpa-tov sevemo od sedla Prislop, preko katerega pelje cesta iz doline Zlate Bistrice v Borgo ter pri Jablonici, vzhodno izvira Belega Ceremoša. se je razvila neke vrste gueriiska vojna. Temu je bilo taJco že ko so Rusi prvi-krat zaseđli Bukovino. Takrat so za-slovela imena majorja Rusa in nad-noročnika Petrina. Tuđi tokrat delu-:cjo naši štrafunski oddelki, ki vzne-mirjajo sovražnika. Kusi se pobiii'ćujejo pri i:-:slcdo-vanju naših gozdnih pozicij velikih psov. ki so drenirani tuđi na ljudi. Rtifkfl ofeasiva se usta vi ja. Preko Bazileje poročato iz Pe-trograda: Vojni kcresponrlenti na fronti generala Bnrsilova so poslali svojim listom enako se glac.eče brzojavke, ki pravijo. da ie vrhunce bojev že dosežen in da se boji ne more-jo več stopnjevati. Srbi na ruski ironiS. =>Leipziger Tagblatt« poroca: V Odcso je prispela te dni že tretja srbska divizija z novimi puskami in artiljerijo, tako da se bori sedaj na ruski fronti 65.000 Srbov. Japonci na ru?ki fronti? Iz Košić poročajo: Te dni so pri-reljali z ruske fronte 400 zajetili J;i-poncev, ki so silno zadovoljni, da so vjeti. Ruske grozovitostf. Dunai, 17. julija. (Kor. urad.) Iz vojnega časnikarskega stana: Pri zadnjih bojih na severovzhodni fronti smo našli po nekem ruskem napadu, tri mrtve ulance s sledovi okrutne pohabljenosti. Trupla so ležala vz-nak ter so bila prebodena v srce z očividno dvoreznim bodalom, pa ne z bajonetom. Vsakemu mrliču je bilo z enim samim vbodom iztaknjeno i desno oko. Neka bližnja kmetica je I povedala, da so ta čin zagrešili ruski | vojaki z visokimi čepicami iz kožu-! hovine. Dunaj. 17. julija. (Kor. urad.) f t a ' ; ' r» n ^ k n }• n ' i s č e. Oicenj sovražne artiljerije proti naš] oezicHi na Borcoli traia. Tuđi v sosedne»n odseku do doline Astica ie topovski boi prav živahen. Na fronti v Dolomkib so se nahatele naše po-zlclfe severno doline Peflegrino in v pokraflni Marmolate, na koroški frovt\ na Jezerrtška dolina in odsek ori RabHu pod ljutim ognjem. Krdela italMan^e re^o^e, H ?o prodirala v Jezerniškl dolini« so bila odbita. Nametnik načelnika gerersinesa štaba pl. H 6 f e r % iml. ■ * ^ogodki na mori u. FlotfJJa hidroplanov ie v noči od 16. na 17. t. m. učinkovito obsoži!a železniske naprave in voiaš!ce obiek-te v Trevlsu z % težkimi in latikim? boffib-iniL Eno letalo se pogreša. Brodo\Tio poveljstvo. ITALIJAtfSKO URADNO POROČILO. 14. jul i j a. V dolini Camonice naraščajoče delovanie sovražne artiljerije na naše pozicije v Tonalu in na Adamelld. V odseku Adi/ke doline je obstreljevala naša artiljerija sovražne baterije na pobočju Biaene in kerakajoče čete in trenske kolone. Na Posinski fronti je 1)il sovra-žen protinapad na hrib Majo zavr-nien. Na visoki planoti Sette carrmni živahno artiljerijsko in infanterijsko delovanje. V Tofanskern ozemlju se je bil vgnezdil sovražnik v strtnem skalnem stolpu vzhodno Cola de Bois — Casteletto imenovan — in je obvladal od tam cesto po Doiomi-t?h in gorenji konec doline Travenan-zes. V noči na 13. julij smo razstre-II11 z močno mino, katere polaganje je zahtevalo dolgotrijno žilavo delo, vrh Ca^teletta v zrak. Vsa sovražna posadka je bila pokopana pod raz-valinami. Naši alpini so sli na strme stene skalnega stolpa. zavzeli pozicijo in jo utrdili. V noči na 14. je napade! sovražnik z novimi silami in LISTEK. Chonchette. Francoski spisal Marcel Pr e vo s t. (Dalje.) VIL Doprinesena žrtev ti pomiri vest, ne pa srca. To je okusil Jean, kakor hitro je, vrnivši se v Pariz, premagal prve težave svoje nove službe in Je mogel nekaj časa posvetiti tuđi samemu sebi. Najel si je malo iz dveh sob obstoječe stanovanje na boulevardu Latour - Maubourg v blizini mornariškega ministrstva, ka-mor so ga klicali niegovi vsakdanii posli. Kakor hitro se je bil vselil in poskrbel za opravo in postrežbo in je bil od petih popoldne naprej svoj go-spod, je opazil to strašno praznoto in ta neprestani nemir, ki ga je zapustila v njegovi duši obljuba, ki mu je v Locnevinenu ušla iz ust. — Obijubil sem, da poročim de-klico, ki je ne ljubim, ki Je vsaj ne ljubim kakor ženo. Ta misel ga je zasledovala. mučila... Nikakor se je ni mogel otre- sti . . . Zopct in zopet so £a povede njegove misli v ta kotiček bretonske zemlje, kjcr je svoje življenje ukoval v verige, kjer ga je njegovo zaupanje varalo, kdove zakaj, morda v trenot-ku nepremišljene velikodušnosti. Tedaj je preživel strašne večere, večere ob katerih se v duši samca porajaio misli na blaznost in samo-mor. Komaj se je povrnil domov. je zmetal povrŠnik in palico na slepo ?o kanapejih in naslanjačih. se vrgel v naslanjač pred svojo pisalno m!zo, niti toliko poguma ni imel, da bi pri-žgal svetilko in Ie brlava sveca je razsvetljevala dolgočasno praznoto sten . . . Neprestano je razmišljal o vseli teh zapletljajih. iskal njih konč-ne vzroke, zamešane kakor klopčič, ki si ga navil tja v en dan in iskal poti iz te zagate, kjer je zdaj tičal vjet med svojo besedo in svojo Iju-beznijo. Njegovo samotarsko življenje Je trpljenje Ie še pooštrilo. Nikogar več ni poznal zdaj v ministrstvu, zakaj v teh petih letih, kar je bil na morju. je komaj vsako leto za dvajset dni pri-šel na franeosko