•2i
■d-
,di
ia: I
it'
P'-
ga
>v,
Je
iV.
id id 2e I z» I
)V I
ati
tnj
Iskra
Glasilo delovnega kolektiva združenega podjetja iskra

Številka 28/29 — Leto XVIII — 14. cvgusta 1979
Polletje in poletje
Kljub ugodnim ocenam lotnega polletnega poslovanja v Iskri nas ugodni rezultati nikakor ne smejo uspavati. Nasprotno, lepi dosežki in rezultati poslovanja v prvem polletju letošnjega leta nam morajo biti samo vzpodbuda in napotilo, da bomo v drugi polovici leta delali še bolje, kvalitetneje in uspešneje in s tem ne samo dosegli letošnjega plana, temveč ga tudi presegli.
Vsa ta prizadevanja in hotenja pa nam narekujejo, da bomo morali storiti prav vse napore za stabilizacijo našega celotnega gospodarstva in s tem seveda tudi Iskre. Tu imamo v mislih na eni strani številne čeri, ki se kažejo na naši poti, pa če pravimo tem čerem nelikvidnost, zadolževanje, pretirana poraba ali kako drugače. Zato bomo morali biti pri vseh odločitvah preudarni, gospodarni, pri tem pa nikakor ne smemo pozabiti na prihodnost in razvoj, ki sta temeljni gibali za pot naprej in ustrezen uspeh.
O ocenah poslovanja Iskre v prvem polletju smo pisali že v prejšnji številki, vendar ne bo odveč, če ob teh pozitivnih ocenah navedemo in ponovno opozorimo na nekatere slabosti, ki bi jih veljalo v drugem polletju odstraniti in odpraviti. Tu imamo v mislih na prvem mestu zaposlovanje, ki smo ga presegli glede na letni plan in se zato nikakor ne vključuje v naše stabilizacijske napore. Seveda bi bilo pri tem našem zaposlovanju potrebno podrobneje pogledati, za kakšne kadre gre pri novem zaposlovanju. Če gre za tehniške in strokovne kadre, in teh je vedno premalo, potem to naše prekomerno zaposlovanje vsekakor ni tako problematično, problematično bi bilo, če gre za novo zaposlovanje tako imenovanega pisarniškega kadra.
Tudi nizek odstotek realiziranih investicij v Iskri kaže, da bo treba v naslednjem polletju tudi tu stvari premakniti odločno naprej, če hočemo tudi samo kreniti opasno dalje. Hiteti je treba namreč s hitrim razvojem elektronike vštric, pri tem pa so potrebne nove, premišljene in v prihodnost uprte investicije.
Zaposlovanje in investicije pa stabilizacijski programi in njihovo izvajanje, vse to je pred nami ne samo v drugem polletju, temveč nenehno, če hočemo, da bo Iskra uspešna in sodobna tako v svojem poslovanju kot v svoji proizvodnji.
Zdaj so pred nami dnevi kolektivnih dopustov po naših tozdih in delovnih otganizaci-jah. Poletje, sonce, voda in zrak bodo našim delavcem zagotovo nudili zasluženi počitek in tudi možnost obnavljanja fizičnih in duševnih moči, ki jih bomo še kako potrebovali v drugem polletju, zato da bomo tudi letošnje leto uspešno zaključili, kot smo zaključili vsa dosedanja poslovna in koledarska leta.
D.Ž.
iiilli
iilil
hC
mm
x|xv:-x:£v:x::x
Jubilanti in gostje so si ogledali novo proizvodno halo TOZD TEA, v kateri teče proizvodnja telekomunikacijskih terminalov.
S SLAVNOSTNEGA ZASEDANJA DELAVSKEGA SVETA
V tovarni Telekomunikacije Kranju so bile v petek, 6. julija slavnostno zasedanje DS Elektromehanike ob 33-letnici kranjske Iskre. Slovesnosti so se udeležili jubilanti 30, 25 in 20-letnega dela. Jubilanti 25 m 20-letne-ga dela so prejeli zlate in srebrne značke Iskre, jubilantom 30-letnega dela sta predsednik DS DO Jože Fende in predsednik K PO Aleksander Mihev
podelila plakete Iskre.	.
Delavski svet Elektromehanike je podelil Iskrino zlato značko m priznanje Iskre tovarišu Jožetu Hujsu, predsedniku poslovodnega kolegija SOZD Iskra v priznanje za prizadevanje in dosežene rezultate ter uspehe pri programski usmeritvi na nova proizvodna področja, investicijsko gradnjo in poglabljanje samoupravljanja, s poudarkom na organiziranje temeljnih organizacijah. Jože Hujs je v času, ko je bil glavni direktor Elektromehanike in pozneje kot predsednik poslovodnega kolegija SOZD Iskra s prizadevanjem in z zanj značilno ustvarjalnostjo veliko doprinesel k tako uspešnemu razvoju Elektromehanike.
Jubilantom so čestitali Jože Hujs, Stane Božič ir, Aleksander Mihev. Slavnostni govor je imel Aleksander Mihev. Objavljamo ga v celoti na 2. strani.
ISKRA IN VZHODNONEMŠKA FIRMA CARL ZEISS
Uspešno sodelovanje
Na nekaterih področjih Iskra že dolga leta poslovno sodeluje z znano vzhodnonemško firmo Carl Zeiss v Jeni. V tem zapisu sicer tega sodelovanja ne nameravamo obravnavati na splošno, pač pa bi kaj radi več povedali o pogodbeno zagotovljenem in obsežnem dolgoročnem poslovanju Iskre Elektronike v Horjulu. Tudi ta naša tovarna je sicer že doslej uspešno sodelovala s Carlom Zeissom, vendar se bo njeno poslovno sodelovanje v prihodnje, po podpisu dolgoročne pogodbe še razširilo in utrdilo. Oba partnerja sta namreč — in o tem smo na kratko že poročali, 14. junija v Jeni podpisala pogodbi o razvoju, projektiranju, proizvodnji in medsebojnih dobavah za izdelke analitske merilne tehnike ter o servisiranju vseh izdelkov s tega področja.
Omenjeno pogodbo je s strani Carla Zeissa podpisal generalni direktor zunanje trgovine Abicht, v imenu Iskre pa namestnik predsednika KPO SOZD Iskra Anton Stipanič, kot zastopnik tretjega partneija-Bal-kanije iz Beograda, dolgoletnega zastopnika firme CarlZeissv Jugoslaviji, namestnik generalnega direktorja Vasiljevič. Seveda so podpisu dolgoročne poslovne pogodbe prisostvovali z naše strani še Radovan Vrabl, Živojin Abramovič, Marjan Japelj, Zdene Skok in Edo Zupanc. Poglejmo podrobneje za kaj gre pri tej dolgoročni poslovni pogodbi!
SEMINAR UNESCO: POVEZAVA MED NARAVOSLOVJEM IN DRUŽBOSLOVJEM
Bo človek obvladal naravne sile ?
Bomo obvladati naravne sile sebi v prid? Kako porabiti bogastvo tehnike v sodobni družbi? Ali tehnika služi človeku, ati človek tehniki? Ta vprašanja sije postavil mednarodni seminar UNESCO, katerega organizira evropska federacija kemijskih društev. Seminar je bil zaključen 4. julija letos v izvedbi ljubljanske Univerze. Udeleženci so obiskali tudi Iskro pod vodstvom univerzitetne profesorice Aleksandre Kornhauzerje-
ve.
Iskro in njene dejavnosti sta udeležencem, mednarodnim strokovnjakom s področja naravoslovnih in družboslovnih znanosti, predstavila Erik Vrenko in član poslovodnega kolegija Miloš Kobe.
Miloš Kobe je udeležencem na kratko razložil osnovne Iskrine dejavnosti: razvoj, raziskovalne dejavnosti in tehnologijo. Dejal je, da Iskra zadnje čase namenja za razvojne dejavnosti okrog 6 % svojih sredstev in s tem gre v korak z najrazvitejšimi v svetu na tem področju. Raziskave so razvejane kot pahljača v osnovne dejavnosti elektronike in to predvsem v strateške projekte. Dejal je, da sta ključni panogi, ki jima Iskra posveča vso skrb mikroelektronika in računalništvo. Ti dve dejavnosti sta tudi osnova vsemu ostalemu delu, kot je na primer avtomatizacija energetskih sistemov, avtomatizacija prometa, telekomunikacije kot samostojni sistem in kot podsistemi v drugih dejavnostih.
Iskrina razvojna dejavnost je seveda usmerjena v praktične namene, raziskovalna dejavnost pa skuša iti v globino in predvsem osamosvojiti našo elektroniko tudi z lastno proizvodnjo. Za vse to ima Iskra ustrezne kadre in tehnologijo, ki je na svetovni ravni. Ob tem je Miloš Kobe poudaril, da je Iskra zelo važen činitelj na vsem slovenskem in jugoslovanskem geografskem območju, ne le kot znanstveni dejavnik, ampak tudi kot organizacija združenega dela, ki je na mnogih nerazvitih področjih in regijah odprla nova delovna mesta. Tako je Iskra mnogo naredila tudi za nerazvita področja in postala eden izmed največ j ih nosilcev industrializacije našega slovenskega prostora.
Zanimivo je tudi to, da Iskra zna pritegniti k sodelovanju vse razpoložljive sile znanja in uma. Tako sodeluje z domačimi inštituti in univerzama v Ljubljani in Mariboru ter nekaterimi znanstvenimi inštitucijami po svetu.
Še ena zanimiva smer dela Iskre na področju avtomatizacije:	Iskra je
namreč eden izmed nosilcev avtomatizacije v industriji v Sloveniji in seveda doma v lastni proizvodnji. Prav z avtomatizacijo in mehanizacijo proizvodnih zmogljivosti, pa nastaja odvečna delovna sila. Miloš Kobe je takoj
dodal da v naši samoupravni socialistični družbi tak „višek" delovne sile sploh ni problem. Hkrati z avtomati-ziranjem delovnih postopkov teče proces izobraževanja v rednih šolah in kar je za nas zelo značilno, tudi ob delu. Tako pridobivamo vse več strokovnih moči, ki bodo obvladale posodobljene tehnološke postopke in ti prihajajo iz rednih domačih šol in iz šol, v katerih se izobražujejo naši delavci. Vse več znanja pa pomeni tudi tehnični napredek.
Uspehi takega dela in skrbi za človeka so vidni. Iskra je velik izvoznik na vsa svetovna tržišča in letos bo izvoz presegel 120 milijonov dolarjev in je še v porastu.
Erik Vrenko je nato udeležencem predstavil Iskro kot živ, samoupravni in socialistični organizem. Dejal je, da je bistveni moment naše samoupravno družbe, da človek lahko uresniči svoja hotenja v okviru danih možnosti. Možnosti pa dajejo družbenopolitični položaj človeka — delavca in tehno-Igija, ki je gmotna osnova za odločanje - se pravi gospodarjenja.
(Nadaljevanje na 2. strani)
Aparatura S peko l 20-rutinski fotometer - plod skupnega razvoja in proizvodnega sodelovanja Iskre in firme Carl Zeiss.
Po prvotni pogodbi med Iskro-Elektroniko v Horjulu in Carlom Zeissem je bilo dogovorjeno, da bo Iskra razvila in izdelovala elektronski del aparature Spekol 20, to je rutinski spektralni fotometer. V firmi Carl Zeiss pa so razviti in izdelujejo mehanski in optični del aparature.
Za ta izdelek, ki predstavlja prvega iz družine nadaljnjih, ki jih razvijata in pripravljata proizvodnjo oba partnerja po novi dolgoročni pogodbi je značilno, da je bila na Iskrini strani težka in zahtevna naloga. Za sodobno aparaturo je namreč zahtevana visoka kvaliteta in zanesljivost, na drugi strani pa je bil tudi rok za njen razvoj izredno kratek.
Z zadovoljstvom lahko ugotovimo, da se je pri razvoju Iskrinega deleža aparature odlično izkazalo teamsko delo. Na razvoju izredno zahtevnega napajalnega dela s celotno aparaturo, kakor tudi za razvoj zelo občutljivega in stabilnega ojačevalnika merilnega signala, so delati razvijalci za Elektroniko v Horjulu v TOZD 1PT, na razvo-
ju računalniškega dela aparature pa sodelavci inštituta Jožef Stefan, ki so svojo nalogo odlično in v kratkem času izpeljati.
Celotna ekipa je dokazala svojo visoko strokovno usposobljenost, hkrati pa tudi požrtvovalnost, saj je bilo zahtevnega dela za tako kratko odmerjen čas, ki je bil na voljo, zžires veliko. Če k temu končno dodamo še marljive delavce v proizvodnji, tedaj ni prav nič čudnega, če je aparatura Spekol 20 na spomladanskem sejmu V Leipzigu tako Iskri, kot firmi Carl Zeiss prinesla zasluženo zlato medaljo.
Pred nami je težka naloga, kako preprosto pojasniti čemu aparatura Spekol 20 sploh služi. Namenjena je za diagnostiko v medicini in analitskim laboratorijem za merjenje koncentracije, ekstinkcije in transmisije tekočih substanc v spektralnem območju od 335 do 800 nm. Aparatura Spekol 20 prikaže merilne rezultate v digitalni obliki in, kot visoko avtomatizirana omogoča tudi serijske rutinske meritve v velikih laboratorijih.
Iskrin in Zeissev Spekol 20 je po svojih funkcionalnih lastnostih zahtevna aparatura, ki je najmanj enajko-vredna tovrstnim aparaturam drugih svetovnih proizvajalcev tovrstnih aparatur.
Povsem naravno je, da je uspešna izpolnitev zahtevne naloge z naše strani vzpodbudilo pri firmi Carl Zeiss zanimanje za nadaljnja dela, oz. sodelovanje na tem področju, torej na razvijanju in ustvarjanju še drugih modernih aparatur s tega področja, ob enakem razmerju deležev in ustrezni delitvi nalog med Iskro in Carlom Zeissem. In plod tega nadaljnjega po-sodelovanja je bila pred podpisana dolgoročna po-
slovnega
mesecem
godba.
Med obiskom udeležencev seminarja UNESCO v Iskri.
(Nadaljevanje na 6. strani)
Govor
Aleksandra
Miheva
Tovarišice in tovariši, dragi jubilanti, spoštovani gostje!
Danes smo se zbrali na slavnostnem zasedanju delavskega sveta, da bi proslavili 33. obletnico ustanovitve Iskre Elektrome-hanike v Kranju in da bi ob tej priložnosti izrazili priznanje in zahvalo našim jubilantom dela, ki so s svojim 20, 25 in 30-letnim delom ogromno prispevali k rasti in razvoju Iskre. Ta naš praznik bomo počastili še z eno delovno zmago, z otvoritvijo novih proizvodnih prostorov na Laborah. Z današnjo proslavo se pridružujemo tudi praznovanju 60. obletnice ustanovitve Komunistične partije Jugoslavije, revolucionarnih sindikatov in SKOJ.
Iskra je bila ustanovljena v tistem revolucionarnem času, takoj po vojni, ko so stekle široke akcije za obnovo domovine, ko se je pod geslom industrializacije in elektrifikacije pričel pospešen razvoj celotnega nacionalnega gospodarstva. Iskra se je z vsemi svojimi, sicer še skromnimi močmi, zato pa toliko večjim poletom in načrti.
Aleksander Mihev med svojim govorom.
vključila v ta razvoj. Taje bil čas težkega fizičnega dela, pomanjkljive delovne zaščite ter nizkega družbenega in osebnega standarda, čas prostovoljnega dela udarnikov ter čas, ko se je Jugoslavija pod Titovim vodstvom otresla vseh zunanjih vplivov in pričela z igradnjo lastnega samoupravnega socialističnega sistema.
Iskra je izšla iz revolucije in temu revolucionarnemu izročilu je ostala zvesta v vsem svojem kasnejšem razvoju, pa najsi je šlo za izgradnjo samoupravnih odnosov ali pa za osvajanje najsodobnejših programov in tehnologij. V vsej svoji zgodovini je bila progresivna in dinamična, v poslovnih odnosih pa korektna in načelna. Takšna si je že zgodaj pridobila velik ugled v ožji in širši domovini in se uvrstila med tiste jugoslovanske delovne kolektive, ki so odigrali izjemno vlogo pri izgradnji in razvoju našega gospodarstva. Razume se, da je za takšno Iskro jugoslovanski gospodarski prostor postal kmalu preozek. Zato smo se že v zgodnjih petdesetih letih pričeli vključevati v mednarodno delitev dela in tudi na tem področju dosegli izredno velik razvoj. Medtem, ko smo leta 1953 izvozili za prvih 13.000 dolarjev proizvodov, je lani, to je 25 let kasneje, znašal izvoz Iskre Elektrome-hanike 55 milijonov dolarjev, medtem ko je SOZD Iskra prvič presegla magično številko 100 milijonov dolarjev. Morda prav ta podatek najbolj zgovorno priča o tem, kako silen razvoj je dosegla Iskra v svoji 33-letni zgodovini.
Danes lahko z zadovoljstvom in ponosom ugotovimo, da smo se na široki fronti povezali s svetom, da nas je svet priznal kot enakopravnega in resnega partnerja. V mednarodno delitev dela se nismo vključili samo z izvozom proizvodov, ampak tudi s prodajo licenc, tehnologije in znanja in z ustanavljanjem lastnih in mešanih podjetij.
Za ves dosedanji razvoj Iskre je torej značilna izredno nagla in dinamična rast. Z naraščanjem proizvodnje se je širil tudi program. Kmalu smo spoznali, da brez načrtne programske usmeritve, brez tehnološke specializacije in selekcije, nadaljnji napredek ni možen. Tako smo se že pred leti odločili, da odstopimo del svojega programa in s tem zagotovimo delo in zaposlitev mnogim
Priznanje tudi nekdanjemu glavnemu direktorju Elektromehanike - Jožetu Hujsu.
ljudem izven Kranja. Nastale so nove Iskrine tovarne in to je bil velik prispevek kranjskega kolektiva k razvoju Združenega podjetja Iskra in industrije v Sloveniji nasploh. Želim posebej poudariti, da se bomo morali iz teh izkušenj učiti tudi v bodoče, kajti v procesu nadaljnjega programskega prestruktuiranja, ki je nujen, bomo morali tudi v bodoče prenašati določene programe in delo na druge lokacije v Sloveniji, pa tudi Jugoslaviji. S tem bomo ustvarili prostor za nove programe in za uspešnejši razvoj obstoječih, ki bodo lahko v večji meri izkoriščali komparativne prednosti okolja, v katerem živimo.
Smo že v zadnji tretjini srednjeročnega plana za obdobje 1976—1980. Z zadovoljstvom lahko ugotovimo, da uspešno izpolnjujemo skoraj vse obveze, ki smo jih s tem planom prevzeli, le na področju investicij kasnimo. Pred nami so priprave za novi srednjeročni plan. Z vso resnostjo in odgovornostjo se bomo morali posvetiti analizi naših razvojnih možnosti in izdelavi temeljev plana. Ob tem bomo še enkrat preverili in dopolnili obsežne razvojne načrte, ki smo jih že začrtali.
Pred nami so veliki cilji in zahtevne naloge, ki jih lahko na kratko opredelimo z naslednjim:
—	nadaljevali bomo proces programskega prestrukturiranja z usmeritvijo na profesionalne programe, ki bodo vsebovali več strokovnega dela in znanja,
—	mnogo hitreje kot doslej bomo morali vlagati v sodobno tehnologijo in nove proizvodne prostore
—	še hitreje se bomo vključevali v mednarodno delitev dela
—	storili bomo kar največ, da bi zagotovili našim delavcem čimboljše delovne pogoje in v okviru sprejetih družbenih meril čimboljši osebni in družbeni standard.
Velja poudariti, da bitka za gospodarski razvoj in napredek ni namenjena sama sebi, ampak človeku, delavcu samoupravijaicu, ki stoji v središču vseh teh snovanj in prizadevanj. Zato bomo morali še prav posebno skrb posvetiti nadaljnjemu uveljavljanju določil Zakona o združenem delu.
Odločiti se bomo morali za takšne oblike samoupravne organiziranosti, ki bodo v največji meri omogočile čiste ekonomske odnose in interesno povezanost med posameznimi temeljnimi organizacijami na osnovi dohodkovnih povezav.
Vse to so velike naloge, ki so pred nami. Prepričan sem, da jih bomo zmogli in uspešno rešili, če se bomo znali sporazumevati in združevati sredstva za vnaprej dogovorjene programe, če bomo enotni, solidarni in pripravljeni poleg ožjih interesov priznavati, da obstoje tudi skupni, ki nas združujejo v delovni organizaciji in SOZD Iskra. Če bomo doumeli, da so ozki lokalistični interesi, ki so pogosto pogojeni z osebnimi ambicijami, po svoji naravi le oblika tehnokratskih navad in negiranje družbene narave dohodka in sredstev, s katerimi razpolagamo in jih upravljamo.
Naš delovni kolektiv je bil vselej naprednega duha. Vedno je znal, tudi v težkih časih ohraniti zaupanje v lastne moči in sposobnosti. Zato verjamem, da bo znal tudi v času, ki je pred nami, ko se bomo znašli pred resnično velikimi odločitvami, pravilno razumeti namen in oceniti možnosti, ki jih moramo uresničiti v našem skupnem interesu.
Dragi jubilanti, dovolite mi, da vam ob koncu v imenu poslovodnih organov naše delovne organizacije iskreno čestitam, da vam zaželim še mnogo delovnih uspehov in osebnega zadovoljstva ter izrečem zahvalo za vaš velik osebni prispevek, ki ste ga s tolikšno ljubeznijo vgradili v našo Iskro.
Proslava 60-letnice KPJ in SKOJ
V okviru prireditev ob tednu Iskre Elektromehanike so osnovne organizacije Zveze komunistov DO Elektromehanike pripravile proslavo v počastitev 60-letnice ustanovitve KPJ in SKOJ. Slovesnosti, ki je bila 2. julija v tovarni Telekomunikacij na Laborah, so se poleg komunistov udeležili številni gostje.
Slavnostni govornik je bil Jakob Vehovec, član kolegijskega poslovodnega organa Elektromehanike. V svojem govoru je izčrpno orisal pomembne mejnike iz zgodovine delavskega gibanja pri nas, ustanovitev
Ob sprejemu novih članov v Zvezo komunistov je govoril Jaka Vehovec.
Komunistične partije Jugoslavije, ki je šla od tistih dni do danes skozi mnoge zgodovinske preizkušnje in bitke pod vodstvom tovariša Tita.
Ob koncu je J. Vehovec poudaril tudi pomembno vlogo Iskre v minulih 33 letih: „Iskra v minulih desetletjih ni bila nikoli razdvojena v pogledu načrtovanja svojih ciljev in ugotavljanja svojih dolgoročnih interesov. Zato je hitro napredovala, čeravno v njenem razvoju ni bilo malo težav. Toda vedno smo znali najti izhod, ker smo bili enotni, pripravljeni razumeti drog drugega, si pomagati v težavah in se včasih znati odpovedati tudi kakšni lastni kratkoročni prednosti v korist celote. To dobro razumejo tisti Iskraši, ki so v naših tovarnah že od vsega začetka. To moramo v celoti razumeti tudi komunisti, ki smo odgovorni, da te prvine razvijamo v naših medsebojnih odnosih, pri našem vsakdanjem delu in razvoju Iskre.
Novim 43 članom ZK je članske izkaznice izročil sekretar OK ZKS Kranj - Jože Kavčič.
Iskra ni pridobila svojega ugleda v gospodarskem prostoru le zaradi njenega hitrega vzpona in razvoja. Dobila ga je tudi zaradi humanega odnosa do svojih ljudi, aktivnega odnosa do okolja, kjer živijo njeni delavci, razvijanja kulture dela in vsega tistega, kar delavce veže na svojo delovno sredino in delovno organizacijo. Vsi, ki so nosili-razvoj Iskre v teh desetletjih na svojih ramenih, vedo povedati, koliko pristno človeškega in plemenitega je v taki ljubezni do dela. To bi morali predvsem komunisti razvijati pri mladih generacijah, ki vstopajo v Iskro, saj je tudi to ena izmed osnovnih prvin samoupravljanja
V nadaljevanju je tovariš Vehovec spregovoril o številnih nalogali, ki nas čakajo v prihodnjem obdobju. Iskra načrtuje nov razmah, ki bo omogočal osvajanje norih tehnologij in novega znanja ter izboljšanje delovnih pogojev vsem delavcem. Uresničevanje
teh načrtov bo zahtevalo zavzetost vsakega posameznika.
„Najbrž bomo najlepše proslavili to jubilejno leto z dobrimi poslovnimi rezultati, če bomo ob koncu leta dejali: uspeli smo in dobro gospoda-rili!“, je končal Jaka Vehovec.
Na proslavi so sprejeli v Zvezo komunistov 43 novih članov, ki so jih
V
'ielik
sprejeli v zadnjem obdobju v P°sa' tiug meznih 00 ZK. V bogatem kuUur' po^ nem programu, ki je sledil, so nast°' ^ pili pevci MPZ Iskra, recitatoiji s0 ober recitirali pesmi naših članov literartj6 ^ sekcije, Iskrina folklorna skupina par st^j odplesala venček gorenjskih plesov,
A. 8-1 S Prav
sbsbs®*
Bo človek obvladal
naravne sile?
Poiti
tehr
sod(
(Nadaljevanje s 1. strani)
Ves ta družbenopolitični koncept je naša družba uresničila, Iskra pa ga je v celoti sprejela. Tako Iskra uspešno ustvaija vse pogoje za samoupravno odločanje vsega Iskrinega kolektiva.
Tu se je že začela debata med udeleženci seminarja, kako uskladiti hotenja vseh za enotne in najboljše odločitve. Udeleženci so imeli več zanimivih vprašanj, kako hotenje posameznika, ki je v bistvu egocentrično usmerjen, kanalizirati v delo in pozitivne odločitve za manjšo, ali večjo skupnost. Kako egoizem posameznika koristno usmeriti s stimulacijami v delo za skupnost.
Dr. URI ZOLLER, Izrael: Prihajam s kibuca in mi je samoupravljanje zelo blizu. Mislim, da je naša prvenstvena naloga zagotoviti trajnost samoupravnih pravic na svetu.
Erik Vrenko je lepo pojasnil, kako nam je v Iskri uspelo uskladiti želje posameznikov in koristi vsega kolektiva, skladno s potrebami in možnostmi naše socialistične samoupravne skupnosti. „Uspelo nam je, da delavci suvereno odločajo o svojem delu in suvereno razpolagajo s sredstvi, ki- so jih ustvarili s svojim delom." Hkrati pa je tudi treba računati z dejanskimi možnostmi in uskladiti zadovoljevanje potreb skupnosti s potrebami posameznika, vse to pa seveda skladno z vloženim delom.
To stanje razumljivo še ni idealno, vendar smo si ustvarili inštrumente in možnosti, da se posameznik v tehničnem in gospodarskejn procesu uveljavi, kolikor vloži svojega znanja in dela v ta dva procesa. Ob tem je Erik Vrenko omenil tudi samoupravne interesne skupnosti, kjer delavci in občani uveljavijo tudi svoja specifična hotenja in želje.
V tem pa je važna osveščenost delavca in občana, čemur je Iskra vedno posvečala vso skrb. Morda je bolje rečeno, da je Iskra vedno polagala veliko pozornost na izobraževanje, tako družbenopolitično, kot tudi tehnično. Le tako je lahko na več
Dr. VITAL VERDINGH, Belgija: J* nimiv pojav sem opazil pri nas v Belli ji. Ob nastopanju gospodarske recesij1, so delavci manj revolucionarni, moti zahtevni. Je to le strah pred brezp0' selnostjo? Brezposelnost danes ni vet popolnoma nerešljiv problem.
•ŽVo
‘kih
Itoi
TE/
N
Hte$
Hov
v
,,
"M
1
h,
iul
Prof. PAULO MARCELU z Univerte v Firencah ■ Srečen sem, da lahko sV delujem pri znanstvenem delu V' čudovitem vzdušju človečnosti. Mo: ramo si prizadevati, da bo počlove-čenje družbe napredovalo. Ne smeMf pozabiti, da nad nami še vedno vi» možnost stalinizma, ki bi utegnil11 zatreti vse samoupravne pridobitve.
kazala, da je ta pot pravilna. To kažF | njena tehnologija, njeni proizvodu1 programi in njen ugled, ki ga uživa. ‘
Po teh izvajanjih so si udeležen^ ogledali film o Iskri, nato pa je sledil8 i zelo živahna debata. Strokovnjaki Z vsega sveta, različnih svetovnih na‘ zorov in političnih gledanj so se za- | nimali za praktične aplikacije sam9- ; upravnega socializma v sodobni fin^j; kakršna je Iskra. Nato pa so odšli s. na obisk v Tovarno telekomunika^
kot 3U-letni poti vedno zasledovala na Laborah v Kranju, samoupravno pot in praktično do-
industrija ža telekomunikacije
Mladi moramo tesneje sodehvata s smdicatom m ZK
Nova delovna zmaga
V Kranju so prejšnji petek odprli nove proizvodne prostore Iskre na Laborah — Prek 18.500 kv. metrov novih površin bodo koristile temeljne organizacije TEA, Računalniki in ATC - Sodobnejše tehnološke možnosti za telekomu-I v, nikacijske terminale
.'Z dokončno izgradnjo novega %kta na Laborah smo pričeli lani v ^embru, ko je bilo vanj vloženih že Nko 95 milijonov dinarjev. Celotna gradnja je stala okrog 170 milijonov farjev. Od skupnih 18.500 kv. ^trov je v objektu okrog 8.000 kv. ^trov proizvodnih površin.
V glavno proizvodno halo se je pre-|Sa. Selila proizvodnja in montaža teleko-U[. ^niikacijskih terminalov z 900 za-^slenimi, kar predstavlja dobro polo-temeljne organizacije TEA in llir ^nem ekonomsko in tehnološko ,jč ^okroženo celoto. Tako bodo na N lokaciji TOZD TEA v Savski loki j ^bili dodatne prostore Števci, ERO lri Stikala, nekaj pa tudi Merilne na-igt ^ave, TSD in RTC.
Selitev TOZD TEA v nove prostore Anteni predvsem uvajanje sodobnih lehnoloških možnosti za izdelovanje Robnih in tehnično zahtevnih prebodov s področja telekomunikacij-jpih terminalov. To je namreč po-!?očje, v katerega zaposleni TOZD I^A vlagajo velike napore.
Miroslav Marc, predsednik delavnega sveta TOZD TEA je ob otvoritvi ^vih proizvodnih prostorov dejal, da
Z uresničevanjem pobude tovariša Tita o razvijanju kolektivnega dela, povečanju odgovornosti in nadaljnji demokratizaciji družbenopolitičnih odnosov bo večja tudi aktivnost mladih v osnovnih organizacijah Zveze socialistične mladine.
ni '
7
Predsednik DS TOZD TEA Miroslav Marc je govoril ob otvoritvi novih delovnih prostorov na Laborah.
so Iskrini koraki odločno usmerjeni v tehnični in tehnološki napredek na družbeno dogovorjenem prioritetnem področju elektronike. Za doseganje zastavljenih ciljev so nujno potrebni primerni delovni prostori, vlaganja v sodobno opremo ter strokovno izobraženi delavci.