obrežje. Nič te tako ne grize, nič te ne stori sebične)fteg& in slabšega, kakor taka šamota. Po* gosto je preživel ćele dneve, ne da Je izpregovoril besedico. Avtomatično ic opravil svoje đnevae posle, na ve- ^er pa je po kratkem oredu IcrcI spat v nadi, da najće miru v spanju. Joda noč mu ni prinesla niti miru niti spanja . . . Zdelo se mu je na-sprotno, da ga v tihoti njegove sobe strah se prej zaduši, podoben zavrat-nemu gostu, ki £a privabi temu . . . Vsa rokvar.'enost. ki ima v vsaki človeški duši svoj dom, je prišla na površje, kakor strupena pena. Ze se je sprijaznil z mislijo. da preruši ob-stoječo zvezo in prelomi dano bese* do ... Mili in razumni Louisin obraz je polagoma izjrinil iz njegovega spo-mina: vse misli, vse žeije so iskale drugo podobo, ono Chonchette . . . Moj bog, kako hitro jo je izgubil! Kak neusmiljen in strašen zakon ju je za vedno ločil! ... Poklical si je v spomin dneve, ki jih je preživel ž njo: sestanek v lipovem drevoredm trenotek, ko jo je prijel za roke, zadnji poljub . .. Tedaj je vstal s svojega sedeža in v temi stezal svoje roke proti ne-vidni prikazni ... Kje je bila? Tu ... poleg njega? . . . Zdelo se mu Je, da se Je dotika, da jo ima v rokah, skle-nil je prste, da stisne njeno nežno za-pestje in globoko je vdihoval zrak v se, kakor da temni Chonchettini iasje raziirjajo po sobi svoj vonj. Ves potrt pa se Je skoro zgrudil na svojo posteljo, po td kratici sanjariji uai- čen, ^e huj^e prenasajoč svojo samo-to. Včasih se je prestra»šil samega sebe, čc je sredi noči blodil po sobi . . . Ce ni ležal, je pritiskal svoje čelo ob okno in skoro srečen je bil, če je v temi butil ob rob meblja, zakaj bole-čina mu je prepodila te mučne misli. Tu in tam je hotel že vse pustiti, se vkrcati in povzeti zopet življenje potujočega pomorščaka, ki ga je toliko let storilo prostega in srečnega. Podrejenost pod vojaško disciplino, odgovornost za prideljene mu ljudi bi mu gotovo koristila. Zdaj je ravno nasprotno lenaril po ministrstvu. in sam ni vedel, kako naj raztegne na ćeli dan to pičlo delo med kupom ze-lenega papirja, raztresenega po pi-sami. Kakšno življenje! In, veliki bog. sam si ga je želei! Zdaj niti ni imel pravice, želeti si kaj drugega; njegova bodočnost je bila zapeča-tena. Zamislit se je v to prihođ-njost... Poročil Je Louiso; žrtvoval se Je. Ljubil je ni. svoje žene. Nikdar (tega je bil gotov), bi ne mogel Lottise ljubiti kakor ženo in misel da postane njen soprog, se mu je tako gabila, kakor da se okrivi krvosram-stva ... Poročila sta se ... On pa je navzllc temu ohranil svojo Ijubezen drugi in ta Ijubezen je vsled ločitve ia kesanja rastia od dne do dne. pri- siljen pa je moral nadaljevati svojo pot skozi življenje, usta so morala drugače govoriti kakor srcć in njegov ponos se je moral vsak trenotek upirati temu, kar je bila njegova dolžnost! . . . Sredi teh obupnih duševnih bojev je Jean prejel pismo gospe Bć-tournć s poročilom, da odpotuje z Louiso na jug. Ustavite se v Parizu, ali ga morete tam videti? Mise! na to svidenje je bila mlađemu možu zoperna. Ne, zares bi tega ne mogel prenesti. Rajši se izog-ne. Odgovoril je teti, da ga na dan njihovega prihoda ne bo y Parizu. In iz strahu, da ga ne obiščete na stanovanju, je začasno zapustil naje-ti sobi in se naselil v zapuščenem de-Iu mesta; skušal je izbrisati vse sle-dove za seboj: najrajši pa bi bil po-polnoma izginil. To prognanstvo je trpelo osem dni. Povrnivši se na svoje stanovanje, potrt od sramu kakor zločinec. je našel listek gospe Bćtourne, ki je silno obžalovala njegovo odsotnost. Spodaj pa je Louisa, ne da je teta za to vedela. zapisala: »Hudobnež, zakaj se skrivaš?« Ona je torej vse uganila!... Od-kod ta njena zagonetna bistrovid-nost? (Dalje prOftođftJie.}, Stran *. »aUJVCNSKi NAKOU*. one 18. juli)« 1916. 162. Siev moćno artiljerijsko podporo Caste-letto, bil pa ]e po ljutetn spopadu z najtcžjimi izgubami zavmlen. VčeraJ je trajal ves dan besneč ogenj so-vraine artiljerije na policijo, ne da bi bil mogel omajati naš trden od-por. Na ostali fronti do morja artiljerijsko delovanje. Sovraini letalci so vrgli ponoći bombe na Padovo. Dve osebi mrtvi, nekaj ranjenih, škoda lahka. Na pianoti Assiaga. Lagano, 17. jul i ja. Z vojaške strani se konstatira v »ItaliU: Gotovo je, da se sovražnik noče umak-niti čez Crte zapadno plin ote Asiaga, kar uničuje premnogo italijansko opanje. Italijanska artiljerija bo imela tam dolgotrajno delo. Đissoiatti na soški fronti. Preko Lugana poročajo, da je Bissolatti dospel y italijanski glavni stan. Poprej je obiskal Cadorno. V glavnem stanu bo imel razgovore s kraljem in ministrom Porrotn. potem si bo ogledal natančno fronto ob Soči. Knez iz Monaka v vojni zoni. »Corriere della sera« poroča, da je knez iz Monaka 15. t. m. v sprem-stvu nekaterih franeoskih generalov in višjih oficirjev dospel v vojno zono. Kralj ga je pričakoval na kolodvoru, na kar se je peljal ž njim v glavni stan. kjer ostane nekaj dni. Kralj ga popelje na fronto. Letalski napad na Spczio. Lugano. 17. julija. O letalskem napadu na Spezio pišejo milanski li- sti, da le fantasti trđflo, da )e prtto ietalo z morske strani. Gotovo je, da so videli Ietalo v Desencanu, v Man-tovi in drugih krajih iB od tam j* bilo tuđi naznanjeno. Ker so je zadržavali obrambni topovi, le moralo ostati v znatni visini. Letak) je vrglo pet bemb. pet oseb je ubitih, 20 ranjenih. »Avanti« poroča podrobno o tem napadu, najinteresantnejie stavke pa je čitala cenzura, Odhođ iz LIMJe. Milanski listi poroČajo iz Rima, da je došel tja italijanski namestnik v Libiji in general Ameglio. Tuđi libijske deželne cblasti so dospele v Kim, kjer so odprlc svoje urade v kolnijalnem ministrstvu. DROBNE VESTI IZ ITALIJE. »Tribuna^ poroča, da italijansko blago, poslano na Rusko, to je 50.000 zabojev oranž in citron iz Sicilije, je estalo na ruski meji, dočim se blago iz Anglije. Francije in Spanske hitrej-še prevaža v Rusijo. Skoda je že i-recejšnja. Sedaj hoče italijanska vlada doseći izpremembo tega položaja ali trgovci morajo prenehati po-šiljati blago v Rusijo. To poročilo nam zopet kaže, kako postopa četve-rozveza z Italijo. »Popolo d' Italia« je bil ustanovljen v decembru 1914. v vojnohuj-skaške namene. Sedaj naznanja. da bo izhajal samo po trikrat na teden v obsegu dveh strani, ker mu pri-manjkuje za dnevnik potrebnega de-rarja. To bi bil naiboijši dokaz, kako delovanje vojnih hujskačev izgublja tla. liitt kanile i lila lio ta. NEMŠKO URADNO POROClLO. Berolin, 17. julija. (Kor. urad.) VVolffov urad poroča: Veliki glavni stan: Zapadno bojišče. Med morjem in Ancreo so zvi-iali Angleži na več mestih ogenj do velike Ijutosti. V pokrajini ob Sommei ie bilo delovanie artiljerije na obeh straneh lako znatno. Prišlo ie do sovražnih demlh napadov, pri katerih so vdrii Angleži še boij v Ovillers in ki so po-vzroćili južno od Điacbea živahne boje, ki pa so se v ostalem ponesreči-H že v na$em zapornem ognju ali pa se v njem nišo mogli popoinoma razviti. Stevilo v boilh za Biache vjetih sovražnikov se ie zvišalo na 4 čast-nlke. io 366 mož. Dne 15. julija nričeti večii francoski napadi vzhodno Može so se nadijevali do danes zjutrai. Uspehov sovražnlk v tej krvavi borbi ni dosege], temveć je izgubil na nekaterih mestih na ozemlju. Na ostali fronti nobenih dogod-kov posebnega pomena. Francoski sunek, kl ie sledil razstrelitv! sever-no od Oulchesa ie bil odbit. Na visini Combres smo razstreljevaH z dobrim uspeh om: neka nemska patru-lja ie prlpeljala pri Lanfroicourtu (v Lotaringiil) nekai vjetmkov. Dne 15. fuljia smo izločill iz bola ražen onih, o katerih smo včerai po-ročafl, 2 nadaljnl sovražna letali, eno v zračnem bolu za sovrazno crto iuž-no od Sonume. drugo smo sestrelill z zemlje pri Treslincotirtu (Oise) v naši fronti. Vrhovno arraadno vodstvo. FRANCOSKO URADNO POROClLO. 16. Jolija ob 3. popoldne. Južno Somme so Nemci sinoči zava-rovani po megli prodrli ob Kanalu naprej in delali ljute napade na Mai-sonette in na vas Biaches, ki so jo z napadom vzeli. Močan francoski protinapad pa je zopet zavzel Biaches, Maisonette in severno mali go-zdič, kjer se neka} Nemcev še upira. tV okolišu Chaulnes je vrdl nernški oddelek po hudem obstreljevanju v strelske jarke prve linije sevemo Chillvja. Protinapad ga je takoj zopet ven vrgel. — Sevemo Aisne v okolišu Oulches so Francozi s sreč-nim napadom očistih* sovražen strel-ski Jarek. Na desnern bregu Mase so poskusile močni nemSki poizvedoval-ni odđefck pri ti do franeoskih strel-skift Jarkov in gozdu med Reso in Poivrom, a pregnal jih je infanterif-ski in zapfralni ogenj. V odseku Fle-ury je imela franeoska fnfanterija omembe vredne uspehe zapadno In 3užno vaši. Artiljerijsko delovanje je slej, kakor prei na obeh straneh tega okoliSa in pri Chenoisu in Lauff^e jako inoCno. — Letalstvo: Blizu Somme so bili francoski bojni letalci jako delavni. Stfii ncmftka letala so bila od naših nad sovražnimi llnijami napaćena in odstreljena. Dve drug! le- I siljeni, iti na tla. Blizu Verduna je ; francoski letalec užgal privezan i nemski balon. V noči od 15. na 16. je franeosko letalsko brodovje obstre- Ijevalo kolodvore Iiombleux in Noi- sel in težko baterijo blizu zadnjeime- novanega kolodvora. Isto noč je dru- ! go brodovje vrglo mnogo granat na ; kolodvor Ablecourt in na postajališči Terginer in Chauny. 16. j u 1 i j a o b 11. p on o č i. Na Champagnski fronti živahno delovanje ruskih in franeoskih patrulj. Na I levem bregu Mase precej živahno i obstreljevanje v okolišu Chattan-j court. Vziiodno višave 304 smo za-| vzeli nekaj delov sovražnih jarkov. i Na desnem bregu so naše čete iz-popolnile svoje napredke vzhodno FIeuryja in napravili vjetnike. Artiljerijski boj se tod nadaljuje z neko Ijutostjo. Sicer je bil dan na fronti ; precej miren. — Letalstvo: Zjutraj dne 16. t. m. sta bili v okolišu Somme odstreljeni dve sovražni letali, eno od poročnika Guynemerja, ki je s \ tem premagal svoje deseto Ietalo. ; Dne 15. t. m. je seržant Rochefort ! premagal svoje peto sovražno le-i talo. Belgijsko uradno poročilo. 15. julija. Zadnjo noč so Nemci poskusili napasti predstraže v okolišu Ona - Stuyvekenskerke; bili so popoinoma odbiti. Danes so naše baterije vseh kalibrov vprizorile v okolišu Hebsa razdiralno streljanje na sovražne naprave. Sovražnik je slabo odgovarjal. 