Zato naj bo naša nova delovna zmaga vzpodbuda za smelo pripravo in izgradnjo predvidenih objektov za Iskrine tovarne na Laborah.
Alojz Boc
V Kranju je bila 28. junija programska volilna konferenca osnovnih organizacij ZSM Iskre Elektrome-hanike. Mladi smo obravnavali poročilo dosedanjega organizacijskega sektretaija Milorada Miloševiča in sprejeli program komisij za obveščanje in kulturno dejavnost. Izvolili smo tudi nove člane koordinacijskega sveta: podpredsednika sveta, organizacijskega sektretaija ter predsednika komisij za obveščanje in kulturno dejavnost.
Franc Kozina, novi organizacijski sekretar mladinske organizacije Elektromehanike je pripravil program za delo mladih v prihodnjem obdobju. V njem navaja, da moramo biti mladi še bolj aktivni v vseh delovnih in drugih samoupravnih skupnostih. K akcijam in delovanju osnovnih organizacij ZSM moramo pridobiti čimveč mladih delavcev. Le tako bomo postali enotna in močna sila, spo-
ISKRA
Industrija za telekomunikacije elektroniko in elektromehaniko KRANJ, n.sol.o.
TOZD TOVARNA AVTOMATSKIH TELEFONSKIH CENTRAL KRANJ vabi k sodelovanju
-	DOKTORJE IN MAGISTRE ELEKTROTEHNIČNIH, MATEMATIČNIH IN
FIZIKALNIH ZNANOSTI	\
-	DIPLOMIRANE INŽENIRJE ELEKTROTEHNIKE, RAČUNALNIŠTVA, TELEKOMUNIKACIJ, INDUSTRIJSKE ELEKTRONIKE, FIZIKE IN MATEMATIKE
-	INŽENIRJE ELEKTRONIKE
-	ELEKTROTEHNIKE-ŠIBKI TOK
za opravljanje del in nalog v razvoju, proizvodnji in kontroli novega telekomunikacijskega sistema, in sicer na naslednjih področjih: mikroprocesiranje, multiprocesiranje, medprocesorsko komuniciranje, komuniciranje človeka s sistemom, podatkovne baze,
programiranje sistemov v realnem času, razvoj digitalnih in analognih vezij,
PMC komutacije,
digitalni integrirani telekomunikacijski sistemi, digitalno procesiranje signalov, zajemanje in komutacija podatkov,
teorija diskretnih sistemov, zanesljivosti, čakajočih vrst in prometa,
planiranje, organiziranje In koordiniranje vseh faz proizvodnje novega
telekomunikacijskega sistema,
projektiranje in razvoj kompleksnih preizkusnih sistemov, razvojne naloge s področja filozofije preiskušanja, raziskovalna dela s področja zanesljivosti in sistema vzdrževanja.
Za vsa dela so zaželene ustrezne delovne izkušnje, kandidate brez delovnih izkušenj pa bi zaposlili kot pripravnike.
NOVIM SODELAVCEM NUDIMO:
Strokovno in znanstveno izpopolnjevanje ter sodelovanje z domačimi in tujimi produkcijskimi institucijami.
Stimulativno nagrajevanje glede na zahtevnost in obseg opravljenega dela.
Pri reševanju stanovanjskih razmer nudimo pomoč s krediti in pomoč pri iskanju lokacij za individualno gradnjo.
Vsi zainteresirani kandidati lahko dobijo ustrezne informacije o delu m delovnih pogojih (vključno z ogledom tovarne) v tehničnem razvoju TOZD ATC, ali v
kadrovski službi Iskre Elektromehanike Kranj.
Pismene prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev naj kandidati pošljejo v 15 dneh po objavi na naslov: ISKRA ELEKTROMEHANIKA KRANJ, Kadrovska služba. Savska loka 4, 64000 Kranj z oznako „za TOZD ATC".
vanjskih problemov mladih, pri dograjevanju dohodkovnih odnosov, krepitvi samoupravljanja v temeljnih organizacijah, izobraževanju, idejnopolitičnem usposabljanju in drugod je sodelovanje prav gotovo potrebno.
Kako nujno bo sodelovanje s sindikatom in zvezo komunistov je razvidno tudi iz programa komisije za obveščanje, ki ga je pripravila nova predsednica komisije Vera Planinšek. Sedanjo raven obveščenosti delavcev lahko ocenimo kot nezadostno, kar je resna ovira za sodelovanje delavcev pri opravljanju in odločanju, je zapisano v programu.
Za zagotovitev boljše obveščenosti predlagamo, da bi se v povezavi s sindikatom in zvezo komunistov borili za ustanovitev informacijskega centra v Iskri Elektromehaniki, ki bo našim delegatom in delegacijam zagotavlja in pripravljal potrebnr informacije ter podatke. Razen tega bomo mladi iz-
sobna reševati nastajajoče probleme in dajali giasii0 jn posebne biltene. Orga-zastavljene naloge. Osnovne orga- Iliz|iaij bomo predavanja iz osnov nizacije se ne smejo zapirati vase.	novinarstva in o temeljih sistema
Opozoril je tudi na dolžnosti informiranja. Povečali bomo so-mladih komunistov, da se aktivno delovanja s centrom za obveščanje in vključujejo v delo ZSM in s svojimi pr0pagando pri Obvinski konferenci izkušnjami in delom prispevajo k še ZSMS Kranj, dopisovali bomo v glasila
boljšemu delovanju mladinske organizacije.
Milan Šenk in Avguštin Ciuha sta razpravljala o sodelovanju ZSM z drugimi družbenopolitičnimi organizacijami. Zlasti s sindikalnimi organizacijami bomo mladi morali tesno sodelovati. Pri razreševanju stano-
temeljnih organizacij in v Iskro" itd.
Mladi se zavedamo tudi pomena kulture v vsakdanjem življenju. Skušali bomo ustvariti čimveč možnosti za kulturno udejstvovanje mladih delavcev. Danes življenje povzroča odtujevanje kulture od neposrednega proizvajalca, zato moramo ta proces zavirati. Kultura je pomemben dejavnik v ustvaijanju in dviganju človekove zavesti, zato je nujno potrebna zlasti mladim ljudem.
Novi predsednik komisije za kulturo Gorazd Uršič je naštel številne naloge, ki jih bomo skušali izvesti. Pripravili bomo tudi nekaj seminaijev s tega področja. Organizirali bomo oglede kulturnih prireditev in prodajo abonmajev in opozaijali mlade na pomembnejša kulturna dogajanja v občini.
Konference se je udeležil tudi Ivan Cvar, član kolegijskega poslovodnega organa DO. Zaželel nam je uspešno delovanje v prihodnjem obdobju in pozitivno ocenil naše dosedanje delo. Med drugim je opozoril na premajhno zanimanje za študij ob delu. Pred našo delovno organizacijo, je dejal tovariš Cvar, so velike spremembe v proizvodnjih programih, zato bodo potrebe po strokovnih kadrih vedno večje. Zato se bomo morali mladi v večji meri odločati za študij ob delu in druge oblike dopolnilnega izobraževanja. Veliko število razpisanih šolnin, ki so še na voljo, nam bo to v veliki meri olajšalo.	Alojz Boc
A
UPOKOJENI V JUNIJU
V mesecu juniju so se v Iskri Elektromehaniki upokojili naslednji delavci:
Marija Guštin, sest. elektro-naprav iz TOZD TEA, druž. up. Filip Petelinkar, sest. števca iz TOZD Števci, st. up.
Franc Lorber, sest. elektro-naprav iz TOZD Stikala, inv. up.
j Jubilantom 10-letnega dela so značke podelili na sejah DS TOZD. Na sliki: jubilanti 10-letnega dela iz TOZD A TC.
ZAHVALA
Ob odhodu v pokoj se zahvaljujem sodelavcem^ TOZD Nabava za lepa darila. Želim vam dosti delovnih uspehov, šoferjem pa srečno vožnjo!
Nada Arizanovič
ZAHVALA
Sodelavcem TOZD TEA — ploščati rele se zahvaljujem za lepo darilo ob moji upokojitvi.
Marija Miklavčič
ISKRA
Industrija za telekomunikacije elektroniko in elektromehaniko KRANJ, n. sol. o
Komisija za delovna razmerja in osebne dohodke
TOZD TOVARNA MERILNIH NAPRAV KRANJ
objavlja
prosta dela in naloge:
1.	VODJA MERILNEGA LABORATORIJA
Pogoji:
—	visokošolska izobrazba elektrotehniške smeri,
—	4-letne delovne izkušnje na področju električnih in elektromagnetnih veličin,
—	družbeno-politična angažiranost,
—	vsaj pasivno znanje nemščine,
—	3 mesečno poskusno delo.
2.	STROKOVNI SODELAVEC MERILEC
Pogoji:
—	visokošolska izobrazba elektrotehniške smeri,
—	4-letne delovne izkušnje s področja metrologije,
—	vsaj pasivno znanje nemščine ali angleščine,
—	3-mesečno poskusno delo.
Pismene prijave z dokazili o izpolnjevanju zahtevanih pogojev naj kandidati pošljejo v 15 dneh po objavi na naslov: ISKRA ELEKTROMEHANIKA KRANJ, Kadrovska služba. Savska loka 4, 64000 Kr: nj.
ŠOLSKI CENTER ISKRA, KRANJ
Delo Poklicne in Tehniške šole v preteklem šolskem letu
j
POKLICNA ŠOLA ISKRA
Za začetku šolskega leta je bilo na poklicno šolo vpisanih 284 učencev, razen 6 učencev so se vsi šolali za potrebo Iskrinih tovarn, od katerih so prejemali štependijo. Ob koncu šolskega leta je bilo na šoli 280 učencev.
Učni uspeh je dosegel povprečje zadnjih let. Prvi razred je izdelalo 82 učencev (70,09 %), popravne izpite ima 30 učencev, razreda ni izdelalo 5 učencev. V drugem razredu je bilo uspešnih 72 učencev (85,71 %), 12 učencev ima popravne izpite.
V tretjem razredu je bil letos dosežen izredno slab uspeh. Uvenci so imeli zelo slab odnos do učnega in šolskega dela, ter veliko število neopravičenih izostankov. Razred je
izdelalo 49 učencev (62,03 %), 29 učencev ima popravne izpite, 1 učenec bo razred ponavljal. Že v junijskem roku popravnih izpitov, za tretje razrede, je popravni izpit opravilo 24 učencev.
Tako so, brez popravnih izpitov, na poklicni šoli izdelali 203 učenci (72,50%), popravne izpite ima 71 učencev, 6 učencev, razreda ni izdelalo.
SREDNJA TEHNIŠKA ŠOLA
Na tehniško šolo so bili na začetku šolskega leta vpisani 403 učenci. Ob koncu šolskega leta jih je bilo 392. Večino učencev, ki zahtevne učne
(Nadaljevanje na 4. strani)
ISKRA
Industrija za telekomunikacije, elektroniko in elektromehaniko KRANJ, n. sol. o.
Komisija za delovna razmerja in osebne dohodke TOZD TOVARNA AVTOMATSKIH TELEFONSKIH CENTRAL KRANJ
objavlja
naslednja prosta dela in delovne naloge:
GOSPODARSKA PRIPRAVA PROIZVODNJE
1.	VODJA ODDELKA ZA KALKULACIJE Zahtevani pogoji:
—	visokošolska izobrazba ekonomske smeri,
—	5-let delovnih izkušenj.
2.	SAMOSTOJNI PLANER II.
Zahtevani pogoji:
—	Srednješolska izobrazba ekonomske, strojne ali elektrotehnične smeri,
—	3-leta delovnih izkušenj.
TEHNIČNI RAZVOJ
3.	2. OPERATERJA SISTEMA I.
Zahtevani pogoji:
—	srednješolska izobrazba elektrotehnične smeri ali triletna poklicna šola elektro smeri,
—	1—letne delovne izkušnje.
TEHNOLOŠKA PRIPRAVA PROIZVODNJE
4.	ORODJAR SPECIALIST Zahtevani pogoji:
—	triletna poklicna šola,
—	3 leta ustreznih delovnih izkušenj.
PROIZVODNJA
5.	2 MOJSTRA I.
Zahtevani pogoji:
—	srednješolska izobrazba strojne smeri (4-ietna),
—	5—letne delovne izkušnje.
6.	MOJSTER I Zahtevani pogoji:
—	srednješolska izobrazba kemijske smeri,
—	5-letne delovne izkušnje.
7.	5 DELAVK V MONTAŽI ELEKTRONSKIH ENOT Zahtevani pogoji:
—	popolna osnovna šola,
—	uspešno opravljen preizkus ročnih spretnosti in ostrine vida.
8.	VEČ ČISTILK
Za vsa objavljena dela in naloge je določena 3-mesečno poskusna doba.
Kandidati dobijo dodatne informacije o objavljenih delih v TOZD ATC, telofon
22-221, interna št. 29-59 ali v kadrovski službi
Pismene prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev naj kandidati pošljejo v 15 dneh po objavi na naslov: ISKRA ELEKTROMEHANIKA KRANJ, Kadrovska služba. Savska loka 4, 64000 Kranj.
INDUSTRIJA ZA TELEKOMUNIKACIJE
Delo Poklicne in Tehniške šole v preteklem šolskem letu
(Nadaljevanje s 3. strani)
snovi ni zmogla, smo preusmerili na poklicno šolo.
V prvem razredu je izdelalo 87 učencev (69,05 %), 27 učencev ima popravne izpite, 12 učencev razreda ni izdelalo.
Drugi razred je izdelalo 67 učencev (67,68 %), 29 učencev ima popravne izpite, 3 učenci razreda niso izdelali.
Tretji razred je izdelalo 67 učencev (70,53 %), 26 učencev ima popravne izpite, 2 učenca razreda nista izdelala.
Po pričakovanju je bil najboljši uspeh v četrtem razredu. Uspešnih je bilo 56 učencev (77,78 %), 16 učencev ima popravne izpite.
Uspeh je za 2,7 % boljši od lanskega tako, da je tudi na tehniški šoli doseženo povprečje zadnjih let.
Učiteljska zbora Poklicne in Tehniške šole sta o doseženem uspehu razpravljala na konferencah. Za doseganje slabših uspehov je vzrok premajhen interes učencev za šolsko delo, prepogosto izostajanje od pouka ter pomanjkanja strokovnega kadra, učil in prostorov. Za izboljšanje učnega uspeha je bil za tretje razrede organiziran dopolnilni pouk. Za slabše učence smo poleg roditeljskih sestankov posebej vabili na razgovore tudi starše.
Učiteljska zbora obeh šol sta na redovalnih konferencah za prizadevnost pri učenju in pravilen odnos do šolskega dela in dela v razrednih skupnostih pohvalila 195 učencev. Najbolj uspešnim učencem smo ob koncu šolskega leta podelili 19 knjižnih nagrad s pohvalami.
Zlato značko SLO je prejelo 129 učencev in učenk, ki so se posebno izkazali na področju,obrambe in zaščite, športnih in drugih izvenšolskih dejavnostih.
Polega rednega šolskega dela je bila izvedena vrsta aktivnosti. Za učence prvnih, drugih in tretjih letnikov smo organizirali planinsko, plavalno in smučarsko šolo v naravi. V šoli v naravi učenci poleg športnih veščin neposredno spoznajo druge kraje in ljudi, ter oblikujejo medsebojne odnose v sproščenih dejavnostih. Usposabljajo se za kulturno izrabo prostega časa. Učenci se morajo podrediti kolektivnemu in samoupravnemu vo denju, se osebnostno bogatijo, ter pridobivajo nova spoznanja o življenju in naravi. S konceptom splošnega ljudskega odpora je postala šola v naravi nepogrešljiva organizacijska oblika pedagoškega dela.