16. julij a. Na raznih mestih belgijske fronte so se razvili artiljerijski boji, ki so potekli nam v korist. Obstreljevanje iz težkih belgijskih topov je posebno izdatno vplivalo na sovražnikove obrambne naprave pri Steenstraeteju; te naprave so bile razbite. ANGLESKO URADNO POROClLO. 17. julija. Na angleški fronti gre vse dobro. Na enem mestu smo sovražnika potisnili nazaj v njegov tretji brambni sistem, ki leži dlje kakor štiri milje za prvotno crto strel-skih jarkov pri Fricourtu - Mametzu. V zadnjih 24 urah smo vjeli nad 2000 rnož, med njimi polkovnega zapoved-nika 3. gardne divizije. Stevilo od začetka bitke vjetih je naraslo nad 10.000 mož. V naše roke je prišlo mnogo vojnega materijala. 17. julija ob 7. uri 30 minut zveče r. Angleži so prodrli na Pozičres in Martinpuich. Južni Afrikanci so vzeli gozd Delville. Pr-vikrat od začetka vojne je operirala kavalerija. Oddelki gardnih dra-goncev in dekhan - jezdecev so na-pađli sovražnika in ubili 16 mog, vjeli pa 34 mož. Zavzeli smo ves gozd Delville vzhodno Lontrnevala vzlic obupnermi odporn In odbili ljut protinapad s težkimi izgnbami za sovražnika. Zavzelj smo gozd Fonreii*, kjer smo predrlf 3. nemško lmijo. En eskadron gardnih dragoncev je imel tu usoešen boj proti sovra5?neTmi o<1-delku. Zavojevali %mo ves gozdič Bazentinle - Petit, k! leži zapadno vaši tega Imena, in odbftf dva proti- i^tfbk Mad vtetnlki )o mpvn&k^ IH vu Itak nekega bavtrskfin pd»; ka. Prodirajoć vzhodno Ovillcrsa. smo si napravili pot do Poziferesa. — Letalttvo. V ladniih 48 urah ie slabo vreme letalce Jako ovtralo. Dne 14. t m. so ili oblak i malokdaj nad 500 Čevljev visoko. Vzlic tena je bilo opravljano mnogo dracocene-ga dela. Pri enem naiih napadov z bombami je bil sovražen vlak vržan s Ura. V tadnjih 24 urah smo uničili tri Fokkcr- stroje. tri dvokrilcc in eno Ietalo z dvema motorjema, in smo prisilili eno Fokker - Ietalo, da je poškodovano šl3 na tla. Vsi nali stroji so se v dobrem stanju vrniii. 17. julija ob 10. uri 50 minut zveče r. Ljuti, ves dan traja-joči boj pri Pozieresu in v odseku Guillemont nemške druge linije, je provzročil dalnie važne angleške uspehe. Angleži so zavojevali dva gozda vdrli v 3. nemško linijo severno Bazantin - le - Orada in dospeli v najbližnjo blizino Pozier^sa. Poročilo generala Haiga: Hudo msdsebojno obstreljevanje. Angleži najdejo neprestano velike množine materijala v zavzetih pozicijah in so \TleniIi pet težkih havbic in Štiri 7*7 centimeterske tope. Včeraj je bil v gozdu Foureaux umaknjen oddelek, ki je uspešno varoval z utrditvijo novih pozicij zaposlene čete. ne da bi ga bil sovražnik nadlegova!. Strašne razmere v Havru. Hamburk, 16. julija. (Kor. ur.) »Hamburger Fremdenblatt« javlja njegov kodanjski poročevalec dne 13. t. m. Govoril sem s osebo, ki je bila 7. t. m. v Havru. Tam vladajo strašne razmere. Neprestano prihajajo s fronte vlaki z angleškimi ranjenci.Vsi javni trgi so prenapolnjeni z ranjenci, ki morajo večinoma ležati pod milim nebom. Ladje z ranjenci odhajajo neprenehoma na Angleško. V Havre prihajajo ranjenci deloma neobvezani, da bi svet ne izvedel za te razmere, so angleške oblasti ustavili vsako občevanje prebivalstva z moštvom v pristanu ležečih ladij. Angleška poslanska zbornica. London, 16. julija, Minister no-tranjih del Samuel je priznal, da je v grofiji Roseomon na Irskem vsled odganjanja živine nastal boj, pri ka-terem je bilo 17 redarjev ranjenih. Aretovan ni bil nihee, pač pa se za-čne kazensko postopanje. Daljiel in Carson sta vprašala, kdaj poda vlada pojasnilo o razmerah v Macedo-niji. Minister Bonar Law je naznanil, da bo debata dovoljena. Churchill je vprašal, če se brzojavke točno raz-glašajo in zakai ni ministrskega l>redsednika v zbornici. Minister Bonar Law: Ima važne posle Gun-nell. Na Dardanele je šel. Nov upor na Irskem. London, 16. julija. (Kor. urad.) y>Times« javlja z Irskega: V grofiji Galeav so z vojaštvom ojačili policijo, da onemogočijo odganjanje živine. Glasom »Daily Tebgrapha« je kakih tisoč Sinfeinerjev priredilo v Corku demonstracijo, prepevaje revoluci}onarne pesmi in žvižgaie policiji in vojaštvu. Končno so porušili urad za nabiranje prostovoljcev. Boji na morju. Kolonija, 15. julija. Iz Kristijani-je javljajo, da se je tik Utsira na ju-jrozapađnem obrežju Norveške pojavilo veliko angleško brodovje in se peljajo naprej. London, 14. iulija. Reuter. Potopljen je bil angleški parnik »Sil-verton« (2682 ton). Norveška ribiška T^arnika 5>Weling« in »Umar« sta v Blytu izkrcala moštvo ribiškega par-nika j>Luns:ley Castle«, ki ga je sovražen podmorski čoln potopil. London, 15. julija. Reuterjev biro javlja, da so bili potopljeni štirje angleški parniki. Rušilec »Impetuoso« potopljen. Lugano, 17. julija. Italija prizna-va izgubo rušilca »Impetucso« v Adriji. Posadka je skoro vsa rešena. Kakor znano, je naSe vojno poročilo 14. t. m. povedalo, da je neki avstro - ogrski podmorski čoln 10. t. m. popoldne v Otrantski cesti potopil nekega italijanskega torpedne-ga rušilca tipa »Indomito^. — »Im-petuoso« je bil dolg 73 m, Širok 73, globok 25 m, od riti e vode 650 ton, konjskih sil 15.000. V morje je bil spuščen leta 1913. Drobne iz Italije. Potop t Sevemem morlu. London, 17. Julija. (Kor. urad.) Admrraliteta razgrtala, da le trditev v poročilu nemškega admiralskeja Štaba z dne 15. t. m., da je bila 11. t. m. angleška potnofna križarka v Severnem morju potopliena, bre? v$ake podlage. Stražne ladje, kl s^ bile po ooem poročilu potopljene, so bile otorožtni dbUUd pimiki. Torpediran nemlld parđlk. StoItMobn. 17. julila. (Kor. ur.) Olasom vesti, ki so prišle danes v Skdlesteo, ie v nedeljo ruski ali angleški podmorski čoln v švedskem vodovju torpedira! v Južni smeri vo-zečl nemlld parnik »Cyri2«. Parnik se je potopil čez neka] minut. Mošt vo, vsega skupaj 28 mož, je bilo re-Šeno m spravljeno na Švedsko torpedo vko »Capelle«, ki se je nahajala v blizini. S »Capelle« so videli. da so bili izstreljeni trije torpedi. Po dalj-ši vesti se zdi, da se je zgodilo torpediranje na istem kraju, kjer sta bila zaplenjena parnika »Lissaboti« m »Wornes«, torej v švedskem vodovju. Jenhrtiland" - trgovska ladia. VVashington, 17. julija. (Kor. ur.) Državni departement je formelno od-ločil, da je ^Deutschland« trgovska ladja. Svetnik v državnem departe-mentu Polk je izjavil, da s to odlo-čitvijo ni ustvarjen pre;edenčni slučaj. Prihodnji slučaji se bodo samo-stojno presojevali. Berolin, 17. julija. Vsa Amerika se živo zanima, če bo mogla ladja »Deutschland« uteči An^ležem. V Baltimoru je polno tujcev. ki so prišli gledat ladjo »Deutschland« in iščejo po morju, če je kje viđati kake angleške vojne ladje. Cesa se Amerikanci ?>o)ijo. Amsterdam, 17. julija. (Kor. ur.) »Times« poroča iz Washingtona: Amerikance skrbi, da bi mogla Nem-čiia svoje podmorske čolne, ki so bili proglašeni za trgovske ladje, spraviti v Mehiko, kjer bi se jih moglo spremeniti v bojne ladje ter vpo-rabiti proti arneriški blokadi melii-kanskega obrežja. Turska vojna. TURSKO URADNO POROĆiLO. Carigrad, 17. julija. Glavni stan javlja: Fronta v Iraku in perzijska fronta: Nikakih važnih dogodkov. — Kavkaska fronta. Na desnem in levem krilu je položaj neizpreme-njen. Južno Coruha v nekem odseku središča so ruski napadi, ki so bili od naših čet z velikimi izgubami za sovražnika odbiti, v zadnjih dneh izgubili na silovitosti. Dne 16. julija sta dve sovražni letali blizu bolnice in sanitetnih barak v Gallipoliju vr-gli 7 bomb. ki nišo povzročile nika-ke škode. Drugo Ietalo je naš ogenj popoldne pognal čez morske ožine. — Na drugih frontah nič novega. Angleži v Mezopotaniji. Iz Londona poročajo: V gospodski zbornici je lord Middleton zopet sprožil mezopotamsko vprašanie. Rekel je. da hoče zbornica kontrolirati, Če dobivajo angleške čete v Mezopotamiji vsaj zdaj vse to, kar jim gre. Trdil je, da so se zgodili slučaji, katerih se mora Anglež sramovati. Vojvodo Somerset je rekel, da je Či-tal pisma oficirjev. ki so služili v Me-zopotamiji.Trpljenje, kateremu so bili izpostavljeni vsled nezmožnosti indijskih in angleskih oblastni, je bilo strašno. Zgodilo se je, da je bilo 1000 ranjenih vojakov prepeljanih na ladjh na kateri je bil lle en vojaški zđravnik, ki mu je bilo dovoljena le ena ordonanca. Na ćeli ladji ni bilo ne morfija, ne kloroforma. Ranjen oficir je bil sele po prihodu v Bombay-obvezan. Minister lord Creve je naznanil, da poda ministrski predsed-nik v tej stvari izjavo. Lord Salisbu-ry je rekel. da taka izjava ne more preprečiti javnega razpravljanja, ker je javno mnenje jako razburjeno. Ne gre za starejše dogodke. neseo se je eden slučajev, ki jhi ie omenil vojvoda Somerset zgodil §ele 5. marca tega leta. Doprtki hr Brkanu, Duna], 17. julija. (Kor. urad.) Urad no se razglasa: Jiiffovzhodno hoiišče. Nobenih posebnih dogodkov. Namestnik načelnika reneralncga štnha p 1. H o f e r. fml. Berolin, 17. julija. (Kor. urad.) Wolffov urad poroča: Veliki glavni stan: Balkansko bojišče. Nićesar aovega. Vrhovno armadno vodstvo. Notrmiepolftlčna kriza na Bolsar-9kem. \t Sofije poročajo: Poskusi raz-resiti notranjepolltično krizo dosedaj Se nišo imeli nobenega uspeha. Kon-ference mfnistrskega predsednika z voditelji opozicije se nadaliulejo. Demokrati (Malinova stranka) zahteva-io zastopstvo v kabinetu. Zdi se, da bodeta krali Ferdinand in min. pred-1 sađnik Ridotitvov Ud ždji ustroglt. i Kriza na Grškem. Berna, 15. julija. (Kor. urad.) V članku z napisom »NemSko delo« javlja »Matin« med drugim, da se je socijalistična skupina v Solunu ločila od celokupne stranke ki deluje v zmislu konference, ki je bila v Zim-merualdu pri Bernu, dočim Je celo-kupna stranka ysaj glede zunanje politike na strani Venizelosa. Od kralja podpisan ukaz, odrejajoč premem-bo v uradništvu, je bil pri požaru z drugimi uradnimi spisi vred uničen. Atene, 15. julija. (Kor. urad.) Zakasnelo došlo. »Agence Havas«. Uradni list prijavlja od četverozveze zahtevane premembe na policijskih mestih. Požar kraljeve palače v Tatoju. Preko Ženeve: Sodi se, da so požar kraljeve palače Tatoj zanetili grški zarotniki. Policija je aretirala sedem Grkov, ki so prišli iz Turčije. Število žrtev znasa veČ sto. Uničena je tuđi palača kraljice vdove Olge. (Grki iz Turčije so, kakor znano, naj-hujši intervencijonisti ter vseskozi Venizelosovi