Poleg tega je bilo izvedenih več kulturnih prireditev, proslav, ogledov razstav, udeležili smo se tekmovanj za Cankarjevo nagrado, tekmovanja v tujih jezikih in tekmovanja na področju SLO. Še posebno aktivni smo bili na športnih področnih prvenstvih srednih šol na Gorenjskem, kjer smo osvajali najvišja mesta. Izvenšolsko delo so organizirali učenci organizirani v ZSMS na šoli, ŠŠD in številnih krožkih s pomočjo mentorjev. Vse učitelje in učence, pa čaka še veliko dela na področju graditve samoupravnih odnosov.
Družbena pogojenost pouka se ne kaže samo pri opredeljevanju smotrov in nalog, temveč tudi pri opredeljevanju vsebin, učnih oblik, metod in načinov dela, ki opredeljujejo raz-
merja med učiteljem in učencem. Zato moramo vrednotiti samoupravno delovanje šole po njenem celotnem delu in življenju, ne samo po pouku, pač ča tudi po postavljenih dejavnostih, povezanosti z združenim delom ter samoupravnimi in družbenopolitičnimi skupnostmi. Napredovati morata proces humanizacije odnosov med učitelji in učenci in samoupravno delovanje učencev v vseh oblikah šolskega dela.
Zaključni izpiti:
Na poklicni šoli je opravljalo zaključni izpit 71 učencev. Od tega je zaključni izpit uspešno opravilo 50 učencev (70,4 %), 20 učencev ima popravni izpit, en učenec izpita ni opravil. Na tehniški šoli je od 62 učencev opravilo 50 učencev (80,1 %) zaključni izpit uspešno, 12 učencev ima popravni izpit.
Predvpis za šolsko leto 1979 /80
Od posebnih izobraževalnih skupnosti za elektro in kovinsko predelovalno industrijo smo dobili potrjene naslednje kapacitete:
elektro stroka: elektromehanik 32 učencev, telefonski mehanik 30 učencev, elektrotehnik - jaki tok 32 učencev, elektrotehnik - šibki tok 64 učencev, elektrotehnik — šibki tok odrasli (DU) 50 učencev;
kovinsko predelovalna stroka:
orodjar 19 učencev, strojnik mehanik 11 učencev, finomehanik 12 učencev, strojni tehnik 35 učencev, strojni tehnik odrasli (DU) 60 učencev.
Komisija za sprejem, sestavljena iz učencev, staršev, učiteljev, predstavnikov zdmženega dela in skupnosti za zaposlovanje, je imela težko nalogo s reusmerjanjem v posamezne poklice, e vedno kažejo učenci največ zanimanja za elektrotehniko, manj pa za poklice rezkalec, strugar in strojni mehanik. Vsi vpisani učenci, razen štirih so imeli možnost izbire enega od poklicev, za katere izobražujemo v Iskrinem šolskem centru. Komisija je pri usmerjanju upoštevala uspeh učencev v 5., 6., in 7. razredu osemletke, mnenje službe poklicnega usmerjanja, za poklicno šolo pa poleg tega še psihoteste.
Tako smo po posameznih poklicih sprejeli naslednje število učencev na poklicno šolo: elektromehanik 35 učencev, telefonski mehanik 30 učencev, orodjar 20 učencev, fino-mehanik 9 učencev, strojni mehanik 12 učencev, strugar 7 učencev, rezkalec 8 učencev.
Na tehniško šolo: elektrotehnik šibki tok 63 učencev, elektrotehnik jaki tok 31 učencev, strojni tehnik 34 učencev. Nekaj prostih mest je ostalo še za poklic strugar in rezkalec.
Vsi sprejeti učenci poklicne šole bodo prejemali kadrovsko štipendijo tistih TOZD Iskre, v kateri se bodo zaposlili. Iskra bo delila tudi več kot 60 kadrovskih štipendij učencem tehniške šole.
Menim, da so lani učenci in učitelji s svojim delom v vzgojnem, strokovnem in idejnem pogledu izpolnili pričakovanja.
Franc Lebar
ISKRA
Industrija za telekomunikacije elektroniko in elektromehansko KRANJ, n. sol. o.
Delavski svet TOZD TOVARNA ELEKTRIČNIH ROČNIH ORODIJ KRANJ razpisuje imenovanj
INDIVIDUALNEGA POSLOVODNEGA ORGANA TOVARNE ELEKTRIČNIH ROČNIH ORODIJ
Kandidatfmbrajo poleg splošnih pogojev izpolnjevati še naslednje posebne pogoje:
—	visoka ali višja izobrazba ekonomske, strojne ali elektro smeri,
—	5 let delovnih izkušenj,
—	aktivno znanje najmanj enega tujega jezika,
—	družbene in moralnopolitične vrline.
Izpolnjevanje teh pogojev mora biti v skladu z družbenim dogovorom o nalogah pri oblikovanju in izvajanju kadrovske politike v SR Sloveniji.
Mandatna doba traja 4 leta.
Prijave z opisom dosedanjega dela in dokazili o izpolnjevanju razpisanih pogojev naj kandidati pošljejo v 15 dneh po objavi razpisa na naslov:	ISKRA
ELEKTROMEHANIKA KRANJ, Kadrovska služba. Savska loka 4, 64000 Kranj, z oznako „za imenovanje IPD TOZD ERO".
Kandidati bodo o izbiri obveščeni v 60 dneh po sklepu delavskega sveta.
Jubilante dela
so proslavili
TOZD STIKALA:	25 let: Angelca
Anžič, Amalija Rauter, Vekoslav Pretnar, Marija Zalaznik, Martina Brezar, Peter Repnik, Ivanka Udir, Zora Konc, Rudolf Kolman, Jože Arnež, Matija Rant, Ljudmila Bogataj, Ljudmila Bajt, Ivanka Jakovljevič, Frida Vreček, Anica Fende, Antonija Žužek, Marija Eržen, Štefan Česen. 20 let: Pavla Hvasti, Mihaela Kozamernik, Pavla
Belehar, Angela Premrl, Ana Gorjanc. 10 let: Marija Šenk, Franc Smolič, Stanislav
Kozjek, Alojzija Jovanovič, Hermina Zaleteli, Marija Križaj, Anica Kocelj, Veronika Zaletelj, Marija Košnik, Majda Bohinec, Janez Omejc, Sonja Rode, Cecilija Šifrer, Marjan Kramar.
TOZD MEHANIZMI: 25 let: Angelca Božič, Helena Goričnik. 20 let: Gabrijela Prelovšek, Frančiška Vidic, Janez Šolar, Marta Pavlin, Janez Vilhar, Damijan Hafner, Vida Finžgar. 10 let: Slavka Berce, Jožef Vilfan, Marija Kozjek, Branko Bertoncelj, Antonija Resman, Slavka Popolari, Jožica Kunstelj, Stanislava Peternel, Jože Udir, Majda Vidic, Marija Koselj, Magda Žaberl, Ivana Kordež, Marija Novak, Janez Erčulj, Mira K oselj, Mihaela B;žič, Zorka Šolar, Draga Selinšek.
TOZD ATC: 25 let: Jožefa Kalan, Dušan Pirec, Vera Dolenc, Martin Delovec, Marjan Peharc, Igor Kloar, Antonija Perka, Olga Rant, Konrad Seiko, Franc Rupar, Marjan Aljančič Rudolf Škofič, Janez Ramovš, Mateja Šmalc, Anica Zdravkovič. 20 let: Martina Čimžar, Helena Bilban, Pavla Frlic, Stane Panjan, Emilija Zupan, Franc Fajmut, Marija Fon, Milan Hrovat, Frančiška Peternel, Ivan Klemenčič, Silvo Seražin, Gabrijela Janežič, Olga Šega, Janez Kern, Ljudmila Šilar, Marjan Dermota, Marija Novak, Anica D oder, Franc Robida. 10 let: Milena Lebar, Marija Močnik, Frančiška Križnar, Bojana Severič, Jana Slavec, Franc Grosar, Alenka Savec, Vida Žgalin. 10 let: Srečko Klančar, Silvana Novinec, Silva Čebulj, Alojz Zorman, Boris Mokič, Branko Zečevič, Danica Šilar, Martin Robida, Anton Globočnik, Angela Kavaš, Marija Kavčič, Elizabeta Fon, Ljubomir Blago-tinšek, Amalija Mohor, Marija Perčič, Janez Ažman, Milka Globočnik, Stanka Bakrač, Ivan Štirn, Jože Nadižar, Slavka Polajnar, Edvard Kuželj, Ivana Ziherl, Zdenka Dolenc, Emilija Novak, Marija Arh, Marija Urankar, Franc Stare, Marija Krapež, Sonja Lahajnar, Milena Zaplotnik, Desanka Jerala, Franc Eržen, Slavka Križaj, Anica Dolenec, Stanislava Kozjek, Jožica Bradeško, Lidija Čater, Nevenka Ravnič, Marija Lazar, Rihrd Piskar, Marija Hiherl, Alojz Medved, Helena Kolar, Zdenko Ošabnik, Vida Jug, Francka Podgoršek, Matilda Jenko, Milan Kern, Bojan Pegam, Stanislav Štrukelj, Katarina Mohorič, Marija Delak, Marjan Bezjak, Milan Nadišar, Mujo Alidža-novič.
TOZD TEL: 20 let: Ivanka Krčelj.
TOZD TEA: 25 let: Jolanda Eržen, Stanislav Oman, Leon Brezar, Terezija Resman, Ida Božič, Stjepan Legac, Kristijan Kokalj, Francka Vukelj, Štefka Kavaš, Milan Šajatovič, Angela Verčič, Marija Pegam, Pavla Margeta, Frančiška Bratkovič, Ivan Eržen, Franc Kocjančič, Marija Petrovič, Avgust Pečar, Franc Druškovič, Amalija Radanovič, Jože Kočevar, Francka Verbič. 20 let: Marija Slak, Milan Kalčič, Leopoldina Bogataj, Antonija Benko, Frančiška Vilfan, Marija Maček, Dora Stenovec, Ivanka Carl, Nežka Košir, Bogomir Jerala, Jyan Jokovič, Marija Belčič, Marija Kern, Anica Trelc, Frančiška Burgar, Anica Rozman, Ignac Golob, Alojz Kokalj, Stanislav Zaplotnik, Anica Čovič, Marija Zaplotnik, Milena Fajfar Doroteja Štros, Marija Močnik, Majda Štefur, Antonija Stare, Ivanka Bajc, Ivan Končan. 10 let: Helena Brezar, Majda Košnjek, Ižena K.jzer, Angelca Bernard, Helena Kladnik, Slava Toporš, Anica Žaler, Jožefa Pirc, Majda Ropotar, Marija Zupin, Mira Naglič, Marija Namestnik, Marija Jerovšek, Stefan Hudolin, Marija Jerovšek, Štefan Hudolin, Frančiška Perčič, Anica Vajt, Marija Markelj, Jožefa Jenko, Marija Logar, Ana Panič, Marija Novak, Vida Gašperlin, Vida Vertnik, Anica Kerin, Ana Zelnik, Cvetka Kern, Gabrijela Jenkole, Štefka Fern, Jožefa Marušič, Marija Langerholc, Milena Vilfan, Rihard Koprivec, Alojzija Kocjan, Marijana Starčevič, Nada Marinič, Olga Plevnik, Gabrijela Tičar, Ida Arhar, Marija Mraz, Fanika Markovič, Anica Stenovec, Anica Vreček, Danica Stare, Zdenka Marušič, Marija Marko, Marija Grilc, Sonja Poklukar, Vida Možina, Marija Mlakar, Ana Mokič, Marjetka Sajevic, Marija Hafnar, Albina Atlija, Tone Volčič, Frančiška Žibret, Frančiška Čebašek, Marija Roblek, Marija Tomažin, Rozina Kepic, Nataša Badalič, Minka Lunar, Pavla Tiringar, Veronika
Bobiroža, Jožefa Vegelj, Marija Udir, Dragica Mubi, Ana Treven, Vera Šparovec. Ma-
Kar ni bilo konca prijetnega kramljanja po končanem uradnem delu proslave- C
'lic Pore
rija Kepic, Bogomir Borovnica, Nada Koritnik, Jožica Kokoravec, Ljudmila Dobnikar, Milena Čater, Tatjana Kavčič, Ana Pavec, Slavko Sitar, Marija Burger, Slavica Stajič, Terezija Kralj, Frančiška Kralj, Dušan Čebular, Valentina Plevnik, Marija Veternik, Marko Gril, Jože Bregar, Marija Marzi-njak, Marija Peternelj, Danica Kalan, Marija Panjan, Ljudmila Kadunc, Angela Jenko, Franc Gogala, Zlata Kalan, Marija Gortnar, Jožica Brlogar, Vukica Sauer, Valentina Lužar, Franc Burnik, Sonja Kalan, Julijana Eržen, Anica Zorman, Marija Zavrl, Marinka Ahčin, Lucija Bešter, Marija Pogačnik,
Matilda Bertoncelj, Ida Košir, Cecilija Sel-šak, Avguštin Drolc, Alojzija Mrgole, Marija Sabljič, Helena Thaler, Terezija Frantar, Jožica Cuderman, Rozalija Boštjančič, Marija Kepic, Francka Umnik, Ljudmila Jarc, Franc Horvat, Francka Štern, Jože Potočnik, Zofija Erce, Ivan Benegalija, Željko Lipanovič, Marijan Murovec, Frančiška Čarman, Marija Traven, Jože Jerončič, Zdenka Kušar, Mira Zaplotnik, Ladislava Čuk, Ivana Rozman, Pavla Bizjak, Rozalija Mulej, Marta Grašič, Zlata Žižmond, Marija Debeljak, Darinka Boštar, Marija Vreček, Breda Pretnar, Marija Potočnik, Ana Šubic, Marija Tičar, Marija Kern, Kazimir Mohar, Olga Zupan, Marija Baranja^ Olga Lipanovič, Angela Sajevic, Majda Zgalin, Ljubica Rajgelj, Frančiška Lovše, Vlanka Brodar, Saša Zorec, Majda Bubaš, Slavica Burja, Zdenka Svetelj, Ivanka Štefe, Marija Kopol rec, Ankica Stanešič, Agata Zbiljič, Darinka Dolinar, Dragica Zemljič, Bernarda Gubanec, Majda Šter, Bogomir Vrhovnik, Slavka Mirt, Jožica Prdan, Vesna Čehovin, Marija Krivec, Milena Gorjanc, Milanka Šeruga, Helena Mikloša, Mira Flisar.
TOZD ŠTEVCI: 25 let: N as ko Dimčev, Peter Šimenc, Marija Pergar, Antonija Ste-pan, Marta Fabjan, Anica Spendal, Franc Beton, Marjan Pavlič, Marija Berce, Alojz Jelovčan, Franc Rehbergar, Albin Zupančič. 20 let: Cirila Kovačevič, Dragica Vinter, Ivana Šajatovič, Franc Peternelj, Franc Gramc, Oto Obed, Julijana Hafnar, Karolina Benedik, Marija Urankar, Ema Polajnar, Regina Florjančič, Jakob Burgar, Rafael Mohar, Franc Čeferin, Božo Megla, Vladimir Dolinar, Janez Mauser, Anton Pečar, Frančiška Kok, Vida Jugovič, Vera Fajdiga, Cvetka Perko, Vladimir Stritih. 10 let: Jožef Rozman, Jože Umbreht, Peter Teran, Stanislav Zaplotnik, Dragutin Pongrac, Milan Gabršček, Anton Vencelj, Marija Ušaj, Angela Zupan, Zdenka Kramarič, Nada Novak, Marija Zupan, Tatjana Snoj, Darinka Cankar, Milan Zupan, Tanja Kolar, Zdenka Oblak, Ljuba Ukmar, Ivanka Klun, Ivana Kolar, Janez Brešar, Frančiška, Milena Koder.
TOZD MSO: 25 let: Svetislav Dimitri-jevič, Ivan Toroš, Nevenka Mlakar, Franjo Milavec, Ljubiša Šubert, Jože Tisovec. 20 let: Vinko Pirman, Jevrem Kostadinovič, Karl Makovec, Mqrko Kepic, Ivan Doljšak, Stanislav Papež, Milivoje Sinojevič. 10 let: Stevan Radonjič Kosta Atanasov, Zoran Markovič, Krsta Cevič, Grozdan Beševič, Aleksander Bičkov, Milovan Radjenovič, Budimir Dimitrijevič, Slobodan Djukič, Miroslav Kosanovič, Božidar Viškovič, Dragutin Košanin, Radomir Brkič, Milorad Božič, Milosav Boškovič, Ciril Jagodic, Franc Kapelj, Desanka Stanišič, Dušanka Četkovič.
TOZD VEGA: 25 let: Zvonimir Čadež, Anton Franko, Franc Gnidovec, Jožica Kremžar, Alojzija Golob. 20 let: Veronika Mlinar, Janez Lazanski. 10 let: Marjeta Mencin, Silvestra Košane, Franc Šinkovec, Ana Krašovec, Veronika Trtnik, Jožefa Kožar, Vladimir Leskovar, Branko Pagon, Helena Dežman, Slavica Pranjič, Dobrivoje Pantovič, Antonija Cunder, Dušan Fister, Branko Radkovič, Rozalija Glasič, Vida Lagler, Justina Čad, Dragica Kobal, Marija Valentinčič, Josip Smešnik, Barbara Horvat, Jožefa Pavunc, Borka Simič, Ana Križman, Marija Černe, Ostoja Popovič, Anica Pečenik, Marija Rebolj, Franc Vrhovec, Anton Obid, Amalija Skodlar, Alojz Bov-han, Anton Vidmar, Valentin Kotar, Jela Seidel, Anton Košir, Marija Avsec, Milka Cencelj, Petrina Ambrožič, Andrej Prusnik, Marta Srbijan, Jože Dremelj.
TOZD RAČUNALNIKI: 25 let: Dušan Reš. 20 let: Marija Bajželj, Marta Grohar. 10 let: Marinka Amon, Andrej Uratnik, Matejka Jančič, Ladislav Jeretina.
TOZD ERO: 25 let: Maksimiljan Grohar, Ivan Hočevar, Janko Bulovec, Stanislav Sušnik, Ivan Žerovnik, Peter Kerše, Marija Koren. 20 let: Anton Suler, Andrej Kočar, Viktor Štancar, Stanislav Likozar, Žanina Kešar, Milan Bulič, Alojzija Bolka, Izidor Plesničar, Ivan Potočnik, Alojz Vehovec, Jožef Hribar, Franc Bambič, Pavel Kotnik, Nace Krč, Dako Pavič, Vera Udir. 10 let: Franc Pestar, Jože Muller, Vincenc Knavs, Franjo Vukašinovič, Vladimir Pravhar, Anica Kuhar, Viljem Kopina, Danijela Frelih, Tončka Poklukar, Marija Balantič, Marija Kržič, Anica Stare, Milena Petrič, Ljudmila Bohinc, Jana Pirc, Silva Konc, Olga Rodvajn, Silva Leskovec.
TOZD CEO: 25 let: Janez Gospodarič, Ema Burič, Anica Pečenik, Anton Zalar. 20 let: Marija Cankar, Zvonko Krevelj, Ivan Mlakar, Maks Kiselj, Leopold Drvarič. 10
let: Zoran Smrdelj, Mitja Kovačič, Fr#*
De Cecco, Dimitrij Kramar, Boris K reg8)' Andrej Puc, Darka Fajon, Jože Pavlič'6, Darja Peršič.	' ^
TOZD INSTRUMENTI OTOČE:25*f; HW! Marija Vobovnik, Cecilija Lešnik, Zor*8 '•*'
611 :
Šalej, Franc Šmid, Peter Arnež, Marini* |jje Škrinjar. 20 let: Jože Konc, MaksimiF fcj.
\/r»K^wr.;u w;---------i_____-	._____ t iHif, V11!
liža
Vobovnik, Vincenc Justin, Janez Udir Leon Bajc. 10 let: Jože Koselj, Janez P? , -gač ni k, Mija Stipanovič, Jurij Rampre, M'’ »fin lan Zerdin, Jože Zupan, Milena Dažm8n’ lihe] Danica Flegar, Ljudmila Pisek, Vida Pint8]' bj, Marija Markovič, Olga Markelj, Ana Krl' m stan, Matilda Kokolj, Slavka Eržen, Ivan3 “'Uli Mileševič, Branko Lacko, Danica Lap. j]ev; Dragica Maltar, Leon Mohorič, Marija P0- hod, gačnik, Elizabeta Magdič, Ana Vidic, Aga* (aU Kiler, Jolanda Kokalj, Albina Jelenkovič Marjanca Resman, Zorka Bertoncelj, Mink® le0r Dežman, Tončka Udir, Ljudmila KoiF Za$t Marjeta Trampuž, Marjeta Jerina, Jerca ,	|
Pristov, Stanislava Treven, Nada Hrast.
TOZD RTC: 25 let: Božena Košir, Pavla . štefe, Franc Jerman. 20 let: Marjan Koren, « Stanislav Golob, Ferdinanc Makovec. hbti let: Franc Ferjan, Cveto Malovrh.	i Sld
TOZD TSD: 25 let: Anton Čebašek- I Marija Šenk, Ignac Brzin, Ivanka Čermelj, rVSI Pavel Avguštin, Marjan Benetič, Zvonim'' “0 Medič, Štefan Jaklin, Franc Ješe, Justin3 lay$ Jalovec, Pavel Zakotnik. Franc Brezar ^
I
Milan Kuralt. 20 let: Ludvik Žibert, Bog®' ^, mil Kimavner, Marjeta Okršljar, Ivan Pol3)' ;
Kimavner, Marjeta Okršljar, Ivan roi«, • nar. Cvetka Porenta, Anica Jelovčan, Stan8 0 Kristanc, Antonija Lotrič, Franc Bošter, hjjj Elizabeta Ozale, Pavla Ušeničnik, Dani<* pte(
Fajfar, Marija Červ, Marjan Brenkuš. 10 1^' y Alojz Gaber, Pavla Kozjek, Jana Mancit-Alojzija Podobnik, Marinka Gros, Mirjan« TO(
Novak, Anica Hvasti, Anica Krmelj, Vid3 la^j
Hočevar, Ana Jenko, Dora Ažman, Jamf Lukane, Marija Čapelja, Pavla Fon, Magd3 Mohorič, Jernej Zevnik, Ana Janc, JaneZ Stare, Janez Vrhovnik, Zdenka Pavl"1-
Slavka Zor, Jože Stroj, Franc Koželj.
TOZD VZDRŽEVANJE: 25 let: Vink8 Božnar, Ivo Bevc, Peter Mohorič, Al°r Jelar, Janez Benedičič, Milan Kosec, Fran
ko
Pot
ilni
ie.I
Knapič, Viktor Perčič, Anton Lebar, Adol ®lč Keber. 20 let: Marjan Lahovec, Ivan P8' “3 dran, Janez Funda, Franc Florjančič, Mia; fQ; den Radojčič, Vinko Košir, Ivana Kerič.J®
let: Marjan Hervolj, Alojz Jeler, Peter Zu' jaan, Florjan Hunjak, Miroslav Lipar, Martin Uje
i-____ -r___a— :i-	nintPfi Oni.
odi,
Uh
Pie,
kor
f-rvi i/ i iv i j vil i i i vi ijui># iviii v J i u v l— i j_/cji , —
Miklavžič, Janez Tratnik, Marija Pintar, Miroslav Snoj, Marjan Bogataj, Feliks D3' garin.
TOZD MERILNE NAPRAVE: 25 le); Rado Benedik, Janez Poličar, Nikolaj V'" ^ dic, Jožef Kastigar, Rajko Cigale. 20 I®*' . Janez Cenčič, Jaroslava Ocepek, Fran8 161; Zupan, Janez Kalan, Anica Peič. 10 le*’ hi ; Janez Dolenc, Boris Suhadolnik, Fran8 Luznar, Maks Janežič, Valentin Hafna', Marjan Jagodič, Zvone Pogačar, Marjan Pogačar, Stanislav Tadina, Janez Bertom celj.
TOZD ORODJARNA: 25 let: Karl Šarabon, Marjan Novak, Franc Košnik, Marjan Tabar, Ciril Eržen, Stane Lompar, Ed°
kot
Sisi
obt
tac
Pie
■ avai , viiii i— i z_oi i, viai io i—vi i ipjui ,	..
Košir. 20 let: Alojz Plahuta, Bernard V1' tat
dmar, Janko Zaletel, Ludvik Mlinar, Feld* Škofič, Janez Hiti, Rudolf Velkavrh. 10 le*' Damijan Hvala, Andrej Mrak, Marija Gal, Janez Štefančič, Irma Mali, Miro Grmi8-Alojz Stare, Slavko Škofič, Ivo Veger, M3' rija Gregorec, Alojz Bašelj.
TOZD DELAVSKA RESTAVRACIJA; 25 let: Vida Peneš, Tončka Štifter. 20 let-Jožica Mihelič.
PRODAJA: 25 let: Alojz Ožbot, Marii3 Mozetič, Jože Mihelič, Terezija Košir, Petel Jamnik, Jožefa Petročnik, Karel Polajn8'; Jože Tomšič, Vladimir Jerman. 20 I8 ' Cilka Adlešič, Jože Primc, Cirila Šolar, J0* Rožmanec, Ivan Vidmar, Marjan Gorjan ' Ivanka G ovc, Antonija Puterle, Brank? Tomažič, Marija Dolhae, Emerik .Kolta)' Borut Mlakar. 10 let: Branko Suhad0WK,
hih je tor 01 $ke odi
Igor Gabrič, Tomislav Bergant,
Jubilanti dela med slavnostjo.
Spreitzer, Jože Jošt, Ljubomira -Marija Kerekeš, Dragutin Matandvič, An1’ Zupančič.	tKidk
RAČUNOVODSTVO: 25 let: .Mafl'! Taler. 20 let: Marija Gotz, Janez Jbkd*6ii; 10 let: Marija Hudobivnik, Stanislava kovič—Krpan, Irena Stariha, Breda Leban, Majda Puce Zdenka T robec—M i lanovič.
PREVOZ: 25 let: Nada Arizanbvič. W let: Marjan Škulj, Stane Kolar, Rudo. Zaloka.
NABAVA: 25 let: Franc Križnar, Janez Glač. 20 let:	Karolina Skalar,-'Anto
Resman. 10 let: Sonja Grmovšek,;Marjet” Peterlin, Stanislav Kodele, Jože NovaiL Marija Gruden, Pavel Dobovšek, Anto Šemrlj, Iztok Žbogar, Rajko Filipič.
PROGRAMSKO TEHNIČNE SLUŽB^ 25 let: Vinko Strgar, Jože Kopar, Ja0" Klančar, Stane Slapšak, Marjan Eržen- / let: Jože Grilc, Jernej Kosmač, Katarin8 Čemažar, Bogdan Žontar. 10 let: Olg Jakovec, Marija Dolžan, Jožefa Vukotm, Olga Arnež, Tatjana Vunšek, Silvo Slad' ; Marjan Šifkovič, Bojan Božič, Janez Dobr vec, Pavel Strupi, Boris Razpotnik, Magd Frelih.
SEKRETARIAT: 25 let: Olga Medič, Ivana Eršte.	|NJ
SLUŽBA ZA ORGANIZACIJO V; AOP: 20 let: Marija Sladič, Majda VVeise'3 sen, Marjan Bizjak.
KADROVSKA SLUŽBA: 20 let: Tonk« Dežnak. 10 let: Emilija Šimon—Biče , Karolina Sajovec, Marjan Žibert.
hi
8*
PO]
skl
Pic
He
in
dij,
sar
rec
zd,
sle
tih
Zir

1

'^DUSTRIJA ZA AVTOMATIKO, LJUBLJANA
S problemske konference o samoupravni organiziranosti
Na osnovi ugotovitve, da reorganizacija Avtomatike, za katero smo se delavci samoupravno odločili z lanskim julijskim referendumom, ne poteka tako kot smo načrtovali, je bilo na skupnem sestanku sekretariatov in predstavnikov 00ZK TOZD in delovnih skupnosti delovne organizacije določeno, da se v mesecu juniju organizira problemska konferenca. Le-ta naj bi na podlagi poročila delovne skupine za pripravo stališč, sprejela dokončne smernice, oz. stališča o nadaljnjem razvoju samoupravnih odnosov in dala priporo čila. za delo komunistov do končne reorganizacije.
Dnevni red konference, ki je bila ^jcana v petek, 29. junija, je obsegal počilo - omenjene komisije s prika-M problematike in predlogi priporo-za nadaljnje akcije, diskusijo na Wg£ilq in sprejem priporočil.
Ge bi hoteli strniti poročilo komi-v en stavek, bi se ta glasil: če
“pmo dopustili, da se bo stanje orga-pacijske nestabilnosti, v katerem se ^utno nahajamo nadaljevalo, bo to jNlo za posledice slabitev materialne jZe In poslabšanje medsebojnih plosov v kolektivu, kar bodo v nada-JCvanju občutili vsi delavci, saj do-J^ek in osebni dohodki ne bodo Etilni, kakršni bi lahko bili, če bi Organizacijo izpeljali tako kot smo si Stavili.
In kje je srž problema?
Reorganizacija delovne organizacije *je formalno pričela lansko poletje z ^ravnavanjem Elaborata o program-^ usmeritvi. Celoten reorganizacijski Postopek je potekal po predvidevanjih o 30. maja letošnjega leta, ko je de-ivski svet delovne organizacije razpi-5*1 referendum, na katerem bi delavci I r konstituiranih temeljnih organizacij ^ delavci v novo organiziranih temelj-‘Ph organizacijah odločali o sprejemu Podloga samoupravnega sporazuma o družitvi v delovno organizacijo in Predloga samoupravnega sporazuma o razporeditvi sredstev, pravic in obvezati ter njihovih vfrov.
, Referendum je bil razpisan potem,
je o osnutku obeh sporazumov P°tekala široka javna razprava. Teden ard pred odločanjem na referendumu ie prvostopenjsko sodišče združenega aela v Ljubljani z odločbo ugotovilo, Pa imajo delavci sektorja 840 iz ‘OZD PCT v Avtomatiki pogoje za Organiziranje svoje temeljne organiza-cije. Posledica tega je bila, da se je odločanje o predmetnih samouprav-oih sporazumih odložilo, dokler spor Pred sodiščem ne bi bil pravnomočno končan, ker naj bi se s sprejemom ocenjenih sporazumov, v katerih ti 'klavci niso opredeljeni kot samostojni subjekt sporazumevanja, ampak le kot del delovnega procesa v TOZD sistemi, spremenile njihove pravice, obveznosti in odgovornosti.
Poslovodni odbor delovne organi-^ije je ob proučevanju zahteve imel Pred očmi vse težave, ki nastopajo ^adi odložitve sprejema konstitutivnih aktov. Ob upoštevanju dejstva, da }e zahteva delavcev omenjenega sek-0rja formalno utemeljena z zakonom 0 združenem delu, je predlagal delav-$kemu svetu delovne organizacije Vložitev referenduma.