pristaši. — Op. ur.) Naknadna poročila pravijo, da znaša stevilo mrtvih dosedaj 32, med njimi 28 vojakov kraljeve garde. Požar se še vedno širi. Včeraj se je vnel gozd Heljdonon in Atene same so ogrožene. Železnica Atene-Larisa je v razdalju 7 km pretrgana. Grško poslanistvo na Dunaju je dobilo o požaru brzojavno poročilo, ki pravi: Požar je izbruhml v petek v gozdu Dekaia ter je opusfošil do sedaj okrog 10.000 ha oze;nlja. Iz-vzemši palačo kralja Jurija in njegov grob s kapelico ter tri hise je požar uničil vse kraljevo pos^stvo s palačo vred. Kralj se je nahajal v veliki nevarnosti. Bil je obdan od plamena ter se je onesvestil, tako da so ga morali voiaki odnesti. Položaj v Romuniji. Posebni dopisnik »Berliner Tag-blatta« poroča iz Bukarešte nasled-hje, kakor zatrjuje, zanesljive podatke o pogajanjih med romunsko vlado in četverozvezo. Poslaniki četverozveze so, ko se je pričela splošna ofenziva entente, opozorili Bratiana na njegove svoječasne izjave, da bo Romunija v danem trenotku vresni-čila svoje narodne težnje na strani čelverozveze, ter so ga pozvali, da se sedaj odloči, ker bi bilo sicer pre-pezno. Bratianu tega poriva ni načelno odklonil, pač pa je poudarjal, da se mu zdi potrebno, počakati re-zultatov ententine ofenzive. V ostalem da Romunija še ni dobila svoje, v ententnih državah naročene municije in artiljerije. Pogajanja so se potem kretala dalj časa v krogu: Bratianu je izjavljaf, da Romunija ne more prej začeti, predno ne dobi municije, ententa je zopet trdila, da ne more dati municije prej, predno se Romunija ne odloči za vojno. Koneč-no je prišlo v tej zadevi do nekega kompromisa: ententini poslaniki so obljubili, da dobi Romunija tekom 14 dni vsaj del svoje municije, ki se na-l;aja v Rusiji. V ostalem se bodo pogajanja glede intervencije Romunije nadaljevala, kako se naj ta intervencija izvrši, o tem si ententa in Ro-muni še nišo na jasnem. Romuni želi jo, da naj gredo Rusi nad Bolgare, oni pa na SedmograŠko, Rusi zopet nočejo nad slovanski narod, kl je »le zaDeljan«. ter silijo Romunijo tuđi na tvolgarsko fronto, kar pa zopet Bratianu odklanja, kajti vojna na dveh frontah se mu zdi več kat opasna. Sicer pa zahteva ko* predpogoj ro-munske mtervenciie tuđi priČetefc balkanske ententine ofenzive. V ostatem je vse odvisno od nadaljne-ga položaia. — Med »federalisti« (Jonescovo m Filipescovo interve-nistično skupino) in Bratianom vlada premirje, načelnih nasprofstev ni. Vse boje med vlado in opozicijo je marveč smatrati za igro z razdelje-nimi vlogami. pri kateri so sedaj eni akterji v opredju, sedaj drugi, kakor nanere potreba in položaj. Razne politične ve-ti. = Razdor v madžarski meodvls-ni stranki. Budimpešta, 17. Julija. (Kor. urad.) Iz neodvisne stranke iz-stopivši poslanci so na konferenci včeraj zvečer sklenili ustanovitev nove stranke. Na predlog poslanca Julija Justha je bilo sklenieno ohra-niti dosedanie imenovanja »Neodvisna in 18481etna stranka«, zlasti ker pomeni to imenovanje obenem pro* gram demokratično - rađlkalistično i madžarskonarodne države. Končno je bil izvoljen za predsednika grof Mihael Karoly in ker ta seda] služi nri vojakih za predsednikovega na-mestnlka grof Teodor Batthyany. Nova stranka ima 25 poslancev za . člane. = Sokrivec saraievskega urno- i m» Iz Monakgvega poroCajo: lAgA i % njar. «rr. -SLOVENSKI NTOOD* ddc IB. lunja i»i6. Stran 3, srbskimi državnimi papirji v Niiu so našli tuđi seznam onih srbskih čast- nikov, ki so bili zapleteni v zaroto proti prestolonasledniku Francu Ferdinandu. Med njimi tuđi polkovnik Radović, ki se nahaja kot vojni vjet-nik v taborišču Grodig pri Solno-gradu. Polkovnik Radovič ie bil ta-koj aretiraii ter prcpeljan v garaizij-ski zapor v Solnograd, odkoder ga spravijo pred vojno sodišče v Sarajevu. Polkovnik Radović je bil tuđi udeiežen na umoru kralja Aleksandra ni kraljice Drage. = Državna kontrola nad pravo* slavno cerkvijo v Bosni in Hercegovini. Izšel je zakon, ki ureja državno kontrolo nad upravo srbsko - pravoslavne cerkve v Bosni in Hercegovini. Oblasti imajo v vseh neduhovnih zadevah zlasti pa v gospodarskih obsežno nadzorovalno pravico. Da rnvi za srbskopravoslavne cerkve so prepovedati, ako pridejo iz inozemstva. Izvzeti so le darovi ekumen-5kega patrijarhata v Carigradu. = Izprememba italijanske zuna-nje politike. »Štampa« poroča, da rimski politični krogi pričakujejo v italijanski zunanji politiki, zlasti v razmerju Nemčije in Italije temeljite izpremembe. »Secolo» vznača nem-sko plačilno prepovedza prvo znamenje vojnega stanja med Italija in Nemčijo. To bi bila po »Secolu« po-Medica nove politike Bosellijeve vlade, v kateri se kaže Bissolattijev vpliv. — »Secolo« izjdvlja dalje, da je skoro pri cako vati vojn-sra stanja med Itali'o w NemČi1' . = Nemčifa in Italija. »Agenzia Stefani« poroca, da družba berlinskih bank in bankirjev je razposlala vsem r.cmškim bankam t>krožnico, v kateri se jih prosi, naj po želji zunanjega u rada smatrajo Italija ne, kakor podanike sovražnih držav. »Giornale đ' Italia« pravi, da to ni upravičeno, ker Nemčija in Italija ste si vzajemno garantirali po posebnem dogovoru imetje podanikov. Italija se je dogovora