Vendar razloge za stanje nedvomno ni iskati samo v sporu s sektorjem ®40, temveč tudi v nezmožnosti raz-Poreditve sredstev subjektov, ki so s rklepi o organiziranju novih TOZD Prenehali, na novo organizirane temeljne organizacije. Sredstva, pravice m obveznosti se po zakonu razpore-nijo na nove temeljne organizacije s krnoupravnim sporazumom o razpo-mditvi, ki je sestavni del sporazuma o ^ružitvi v delovno organizacijo in hter praviloma najkasneje v šestdese-*ih dneh od sprejetja sklepov o organi-hraniu temelinih organizacii.
Viede na to, da so sklepi o organi-hianju temeljnih organizacij bili prav-®°niočni s sprejetjem oziroma z veljavnostjo samoupravnih sporazumov 0 združevanju dela delavcev v temelj-1,5 organizacije, bi sredstva morala biti ^porejena že v mesecu januarju *979, kar pa ni bilo storjeno zaradi računovodsko tehničnih težav pri ^Postavitvi medsebojnih finančnih razmerij med temeljnimi organizacijami, za katere so se kasneje sprejem ah raključni računi.
Položaj, katerem smo priča, ko na Primer o posameznih zadevah oziroma 0 enotnem predlogu strokovnih služb °hločajo delavski sveti štirih ali celo Petih novih subjektov, je torej opravičljiva v nemožnosti razdelitvi sredstva, Pravice in obveznosti, pa čeprav tak način odločanja pravzaprav nima nikakršne zveze s samoupravnim odločanjem.
Prav zaradi tega mora biti naša prva naloga na nek samoupravni način poiskati pot, po kateri bi dali delavcem v novih subjektih pravico odločati o lastnih zadevah, vendar tako, da to ne bo v škodo drugim delavcem, ki izhajajo iz iste temeljne organizacije oziroma delovne skupnosti.
Iz razprave, ki je sledila poročilu in v kateri so sodelovali Lojze Novak, sekretar komiteja občinske konference ZKS Ljubljana-Bežigrad, Pavle Gantar, član poslovodnega kolegija SOZD ISKRA, druzbeno-politični in vodilni delavci Avtomatike, povzemimo govor Romana Albrehta, ki je konferenco ocenil kot nujno, saj so komunisti v prvi vrsti odgovorni za razmere v svoji delovni organizaciji. V nadaljevanju je poudaril: „Danes vsi težimo k čim višji stopnji podružblje-nosti, k smotrnejšemu organiziranju. Proizvodi Iskre so vitalnega pomena, zato tudi na drugih področjih želite doseči višjo stopnjo podružbljenosti in uresničiti visoko stopnjo socializacije dela. Zato nas tudi vsaka .branjevska metoda vnaprej onesposablja, zato se na procesni tehniki, na računalnikih ne smemo iti vrtičkarstva! Iz tega izhaja, da vaš problem, vaš spor ni pravne narave, da predstavljajo bistvo materialne zadeve, da gre za programska vprašanja, ki pa so stvar dogovora. Ali se organizirati v smislu racionalne in vse večje podružbljenosti? Vsak ekonomist bo vedel, da ni smotrno imeti dva enaka programa. Zato se morate tudi pri vas ali ponovno dogovoriti o programski usmeritvi in zainteresirati združeno delo, da vlaga v vaše dejavnosti ah pa naj se del delavcev, ki ne pristaja na program, izloči!
Ne se skrivati za pravnimi normami, kajti nihče ne sme uveljavljati svojih pravic na račun drugega in zahtevati več pravic kot jih priznava drugim. Tu je komunistična dilema, tu je njen bistveni člen, nas komunistov, ki smo in moramo biti odgovorni za naš sistem.“
Na podlagi poročila delovne skupine in predlogov govornikov v času razprave, je problemska konferenca sprejela stališča, ki v povzetku zajemajo sledeče:
—	na osnovi stahšč problemske konference se izdelajo akcijski programi ki zajemajo rokovno in vsebinsko razporejene naloge po prioritetah in nosilcih izvajanja ter njenega spremljanja
—	delo v osnovnih organizacijah mora postati preventivno, ker pomeni konstantno aktivnost na spremljanju dogajanj in pravočasno vkjučevanje v reševanje porajajočih se problemov
—	že v icksiu omenjeni reterenaum za sprejem samoupravnega sporazuma o združitvi v delovno organizacijo ter samoupravnega sporazuma o razporeditvi sredstev, pravic in obveznosti ter njihovih virov se izvede najkasneje do 28.9.1979
—	z namenom, da se omogoči razporeditev sredstev, pravic in obveznosti v skladu s samoupravnim sporazumom ter knjigovodsko konstituiranje novih subjektov z dnem 1. 10. 1979, je potrebno izdelati zaključni račun starih subjektov po stanju na dan 30.9. 1979.
—	predmet sporazumevanja med delavci sektorja 840, ki izpolnjujejo pogoje za organiziranje TOZD, je materialne narave in onemogoča organiziranje dveh TOZD z isto dejavnostjo.
Zato vse TOZD v Avtomatiki z delavci omenjenega sektorja, organiziranimi kot TOZD ne morejo skleniti samoupravnega sporazuma o združitvi v delovno organizacijo.
—	v obdobju do konstituiranja naj se izdela plan začasne uporabe sredstev za OD ter sredstev sklada skupne porabe.
Uspela šola za pridobitev interne kvalifikacije
V Kondenzatorjih veliko skrb posvečajo tudi strokovnemu usposabljanju zaposlenih. Najboljši dokaz za to je šola, ki so jo organizirali za pridobivanje interne kvalifikacije. Šola, v katero se je prijavilo 60 delavk in delavcev in se je začela že lani 4. decembra in je trajala do letošnjega 6. junija, je bila namenjena predvsem tistim delavcem, ki že, ali pa bodo v prihodnje opravljali naloge preddelavcev in kontrolorjev.
Ker poteka proizvodni proces v temeljnih organizacijah DO Kondenzatorji v dveh izmenah, so morah razumljivo tudi predavanja organizirati v dveh ločenih skupinah tako, da je vsaka izmed skupin imela predavanja vsak drugi teden. Organizatorji šole so pripravih program, ki je obsegal skupno 126 učnih ur, pri čemer je bilo 52 učnih ur namenjenih splošnemu izobraževanju tečajnikov, nadaljnjih 74 ur pa za njihovo strokovno usposabljanje, pouk pa je bil organiziran trikrat tedensko v prostem popoldanskem času.
Predavatelji pri splošnem izobraževanju so bili s šole v Semiču, samoupravljanja in tehnologijo, osnove elektrotehnike, kontrole kvalitete in o meritvah pa so tečajnikom predavali za to usposobljeni člani kolektiva DO Komdenzatorji. Po predavanjih pa so ob vsakem predmetu opraviU tudi preizkus znanja.
Po končani šoli je 55 udeležencev šole za pridobitev interne kvalifikacije
INDUSTRIJA KONDENZATORJEV, SEMIČ
S podelitve potrdil o opravljeni šoi> za interno kvalifikacijo.
uspešno opravilo zaključni izpit, medtem ko so štiri delavke omagale že na začetku predavanj, ena tečajnica pa je morala šolanje prenehati zaradi porodniškega dopusta. Nekateri tečajniki so sicer imeli popravne izpite, vendar so jih uspešno opraviU takoj po končani šoli.
Na zaključku uspešne šole je v
domu v Črmošnjicah glavni direktor DO Kondenzatorjev Jože Kočevar vsem podelil potrdila o uspešno opravljeni šoU, oz. zaključnem izpitu, po katerem so si pridobih interno kvalifikacijo za opravljanje del in nalog preddelavcev in kontrolorjev.
-J.C.-
Ekipa KONDENZATORJEV druga
V Črnomlju je bilo 17. junija zanimivo tekmovanje ekip civilne zaščite, na katerem se je pokazalo, da tudi na tem področju v Črnomaljski občini posvečajo usposabljanje, zlasti mladih, v okviru akcije „Nič nas ne sme presenetiti. V celoti je v tem
Pri nudenju čenki.
prve pomoči ponesre-
Udeleženci šole za pridobitev interne kvalifikacije na zaključku pred domom v Črmošnjicah.
Vsa ostala stališča se nanašajo na ureditev notranje zakonodaje ter dokumentov, vezanih na srednjeročno planiranje ter ureditev kadrovske zasedbe v posameznih strokovnih službah."
Š.D.
y TOZD tnergetski kondenzatorji so se pred kratkim poslovili od dveh sodelavk, ki sta se upokojili. Po 17 letih dela v Iskri se je upokojila Matilda Kastelic in po 15 letih Ivanka Simonič, obe starostno. Obema vestnima in marljivima sodelavkama so sodelavci poklonili lepa praktična darila. Spominsko darilo in dobre želje pa so sodelavci poklonili tudi Danijelu Lahu iz TOZD Mehanski deli in naprave, ki je bil po 34 letih skupne delovne dobe in po 15-letnem marljivem delu v Iskri invalidsko upokojen (na spodnji sliki sredi svojih sodelavcev).
tekmovanju sodelovalo 11 ekip civilne zaščite, med katerimi sta biU dve iz delovne organizacije Kondenzatorji v Semiču. Najboljša izmed njiju se je uvrstila na odhčno drugo mesto, vse sodelujoče ekipe pa so pokazale solidno pripravljenost in obvladanje zahtevanih nalog.
Na občinsko tekmovanje ekip civilne zaščite so se v Kondentatorjih skrbno pripravljali. Na pripravah, ki so v spodnjih prostorih tehnološke stavbe potekale od 11. do 16. junija je sodelovalo skupno 18 članic delovnega kolektiva Kondenzatorjev in sicer v dveh samostojnih ekipah in ekipi v okviru krajevne skupnosti Semič.
Čeprav so se na začetku kar nekako ustrašile predstoječfli nalog pa se je med pripravami pokazalo, da so vse po vrsti priprave vzele zelo resno in se tako dobro pripravile na občinsko tekmovanje. Zanesljivo so obvladale veščine pri nudenju pomoči ponesrečencem. Zategadelj so udeleženke priprav na tekmovanje v Črnomlju odšle brez večje treme, prepričane, da so se v dneh res dodobra seznanile z zajetno tvarino.
Kljub temu, da ni najpomembnejše v takšnih tekmovanjih zmagati, pač pa pokazati dejansko sposobnost in pripravljenost pa je članice najboljše Iskrine ekipe prizadela neobjektivna ocenjevalna komisija, ki niti ni bila polnoštevilna. Za pokazane veščine bi ta ekipa vsekakor zaslužila prvo mesto med tekmujočimi ekipami, tako pa se je na koncu morala zadovoljiti „samo“ z drugim mestom.
Pravo zadovoljstvo daje tako udeleženkam tekmovanja, kot tudi vsem, ki so jim omogočili dobre priprave na tekmovanje, da so čas priprav in rapoložljive možnosti res dobro izkoristile za to, da bi se kar najbolje usposobile, saj bo njihova skrbna pomoč, če bo potrebno, zares dobrodošla prizadetim.
INDUSTRIJA KONDENZATORJEV. SEMIČ
Jubilanti dela
Podobno kot tudi v drugih temeljnih in delovnih organizacijah združenega dela so pred nedavnim proslavili juhi lante dela tudi v Kondenzatorjih.
JUBILANTKE 25-LETNEGA DELA
Justin Jožica, Pivec Marija, Grzin Marija, Kralj Nežka, Pavlovič Vida.
JUBILANTI 20-LETNEGA DELA
Macele Antonija, Škrinjar Frančiška, Konda Alojzija, Kambič Frančiška, Podgornik Jožica.
JUBILANTI 15-LETNEGA DELA
Zorec Jože, Ramuta Marija, Lah Daniel, Kambič Franc, Derganc Alojz, Vidmar Franc Sever Marija, Štefančič Ana, Mihelič Zdenka, Pirš Terezija, Zorec Marija, Kofalt Ana, Trdin Ana; Štrucelj Antonija, Poljanec Ljudmila, Poljanec Jože, Lipar Antonija, Hudak Anica, Šimec Kristina, Kočevar Jelka, Hudelja Ana, Plut Terezija, Severin-ski Marija. Despenič Anica, Gril Jožefa, Lukanič Kristina, Jakša Dragica, Stariha Antonija, Malenšek Jožefa, Štefanič Marija, Skala Marija, Simonič Milena, Dragoš Cvetka, Dighlberger Alojz, Begič Hasan, Vidmar Alojz, Dragovan Anton, Malnarič Franc, Moljk Franc, Švajger Anton, Juntez Jože, Kofalt Alojz.
Marija Pivec - edina izmed fotografira nih jubilant 25 - letnega dela.
JUBILANTI 10-LETNEGA DELA
Kobe Nada, Adamič Ivanka, Konda Ivanka, Derganc Anica, Absec Anica, Jamšek Stanislava, Malnarič Marija, Lavrin Bernarda, Sever Vida, Mihelčič Milosava, Golobič Jožefa, Gjuričič Bernarda, Pezdirc Mihela, Stezinar Antonija, Kapš Jožefa, Murn Jožica, Prešeren Antonija, Malnarič Cecilija, Mover Marija, Štukelj Metoda,
Mavsar Ljudmila, Plut Anica, Novak Anto-
Jubilantke 20 - letnega dela brez odsot ne Jožice Podgornik.
nija, Matakovič Antonija, Štukelj Stanka, Didovič Olga, Štukelj Anica, Kapš Ivanka, Plut Nada, Sever Kristina, Novak Anica, Oberstar Ivanka, Gorše Stanislava, Malnarič Julijana, Stariha Anica, Ogulin Vida, Kočevar Jožica, Derganc Marija, Ficko Marija, Jakša Ana, Mohar Vernarda, Seiko Marija, Škrinjar Marija, Golobič Marija, Fir Marica, Malnarič Antonija, Kambič Marija, Pašič Nada, Voglar Ana, Štravs Anica, Metelko Marija, Miroslavič Boža, Malnarič Danica, Golobič Vera, Lipoščak Ivanka, Pezdirc Zvonka, Šobak Majda, Strniša Marjana, Cesar Majda, Agnič Zdenka, Dvojmoč Antonija, Klepec Majda, Mlečnik Cvetka, Movern Zdenka, Milkovič Katica, Bučar Antonija, Veselič Ana, Draganjac Marija, Beršič Martina, Štrukelj Anica, Ravnikar Bernarda, Velše Ana, Pustavrh Tatjana, Jakša Silva, Kobe Vida, Tom Ljudmila, Fajdiga Božena, Žarkovič Nada, Derganc Antonija, Plut Zofija, Horvat Anton, Horvat Antonija, Jankovič Slavica, Vrlinič Vida, Vardjan Antonija, Kambič Anton, Jakša Bojan, Kočevar Jože, Hančič Matija, Šprajcar Martin, Malnarič Edi, Simonič Peter, Kobe Jurij, Debeljak Anton, Pašič Franc, Štubljar Milan, Plut Anton.
Zgoraj jubilanti 15 - letnega.spodaj pa jubilanti 10 - letnega dela.
Uspešno sodelovanje Iskre s Carlom ZEISSOM
(Nadaljevanje s 1. strani)
bojne obveznosti Iskre in Carla Zeissa pri razvoju novih aparatur, med katerimi je prva, oz. najbliže uresničitvi -plamenski fotometer, medtem ko yo v postopni pripravi še nekatere druge aparature.
Podobno kot pri aparaturi Spekol 20 bo tudi pri plamenskem fotometru Iskra v Horjulu razvila in proizvajala najmodernejšo elektroniko na osnovi računalniške, tj. mikroprocesorske tehnike, Carl Zeiss pa bo prispeval ustrezno optično celoto in finome-hanski del aparature.
Tudi pri uresničevanju plamen-skega fotometra uspešno deluje ista skupina strokovnjakov iz Iskre in Inštituta Jožef Stefan, ki dobro obvladuje vse probleme pri nastajanju še zahtevnejše aparature. Uspeh pri ustvarjanju Spekola zagotavlja, da bo
Ta pogodba zajema nove medse-
tudi plamenski fotometer pravočasna in kvalitetna novost na področju poslovnega sodelovanja s Carlom Zeissom.
Za to govorijo že podatki, da se prva tovarstna aparatura že bliža zaključku prototipne faze' pa čeprav pomeni ustvarjanje plamenskega go-tometra v taki zasnovi« terja še« tesnejše sodelovanje med strokovnjaki Carla Zeissa, Iskre in Inštituta Jožef Stefan, s tem pa seveda tudi več časa in večja finančna sredstva. Toda videti je, da tudi v tem pogledu ne bo posebnih ovir, da celotne naloge ne bi uspešno in pravočasno dokončali.
Rezultat vsega dosedanjega razvojnega dela bo dolgoročna dobava elektronike Spekol 20	7 jn
vse naslednje, porajajoče se aparature, ki so predmet te dolgoročne pogodbe o sodelovanju. Kako pomembno pa je navedeno delo za Elektroniko v Hor-
julu pove že tale podatek: Elektronik1 bo dobavila Carlu Zeissu v 1. 1980 ^ za okrog enega milijona obračunski!1 dolarjev elektronike, prav tako p2 5(1 te njene obveznosti do vzhodi'11' nemškega partnerja zagotovljene do 1 1985 v še večjem obsegu.
Nadalje pomembno je tudi dol2] čilo pogodbe, po katerem bo tu2 Iskra sama morala kompletirati, °z' Analizirati aparature iz te pogodb2 tem, da bo od Carla Zeissa dobav21 optične in finomehanske dele, celot26 aparature pa prek svoje prodaja6 mreže plasirala bodisi doma, ali f tudi na tujih tržiščih.
Iz vsega povedanega je videti, daj6 sodelovanje med Iskro in Carlo111 Zeissem plodno in uspešno, hkrati pa je tudi dokaz, da lahko tudi pri naS timsko delo strokovnjakov da s°' dob ne, zahtevne aparature, ki se P0 svojih funkcionalnih lastnostih 111 kakovosti merijo z aparaturami kate' regakoli renomiranega svetovne^1 proizvajalca.
-J. C'
ODBOR ZA ZNANOST SZDL JUGOSLAVIJE V ISKRI
Kako vrednotiti raziskovalno delo in znanje
Te dni so bili v Sloveniji člani Odbora za znanost zveznega komiteja SZDL Jugoshvije na obiskih v Iskri in novomeški Krki. S člani obeh kolektivov in strokovnjaki so pretresli vprašanja raziskovalne dejavnosti, razvojnega dela in vrednotenja tega dela. V komisiji so bili Lepa Galeb, prof. dr. Radmila Jovanovič, Mitar Mihaljica, Vidojko Veličkovič, dr. Vera Kneževič, z znjimi pa je bil tudi Emil Pintar z Raziskovalne skupnosti Slovenije in Biserka Marolt — Medenova iz republiškega komiteja SZDL Slovenije.
Torej kako nagrajevati najsodob' nejše znanstvene sodelavce, ki d°' besedno vgrajujejo znanje. Z dohoc kovnimi odnosi? Kaj pa, če ne grC proizvod v proizvodnjo? Je mofd3 rešitev povrnitev stroškov strokov' njalcii razvojnemu oddelku, razisk2-valni skupini, ki jih je imela 011 raziskovalnem delu?! AU književnik11 povrnemo le stroške^ ki jih je imel2 „izdelavo“ knjige? Torej vprašanje je' kako nagraditi znanje, vednost' pamet!
V Iskri so se pogovarjali z Milošem Kobetom, članom kolegijskega poslovodnega organa, ki skrbi za raziskovalno in' razvojno dejavnost v Iskri, Stanetom Jenkom in dr. Brunom Štiglicem, direktorjem TOZD Raziskovalne dejavnosti v DO Avtomatika.
Najprej so se gostje zanimali, kakšne izkušnje ima Iskra, kot znana delovna organizacija s pretežno elektronsko usmeritvijo, na področju raziskovalne dejavnosti in razvoja. Miloš Kobe je na kratko orisal zgodovino raziskovalne dejavnosti v Iskri, izkušnje na tem področju in organizacijske spremembe, ki sojih zahtevale potrebe, možnosti in družbenopolitični položaj vse od leta 1964, ko je nastal Zavod za avtomatizacijo.
Naglasil je pomen združenih strokovnih sil, njihovo skupno razcional-no izrabo. To pa je hkrati tudi odtujevanje konkretnim problemom proizvodnje, saj koncentrirani strokovni timi, ki nimajo direktne povezave z neposredno proizvodnjo, postanejo po malem odtujeni vsakdanji problematiki proizvodnje. Leta 1975 so se razvojne dejavnosti razdelile po panogah proizvodnje — po sedanjih delovnih organizacijah. Sedaj je organizacija razvojne in raziskovalne dejavnosti po posameznih delovnih organizacijah Iskre različno organizirana.
Nekatere DO imajo skupne raziskovalno — razvojne enote, druge pa imajo razvojno dejavnost organizirano po TOZD in imajo na ravni delovnih organizacij le koordinacijo tega dela.
Iskra se vse od začetka jasno zaveda nujnosti inovacijske dejavnosti. Zato je posvečala veliko skrb raziskavam in razvoju. Res je bilo obdobje ,,licencomanije“ vendar smo se danes že oprli skoraj izključno na lastne strokovne rešitve. Tako smo se otresli vseh omejitev, kijih dajejo licence. Že izvoz nas sili k temu.
Seveda pa se tudi Iskra otepa z vprašanjem strokovnih kadrov. Hiter tempo razvoja elektronike, ki je podlaga vsega Iskrinega dela, zahteva nenehno inoviranje. Zlasti zahtevni osnovni panogi Iskre: mikroelektronika in računalništvo bi potrebovali še več specializiranih strokovnih sodelavcev.
Iskra se je prilagodila Zakonu o združenem delu tudi na področju raziskovalne in razvojne dejavnosti. Ker Zakon o združenem delu sicer zahteva nagrajevanje po vloženem delu, ne precizira pa kriterijev, meril in načinov merjenja vloženega dela v raziskovalni dejavnosti, prihaja do velikih vprašanj. Kako nagrajevati znanje?
To vprašanje je v Iskri vse bolj aktualno. pa ne le v Iskri, ampak tudi v Jugoslaviji in po vsem svetu. Avtomatizacija in mehanizacija tehnologije
dela namreč človeka vse bolj osvobajajo fizičnega — živega dela. Delavec je
vse bolj nadzornik strojev v proizvodnji — z eno besedo — pritiska na gumbe, ali pa vsaj težimo k temu da bi. Kako nagraditi tistega, ki je stroj projektiral, kako tistega, ki je razvil izdelek in kako tistega, ki je zjutraj obrnil stikalo na stroju, počakal do konca delovnega časa in ob dveh popoldne stroj ugasnil?
Eden izmed razpravljalcev je povedal svežo ilustrativno zgodbo iz Švice, ki se je zgodila pred nedavnim: V znani tovarni digitronskih ur so razvili najsodobnejšo uro in jo „uvedli“ v proizvodnjo. V laboratorijih se je ura odlično izkazala. Ure, ki so prihajale s traku, pa so bile neuporabne zaradi nestabilnosti tekočih kristalov. Proizvode so vrnili v razvoj. Tuje vse bilo v redu Ponovili so postopke na proizvodnih trakovih. Spet nestabilni kristali in neuporabne ure! Tovarni je grozil stečaj. Razpisali so nagrado
100.000	dolarjev za rešitev problema. Strokovnjak ga je rešil v petih dneh. Z verižico je dobesedno zvezal delavke na traku, sprostil statično elektriko in ure so prihajale s trakov z najboljšimi lastnostmi. Štrokovnjak je zaslužil v 5 dneh 100.000 dolarjev. Zaslužil? Dobil nagrado? Uganil? Odgovor bi bil: „Znal je in znanje uporabil."
Lepa Galeb, članica ZK SZ& Jugoslavije, je predlagala Iskri, če in11 kadre, naj razvije metodo vrednotenj3! umskega dela. Tako bi rešila pr oble2' domačega nagrajevanja strokovnil1 delavcev in tudi naredila uporabe2 predlog — vzorec za širšo družben0 skupnost. Vsekakor zanimiv predlog saj bi tako rešili težak problem ' domači hiši in naredili dober vzor60 za vso Jugoslavijo. Če že iščemo, °l smo našli kriterije za nagrajevanj0 minulega dela, kako ne bi našli, če ^ ne idealno pravičnih kriterijev pa vse) uporabne oblike merjenja umskeg3 dela in merjenja deleža strokovnjakov v proizvodnji?
Iskra bo morala ta merila izkrist2’ lizirati, morala bi nagrajevanje P° vloženem delu in znanju poiskati. *0 terja 36 različnih raziskovalnih skup; nosti, 1700 inženirjev in tehnikov,® pa jih bo leta 1985 v Iskri gotovo ž6 prek 2500. Kajti le tako bomo dobi*1 najboljši kader in uresničili zastavlje"6 cilje_.
Člani Odbora za znanost zvezneg1 komiteja SZDL so vsa ta iskanj1 pohvalili in se strinjah s tem, da jc treba raziskovalno delo ustrezno vred; notiti. Iskra, ki je s svojimi velikin" elektronskimi programi med prvimi' Jugoslaviji naj bi bila tudi tu korak pred drugimi!	v
F*
SI
li:
je
d
d
DELOVNA ORGANIZACIJA ZORIN
Prvi rezultati na poti k poenotenju osebnih dohodkov
Dolgoletna Iskrina želja, da bi končno le dobili enoten samoupravn* sporazum o razporejanju čistega dohodka in delitvi sredstev za osebne dohodke in skupno porabo se je počasi le začela uresničevati. V skladu z dogovorom vseh Iskrinih delovnih organizacij je Biro ra industrijski inž2-niring, ki deluje, kot temeljna organizacija v okviru nove delovno org2-niracije Zavod ra organizacijo in informatiko — ZORIN, že opravil pm gled obstoječih samoupravnih aktov po Iskrinih delovnih in temelju*11 organizacijah, aktov, ki so jih Iskrini kolektivi v minulem obdobju spre; jemali bolj na lastno pobudo, in lahko bi rekli tudi tako, kakor so p2^ vedeli in znali. O neki enotnosti znotraj Iskre na tem področju še zdal60 nismo mogli govoriti in zato niso bili redki primeri, ko so delavci22 enako delo v različnih Iskrinih tovarnah prejemali tudi po tisoč in dinaijev nižje ali višje osebne dohodke.
Ekipa civilne zaščite iz Kondenzatorjev med vajo.
Na tej poti poenotenja oseb mn dohodkov v celotni Iskri se je, kot že rečeno, Bil najprej odločil za preučitev obstoječega stanja, torej sedanjih samoupravnih aktov, in to na področjih razporejanja čistega dohodka, organizacije in razvida delovnih nalog, delitve OD za živo delo, delitve OD s področja inovacij, obravnavanja minulega dela, modela delitve OD in obračuna ter tako imenovanega pravnega dela - načina sprejemanja samoupravnih aktov in tudi načina prikazovanja teh aktov.
Na področju razporejanja čistega dohodka so v Biroju za industrijski inženiring ugotovili, da vsi Iskrini samoupravni akti prenašajo reševanje
tega področja na planske dokume"16
v DO in TOZD, tako da samoupra' akti rešitev s tega področja ne 'obravnavajo.	..
Pri organizaciji in razvidu delovn11* nalog imajo v nekaterih Iskrinih de" lovnih organizacijah storjenega precej, vendar ti razvidi temelj1!” zlasti na elementih, ki pa jih zakon združenem delu ne predvideva, saj$c zavzema za razvide delovnih nalog-
V BH se zavedajo, da bo prav za to področje nadvse naporno, saj ^ treba izdelati enotno metodologij” prikaza delovnih nalog, hkrati p2 1 bodo morali odločati za neko preho
'Čl
(Nadaljevanje na 7. strani)
zrvszs 5 5 B<B.r3 trg S-BS-S P. 5 B	B	§
delovna organizacija zorin
Prvi rezultati na poti k poenotenju osebnih dohodkov
(Nadaljevanje s 6. strani)
110 obdobje dokler se ne bomo ^trezno organizirali in tudi kadrov-sko pripravili. Naloge se bodo v Biroju *°tili prav na začetku, pri čemer Poudarjajo, da bodo elementi samoupravnega sporazuma pripravljeni do je konca leta, metodologija, ki bo poni krivala te skupne elemente, pa do pa pomladi prihodnje leto.
'as i Eno izmed področij je tudi delitev ;0' 1 osebnih dohodkov za živo delo. Tre-po nuten položaj po Iskrinih kolektivih je in lekako takšen: največ delovnih orga-[c-1 uizacij uporablja naslednje tri metode ga j' metodo, ki jo je izdelal Bil, metodo ‘‘MS ali tako imenovano metodo Gospodarske zbornice, treja oblika pa je Metoda kranjske Elektromehanike. Za kaj se bo odločil Bil, še ni moč predpostaviti — ali bo to ena treh metod, sli bo njihov skupek. O tem se bo končno odločil projektni svet.
Tudi vrednotenje delovnih učinko-yitosti, je izredno zahtevna naloga, ki io bo pač treba pravilno rešiti, če bomo v Iskri res hoteh poenotiti delitev osebnih dohodkov. Doslej smo to Področje reševali z ocenjevanjem, torej povsem v nasprotju z zakonom o Sdruženem delu. V Biroju za industrijski inženiring imajo že pripravljeno metodologijo za ugotavljanje učinkovitosti, torej neka merila, s katerimi Pa je neposredno povezano evidenti-tanje dela. Dodamo naj, da nobeden od dosedanjih aktov ne obravnava
njai Posebej prav področja evidentiranja dela. Prav področje živega dela pa bo Verjetno terjalo največ naporov, saj bo treba doseči neko usklajeno inačico različnih gledanj in različnih rešitev.
Kljub dokaj urejenim aktom o Nagrajevanju inovatorjev, bo tudi pri delitvi osebnih dohodkov na področju inovacij treba še veliko storiti. Dosedanji samoupravni akti rešujejo to Področje tako, da po temeljnih in delovnih organizacijah delijo sredstva na osnovi ugotovljene gospodarske koristi, ki ji pač prinaša inovacija, če Pa tak izračun ni mogoč, pa na podla-8i neke ocene izplačajo enkratni
podatke, in ugotovili, kakšne so krivulje oziroma premice delitve osebnih dohodkov glede na zahtevnost in sestavljenost dela. Na osnovi tega bodo nato oblikovali predlog o enotni premici oziroma krivulji, torej o enotnem razponu med najlažjim in najtežjim delom v SOZD Iskra.
Pred Iskro so torej pomembne in zahtevne naloge. Vsa ta področja terjajo obilico strokovnega dela, pa tudi razumevanja in premisleka, kajti zavedati se moramo, da vprašanja delitve osebnih dohodkov v Iskri ne bomo rešili enostavno z neko metodo, pač pa bo treba spremeniti v posameznih delovnih organizacijah tudi odnos do tega področja.
Hkrati s preučevanjem obstoječega stanja v Iskrinih kolektivih so v Bil že pripravili tudi predlog samoupravnega sporazuma — strokovni dokument, ki so ga pod nazivom „Teze za izdelavo samoupravnega sporazuma o enotnih osnovah in merilih za delitev sredstev za osebne dohodke v SOZD Iskra „objavili v 23. št. glasila v „Iskra“. Ta strokovni predlog so pripravili predvsem z namenom, da ga bodo lahko delovne skupine, v obdobju do septembra letos med pripravljanjem osnutka samoupravnega sporazuma, uporabljale kot vodilo.