držala. Generalni guverner Bis-sing je dalje prepovedal potrjenim in vpoklicanim Italijanom odhod iz Belgije. S pristojne strani se iz Berolina označa poročilo »Agenzie Stefani* za neresnično, ker ne v Nemčiji ne v Belgiji ni bilo takih uradnih odredeb v neprilog italijanskega privatnega imetja. Ako pa nemške banke ne iz-plačujejo več italijanskega knetja, <^igovarjajo samo postopanju vseh italijanskih bank z nemškimi stran- IKami. Zavijanje deistev je, ako urad-ni list zatrjuje, da se je Italija držala znanega za slučaj vojne z Nemčijo sklenjenega dogovora o vzajemneTrt varstvu privatnih pravic. Italija se je prvotno izgovarjala glede tega dogovora, prelomila pa ga je očitno 30. aprila 1916. z izdano plačilno prepo-vedjo in odgovorila na pritožbo, da se ne čuti več vezana na nemški do-srovor. Tako je za Nemčijo odpadel vsak povod, zabranjevati odredbe bank, ki so sfeer le privatni čini. Tstotako odpade potem obzir %\eće Itah'janov, katerim se je iz vojaških razlogov zabranil odhod. = Stavka na ?T>anskem. Začas-no razveljavljenje ti stave je provzro-či!o demonstracije, vsled katerih je vlada mobilizirala 30.000 mož. M. ft wmM im\ Gorica. Poročali smo, da Je pre-rneščen v Gorico sodni svetnik M. Fabjan, predstojnik kanalske okrajne sodnije. V Gorici prevzarne vodstvo ^krajne sodnije goriške. Obenem priđe v Gorico tuđi sodni svetnik dr. >nider, predstojnik sodnije v Tržiču. Od prej je v Gorici sodnik dr. Trevi-^an in avskultanta Brelih in Slavić. — Vladni komisar grof Dandini je na -onustu. občinske posle vodi ta čas ^eki nadporočnik. — Poročali smo, lcako je poškodovana hiša Gor. ljudske posojilnice v Gosposki ulici. U I fotograf u so hodili IJuđie skozi posuto Draščekovo trgovino, ker skozi velika vrata dohod ni bil več mogoč. ^edaj pa je dohod v hišo mogoč sa-nn iz ulice Sv. Ivana, ker je v Go-^oski ulfci do pol ulice zaprta pot *-*Med nevamosti. da se sprednii del ftše podere na tla. — Zdravstveno stanje za fronto je dobro. Oblast skr-M za vse potrebno in Je ttrdf neke slu-*aie natančno preiskala: bati se ni ^'česar. — Kmetje, k! frmajo ruske vJetnike, pravijo, da so ti vjetniki do-brf delavci, zfastf kognjo so jim spravili tako dobro, kakor domači de-Tavci. Stotnfk Oskar vitez Tonkli. Ka-*or smo že poročali, je padel goriškl 'ohk stotnik Oskar vitez Tonkli ju-^ašve smrti na TiroTskem. Njegovo *runlo so prepeljali v Gradec in Je ^pokopa?! 11. t. m. »Tagesnost* tfSe o pokojniku: »Zemski ostanki u^aka, M le kot naJstarejSi član T>a-taliona skozi 72 let. od prvecp rfne svr>?e službe, katero Je nastrmi! kot Poletni prostovolfec, do svoje smrti ^lpadal em m i$S.YI58 &*• •>. ^W / j pokopani 1L t m. u tiikajinkim c#n-! tralnem pokopali&ču. Vtl mesecev \t vodil vitez Tonkli svoje lovce kot J poveljnik bataljona zmafovito v boje | in bitke. Njegovi lastni z navaduo i mu vestnostjo zabciefeni podatki ka-1 žejo 44 bitk in 252 bojnih dni na ru-! ski in italijanski fronti. Po očetovsko I je skrbel za moštvo, ki ie bilo udano svojemu vodji z ginljivo Ijubeznijo, svojim mlajšim tovurišem je bil do-hrohoten izkušcn svetovalec in prijatelj, zato ostane v zvestem sponnnu vsem onim, ki so poznali tega tihega skromnega, plemenitega junaka.« Pri zrelostnlh izpicih, ki so se zvršili za gojenke goriškega učitelji-sca pred posebno komisijo na učite-Ijišču v Ljubljani v soboto, dne 15. t. m., je bila priznana zrelost za ljudske sole s slovenskim učnim jezikom, nastopnim kandidatinjam: Silva B a I a n č (z odliko). Zora B i -t e ž n i k, Marija Č o t a r, Ljuw. gtft « i ^W» 5 b^ —— i2WaNratoWMhwfcttliUri«L"^J j dobltG ignlno pravico do j dobitkov ene turske srećko v znesku . ta 4.000 franko? popolnorai xastwj. Srečkovno zastopstvo 1., Ljubljana, j Tvrdka z mekanim blagom na deieli j sprejme 2 krepka 2263 , učenca s primerno šolsko izobrazbo. Hrano in stanovanje imata v hiši. Naslov po*e uprav. »Slov. Naroda«. (amanfaktarUt) vojarne prost, idi »*•!• 4*M*aal* itiit ptiMiattL Pooudbr na uprav. »Si. Naroda« pod „Bantakfvtet/SMt". 22*0 PIANINO == se proda == v Krakovskl alici 19. I 2259 -- :dečka : sprelm^ ¥ mk trgovina i me§. blagom Norbert Zanler 9c sin « flt Petra v lavte|shl •»!!■]. Zahvala. I Za v«C izkazc sočutja, za prekrasne venec in za ginljivo petje I pri pogrebu naSc preljube tete, gospe Morije Perštic rol. Zor I izrekamo najtoplejSo zahvalo I V LJUBLJANI, dne 17. julija 1916. 2:69 I talu'oči ■•rstfolkl. ^aaaavaaa^^_^__^^^_^^__^^^_^__^^^^^_^ Zahvala. Za vs€ Izkazano sočutje povodom smrti iskrenoljubljencga sina in brata, gospoda Cirila Novaka ter za časteče spremstvo na zadnji poti izrekamo vsem udcleženccm iskreno hvalo. Osobito pa se zahvaljujemo gospodu Dreniku, cenj. g. govorniku za nagrobni govor, čast- duhovščini, vsem darovalcem prelepih veneev in gospej botrci Snojevi za Ijubeznivo pomoČ. ¥ fcjm*ll«l • IUU, dne 18. julija 1916. 2264 Oloboko žatajoča rodbina Novak. Zahvala. Za vse dokaze sočutstva in Ijubezni, izkazane nam v tako obilf meri ob prerani smrti nepozabnega nam soproga, očeta, sina, brata, I svaka in strica, gospoda $ntona pippa ifclftđlitaeffft B«Islra o. fer. tfriftrat trtMaiM | tsrekamo vsem svojo najtskrenejSo zahvalo. I Posebno pa se zahvaljujemo načelniku postaje Kranj, v. c. gospodu P. Kokalju, odposlancu direkcije c. kr. clrZ. železnice. višemu revidentu I V. C gospoda Gartljerju, vsem v. c. gospodom u radni kom ter kolegom I pokojnika za Ča steče spremstvo na zadnjem potu, kakor tuđi v„ c. osobju I postaje Kranj za podaritev krasne ga venca. I Posebno hvalo izrekamo tuđi cenj, gg. pevcem Iz Ljubljane in I Kranja za milodoneče žalostinke, izrajane na domu pokojnika, v I cerkvi in na pokopaiiSču v Šmartnem, z Željo : 8og poplaćaj tisočero! I Krmni - LlmbHaaa, dne 14. julija 1916 tftlvlft« •■talL Mestm irg S*. tO. • d^7*? ^ __ ._____________________________ _^A Suhe gobe viidd kiacn, me), tosck, ter »ploh tsc deicloe prideltee kapi ▼cictrgoTiam 2267 AatoM Kolrac, Celje. l&totiko tuđi vsako množino razno vrstni h praznih vreč in sodov. ■A IZBIRO pošitja tuđi na deZdo ;v asne 2652 ni Hir p|aM«» ioic«, III li li km«,*••%._•, ni II I r «•*-•••-o*t^^ III III I ""•.«•*»• »r«4. b«k« ta steBaUk*. ' eto solidna tvrdka. M. Krištofič - Bučar Lfmbltanm, Itmrl tr« 9. Lastna hite. Fine otroške oblekce u in krstne oprave, u Losne kite ■altolite kakovMtt pm 7, 9, 12 li 16 kron; Usne p»đlo^e In avnttot Tioh Trst i „Herll", Ha\rva li laso Im brado •* Br. Dralloa po 2 tn 4 K lasno vodo In ma«ti; Sampooa ma amivanle las, šminke tn pnder poullčnl 1.1. d, priporeča Štefan Strmoli Ljobljana, Pod Trančo št. 1. Pozor 1 Saradi wpoklic*n«a v vo'aiko slalbovant« !• lokal ođprt tmo za prodalo blaga la stcer vsaki dan samo •da do i 2 f taa v aadallo od 9 do 11 ara do?ioldaa* Mm (evljarp v Ljoblii. rag. sadr. i •«•!• sav, ▼ UkTtdaoftSt, vabi na svoj k' se bode vrSil ¥ ćotrtok, dM 3, BTgvsta 191« ob pol 9. vri zvočor v gostllol 99pri Wtrmkm" BIiiItb cosU, s sledečim DNEVNIM REDOM: 1. Poročilo likvidaei'skecja odbora 2. Potrjen je računa za lrto 1915. 3. Nadomesma volitcv likvid. odbora. 4. Slučajnosti. Likvidacijski odbor. Frtpomkai Ako bi ta občni zbor ne bil ob določeni uri skleD^en, vr5i se pol ure pozneje drugi na istem mestu in z istim spore đom. 2254 Predno;naniio. Slavnemu občiosttu io mojim častitim odjemal cm uljudno nazna- njam, da otrorta v sredo, 19. Jnllla ^0F* Š* enc predajalne za konjsko meso na vogaln Tržaške ceste in Bleiweisove ceste ▼ kateri bodem pr#d«|al vsak da« po stnernih cetiab. 2262 Im Obilco obisk se piiporoča lwan Marln&ek, fm kra^ska Msb motali u Ručak (fntflia ^acrOa). ——« 9prvjMVM proti dobri ptaa. Vttop takoj. KonjTipllmJe Đrtojavni aaslov: WUaUMk9 ■u^ ^L Sft aWl U^tUflriL Dežclno <£ gledališče KINO CENTRAL V torek 18. in jMi 19. Julija: Romanca Mipon. Drama ▼ treh dojaniih. Veselolgra v treh dejanjili. 80 hl izvrsinega, belega VINA po K 140 Iiter proda skupaj Franfo Peterkovlč, Pregrada, postaja Rogatec 2263 Proda se »amo osebno, ne po vzordh. Sprejme se v službo proti dobri plači kniigovodkinjo z da!j>o prakso in zanesljivo blagajničarko Ponudbc pod iylet08 2269U na uprav. »Siov Naroda«. 2296 latekvl ■• le otčJI (voltji) PES x saTratnikom ln konopcem. Odda naj se proti dobri nagradi v Ho-tola Union. 2253 Prodani *e približno 200 hl dobre ga ja-bolčnega in hruševega mošta Z najboljšega okraja stajerskega ra moSt. S kolodvora Wies Iiter i 50 vin. Posije naj se dobre sode. Poku§nje se ne pošiljajo, pač pa mošt latiko vsak poskusi v mojih kleteh v Wiesu. NcmSko pisane dopise naj se po-šljejo na Iva« San, gostiiničar, Wlaa, itafarako. 2257 učenec s 1 Vt letno prakso, ki Je moral preki -niti zaradi vojnih rarmer, Žoli nada-l|0Ta« mtaO *ObO ▼ mehani ali speceniski trgovini v Ljubljani ali na dezeli. Vstop takoj. 2193 Vprašanja oa upravn »Slor. Naroda«. IV Odda se zastopstvo *V8 čistiia za cevlje že vpeljane znamke proti dobri proviziji kot postranski zasluŽek, primerno Špecerijskim potnikom i. t. d.. Ponadbe na upravo. »Slov. Naroda« pod šifro „T&koi 1340/22i8fift delo in popravilo I za peči in šteđilnike Anton Kovačič Marije Terezlje cesta stev> 6. Prekllc. Slavnemu občinstvu v mestii in oa deželi vljudno naznanjam, da go-spod Budolf Pllfinik ni v moji službi in ni nikak mesar ter nima nobene zve^c z mojo konjsko mesarijo. 2162 Ivan IVIarinšek, konjski mesar, 6lincc pri tjubljanL JnL«L V *ma Ze zmleta, že s sladkorje-n in vsemi primesmi v kockah za V2 litra kave. i Ena taka Korta stase samo 24 vio.; 500 kron plačam tistemu, kateri more reci, da ni vredno. llavodilo sa pripravljanje a-a glaal: 1 tako kocko v pol litru vode 5 minut kuhati, I od ognia vzeti, 2 minuti pokrito pustiti in najboljSa kava je gotova. — Fo pošti po- ftiljam najmani 20 kock, to je t kg K 4-301 I Ovoj se zarafuni po lastni ceni ! I Pošilja se proti oovzetju. Spreimem pa na-ročeno blago tuđi nazaj če kateremu ne ugaja. i 100 kock 5 kg znižana cena K 22—. Naročita sprejema inizvrSuje razpoSiljalnica Ivan Urek Ljubljana 5, Mestnl trg ftt 13, : dvoiidte, došao. 19 6 I (1«»tnica Jadvig« Sare) LtmMJaju, 86leBHnrgoYa nlica stev. 5. UPERILO I Ocu« iMni«! ' Solidno delo. I $pcei«lni edd«l«K *« ncv«5tin« opreme. I perile za gospode po meri. 1703 "--------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------■------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------