Struktura samoupravnega sporazuma je po predlogu Bil naslednja: najprej se zavzemajo za obdelavo planskega področja napovedovanja elementov delovnega prispevka, nato za obdelavo pridobivanja sredstev za osebne dohodke, oziroma za oblikovanje mase za osebne dohodke, v tretjem področju pa bo BH obdelal realizacijo delovnega prispevka, torej tisti del, ki se v praksi dejansko odvija z ugotavljanjem delovne učinkovitosti. Četrti del obravnava splošne probleme o delitvi sredstev za skupno porabo. Tu so navedli nekaj predlogov o delitvi sredstev tudi s področja upravljanja, saj smo za področja živega dela po navadi obravnavali le tiste naloge, ki so se neposredno nanašale na gospodarjenje, delavčev pri-
potrebe tržišča in uporabnikov. V nasprotnem primeru bi lahko številne izdelke proizvajali boljše in ceneje.
Pogovor je stekel tudi o tem, da nekatere naše izdelke oblikujejo zunanji oblikovalci. V zvezi s tem nam je Ivo Banič povedal naslednje:
,,V Marketingu si nikakor ne nameravamo zapirati v neke svoje meje, pač pa se želimo stalno soočati z zunanjim dosegom - se z njim primerjati in se od njega tudi kaj naučiti. Nekega „vrtičkaijenja“ v dizajnu ne more biti. Tudi ne moremo govoriti o nekem jugoslovanskem dizajnu, ta je le del evropskega, ta pa se spet uči od ameriškega itd.
Naš, Iskrin design, je torej le del tega gibanja."
Ob koncu pogovora, po ogledu razstave, smo direktorju Baniču zastavili še vprašanje o hišnem stilu.
Prav ta „hišni stil“ je v Iskri pogosto komu spodtika, je pa tudi stvar, ki stalno visi v zraku, ko pa nekoga vprašaš, kaj je to Iskrin stil, se izkaže, da nihče ne pozna neke dokončne definicije."
, Mislim, da smo prav na tej razstavi pokazali nekaj stvari, ki jih lahko damo pod naslov „Iskrin hišni stil." Pokazali smo tipične liste grafičnega priročnika, ki je eden osnovnih elementov tega, čemur, bi lahko rekli Iskrin stil. Seveda gre za Iskrin stil v grafiki in ta nam zagotavlja neko celovitost.
Povsem druga stvar pa je Iskrin stil v industrijskem oblikovanju. Je to hišni stil, če smo vsi plavi, če smo vsi okrogli ali oglati? Je to Iskrin stil? V Marketingu iščemo tisto, čemur pravijo Američani Corporate identity. To pa še zdaleč ne pomeni, da mora imeti vsak izdelek enake gumbe, da mora biti enake barve. Seveda pa mora tak izdelek kazati nek svoj izvor, tega pa lahko pokaže, če je plod dela enega, ali skupine oblikovalcev, ki delajo po nekih skupnih načelih, značilnih za Iskro. Prav zato imamo v Marketingu vpeljano tudi delovno mesto tako imenovanega desing direktorja, ki skrbi za to, da oblikovalci upoštevajo te skupne Iskrine značilnosti."
Na tem prijetnem pogovoru, ki se ga je udeležil tudi Ljuban Klojčnik, je bilo izrečenih tudi nekaj kritičnih pripomb na račun odnosa Iskrinih proizvodnih organizacij do Marketinga, najbolj pa nam je ostala v spominu tale misel: marsikdo v Iskri ne upošteva tega, da je delo v Marketingu strogo
Odličen posnetek vrha Triglava z Aljaževim stolpom iz letala.Spričo njegove kvalitete ga bodo prav gotovo vključili v letošnji Iskrin koledar,o zasnovi katere* ga smo pisali že zadnjič.
IMezaviden položaj proizvajalcev izdelkov za široko rabo
V Beogradu je bil pred dnevi prvi skupni plenum organizacij združenega dela za proizvodnjo gospodinjskih aparatov, akustičnih aparatov in naprav ter prometnih organizacij. Med številnimi predstavniki iz vse Jugoslavije se je zasedanja udeležil tudi predstavnik Iskre Commerce Stanko Klemenčič.
sta-
P°
fo
up;
- h ,’žč bili
efle
ega
mja
i
iuli
»v
rak
I
rsstr.K.-sasu:
Nov predlog, ki naj bi vseboval še Nekatere nove elemente.
Obravnavanje minulega dela, kot ene od kategorij pri razporejanju čistega dohodka in delitvi sredstev za osebne dohodke in skupno porabo, je področje, ki v zadnjem času ni pri-Neslo skoraj ničesar novega — vsi sporazumi temeljijo na sindikalnih listah; delitev sredstev za minulo delo je torej odvisno predvsem od delovne dobe. Poiskati bo treba torej tudi druge elemente in dmge povezave in odvisnosti.
Naslednje področje sta tako imenovani model delitve osebnih dohodkov in pa obračun osebnih dohodkov. Med pregledovanjem prispelih dokumentov so v Bil ugotovili, da so razponi med najbolj zahtevnim in najmanj zahtevnim delom po različnih Iskrinih delovnih organizacijah precej različni. Gibljejo se med razmerjem 1 : 4 do 1 : 5,5. Veliko neenotnost je opaziti tudi pri tistem variabilnem de-lužu, ki izhaja iz učinkovitosti.
rešitvah ostajal odprt. In prav v teh tezah se je prvič pojavil predlog, kako bi na osnovi intenzivnosti udeležbe pri upravljanju upoštevali to tudi kot delovni prispevek. Bil je v tezah še terminološko nakazal določeno problematiko glede zahtevnosti, sestavljenosti in intenzivnosti dela ter opozoril na tiste glavne elemente, ki naj bi jih zajemala katerakoli metoda vrednotenja zahtevnosti dela.
V Biroju tudi poudarjajo, da bomo besedilo samoupravnega sporazuma sprejemali po normalni poti, torej se bomo najprej seznanili s tezami, nato osnutkom, predlogom in končno sporazumom.
Še en namen so imeli v Biroju, ko so pred nekako mesecem dni v našem glasilu objavili te teze. Iskrine kolektive in pa tudi posameznike so želeli vzpodbuditi, da bi dali k tezam pripombe ali pa lastne pobude in predloge. Čeprav je rok, ki so ga navedli v uvodnem besedilu, že potekel, bodo v ZORIN-u in projektnih sku-
petka za zapolnitev prostega časa. Prav zaradi tega se morajo delavci Marketinga neprestano soočati z nerazumevanjem. S podobnimi razstavami in drugimi oblikami obveščanja bodo Iskri dokazali, da je njihovo delo kakovostno, o čemer pa končno govorijo tudi številna visoka priznanja, žal pa so to „le“ priznanja od zunaj ne od Iskre."
Lado Drobež
Največ pozornosti je na plenumu vsekakor vzbudilo poročilo o gospodarskem položaj proizvajalecev tega dela širokopotrošnih izdelkov. Mnogi govorniki so opozorili na nezaviden položaj proizvajalcev gospodinjskih aparatov ter akustičnih in elektronskih aparatov in naprav, delajo z izgubo in le redki poslujejo v mejah rentabilnosti oziroma z minimalnim pozitivnim rezultatom. Problem je zlasti v, tem, da se cene tem aparatom in napravam že dolgo niso bistveno spreme-’ nile, medtem pa se neprestano dražijo cene surovinam, repromaterialom ter transportnim in drugim storitvam. Poleg tega so se povečale tudi zakonske in druge obveznosti, linearno so rasli osebni dohodki in prispevki od osebnih dohodkov, pri čemer pa velja še posebej omeniti, da imajo zaposleni v teh organizacijah osebne dohodke pod jugoslovanskim poprečjem. Zvezni zavod za cene je šele letos odobril povišanje, ki pa je daleč pod zahtevami.
Udeleženci beograjskega posvetovanja so se zavzeli za številne ukrepe, ki naj bi izboljšali položaj njihovih
V Bil pravijo, da bodo morali pre- pinah še vedno z veseljem sprejemali Učiti to področje na tak način, da nove ideje. bodo iz računalniških izposkov zbrali
ISKRA COMMERCE, LJUBLJANA
Kaj je to hišni stil?
Po nedavni razstavi projektov, ki so jih na željo iskrinih proizvodnih organizacij, ali pa na lastno pobudo oblikovali delavci Marketinga v minulem poldrugem letu, si lahko le zaželimo, da bi si jo jeseni, kot obljub-Ijajo v Marketingu, lahko resnično ogledal kar najširši krog Iskrinih delavcev.
Kot sm6 že poročali, si je zaradi utesnjenih in neustreznih prostorov temeljne organizacije Marketing na Tržaški cesti v Ljubljani lahko razstavo ogledala le peščica Iskrinih predstavnikov in ti so bili izredno navdušeni nad stvaritvami Iskrinih oblikovalcev, grafikov, konstruktorjev in drugih.
Po ogledu razstave smo zaprosili direktorja temeljne organizacije Marketing Iva Baniča za krajši pogovor o pomenu razstave in o vlogi in Pomenu marketinga v Iskri.
“Razstava naj bi opozorila zlasti na prizadevanja delavcev v našem kolekti-
vu, da bi bili Iskrini izdelki še lepši in še boljši. Ob tem naj takoj ponovno opozorim na osnovno nalogo marketinga. Le-ta je v tem, da pripravi pota trženja. Marketing deluje nekje v sferi med proizvodnjo in tržiščem in je dejansko nek mediator, ki prenaša v delovne organizacije impulze in izkušnje tržišča - kakšne količine in kakšne izdelke je tržišče pripravljeno kupiti, kakšen je okus na tržišču, kakšna je usmeritev, kakšni so tehnološki trendi. In na razstavi smo želeli opozoriti tudi na to, da smo ob določenih segmentih preveč produktno usmerjeni in premalo upoštevamo rati v javnih govorilnicah - od nestro-
organizacij. Na zvezni ravni bodo zahtevali uvedbo ustreznih ukrepov zato, da bi dosegli usklajen razvoj vseh udeležencev v reproprocesu, in to pod enakimi pogoji. Na področju enotne politike oblikovanja cen bo treba storiti temeljite korake, s samoupravnim sporazumevanjem pa bi morali doseči tudi boljše gospodarjenje vseh udeležencev. Posebne težave povzročajo tudi nekontroliran uvoz oziroma konsignacija izdelkov široke potrošnje, nadalje bi bilo treba spremeniti kreditne pogoje za izdelke, kot so na primer barvni televizijski sprejemniki, pomivalni stroji, Hi-Fi garniture, ne nazadnje pa slabšajo položaj še neusklajeni prodajni pogoji med proizvajalci in trgovino.
Na zasedanju so sprejeli tudi sklep o postopku uresničevanja samoupravnega sporazuma in priprav za sklenitev samoupravnega sporazuma o merilih delitve skupnega prihodka med proizvodnimi in prometnimi organizacijami zdmženega dela in določevanju drugih pogojev proizvodnje in prometa. Imenovali so tudi skupen koordinacijski odbor za uresničevanje pripravljalnih del za samoupravno sporazumevanje ter uresničevanje samoupravnega sporazuma o merilih dehtve skupnega prihodka.
L. D.
nih aparatih — kratica zanje je CNC 2310 AYU2, bodo tudi v prihodnje odpravljali naši serviserji, ali pa predstavniki PTT podjetij, problem pa je s servisiranjem modularnih plošč v aparatih. Na kranjskem sestanku so se dogovorili, da bodo serviserji v prihodnje v primeru okvare te plošče enostavno zamenjali ter jih poslali v popravilo v centralni servis v Ljubljani.
S tem se bosta tako TEA, kot tudi Iskra Commerce izognila izredno velikim stroškom, saj stane instrumenta-rij, orodje in druge naprave za servisiranje teh plošč dobrih milijon 300 tisoč dinarjev.
Tak način servisiranja medkrajevnih novčičnih telefonskih aparatov bo omogočil hitrejše in boljše storitve, saj bodo lahko opravljene bolj strokovno.
V Jugoslaviji deluje trenutno okoli 1.500 Iskrinih medkrajevnih novčičnih telefonskih aparatov.
L. D.
Hitrejše in boljše servisiranje
Marsikaj morajo ..preživeti" Iskrini medkrajevni novčični telefonski apa-
kovnega ravnanja pa do dobesedno fizičnega izživljanja nekaterih posameznikov. In pri vsem tem je servisiranje teh naprav strokovno zelo zahtevno in tudi drago.
Prav zato je bil pred dnevi v kranjski tovarni TEA, ki te aparate tudi izdeluje, posvet med proizvajalci in predstavniki temeljne organizacije servis iz Iskre Commerce. Manjše okvare bodo na medkrajevnih novčič-

INDUSTRIJA ELEMENTOV ZA ELEKTRONIKO. LJUBLJANA
Še več vlagati v znanje
Tam nekje okrog leta 1900 je nekdo v Ameriki zapisal, daje najboljša naložba, naložba v kadre - v znanje. Zgodovina je pokazala, da je imel prav. V Industriji elementov ob velikih naložbah v tehnologijo skrbno spremljajo tudi potrebe po strokovnjakih. Kako uspevajo?
Kadrovski sestav v tej delovni organizaciji je zadovoljiv. Zlasti to velja za skupne službe in nekatere TOZD. Toda res le zadovoljiv. Ta 3000 članski kolektiv je namreč sredi obsežnih investicij, nekatere zaključujejo, druge pa začenjajo. Tako so končali novo tovarno potenciometrov, Mikroelektroniko, rekonstrukcijo v TOZD Fe-riti, začenjajo pa gradnjo in na novo bodo opremili Tovarno elektrolitov v Mokronogu, za več kot polovico bodo razširili ovamo magnetov, pripravljajo pa še novogradnji v TOZD Keramika in v TOZD SEM.
Sedanja zasedba strokovnih mest že zdaj ne ustreza v celoti.Kaj pa bo z modernizacijo proizvodnje, z novimi tehnologijami in razvojnimi oddelki, od katerih bo skoraj v celoti odvisna bodoča proizvodnja in gospodarjenje? Slika ni preveč rožnata. Ze sedaj primanjkuje zlasti strokovnjakov s področja tehnične keramike, šole za to zvrst pri nas ni, niti poklicne, kaj šele srednje in višjih šol. Zato si pomagajo s specilizacijami na Inštitutu Jožef Stefan in s priučevanjem.
Nadalje je še vedno premalo kvalificiranih delavcev s področja elektro strok — šibkega in jakega toka. Vse večja avtomatika v proizvodnji pa bo zahtevala še več elektrotehnikov za rutinsko upravljanje in vzdrževanje tekoče proizvodnje, oz. elektronske opreme. Zato bodo potrebe rasle v velikem nesorazmerju s sedanjimi potrebami. Poleg tega je treba imeti pred očmi tudi sedanje stanje v razvojnih in tehnoloških oddelkih, kjer so že komaj kos tekočemu delu za proizvodnjo, manjka pa strokovnjakov za načrtne priprave bodočih programov proizvodnje.
Seveda v kadrovski službi delovne organizacije in kadrovskih službah TOZD ne držijo križem rok. Skladno z načrtovanimi širitvami tovarn in novimi tehnologijami načrtno štipendirajo tudi novi strokovni kader. Tako imajo trenutno ob 3000 zaposlenih prek 170 rednih štipendistov, v šolskem letu 1979/80 pa jih bo že prek 200. Skoraj toliko pa se šola delavcev ob delu. Zastopani so vsi profili, ki jih rabijo za bodoče opravljanje del v TOZD.
Vendar to še ni dovolj. Računati moramo namreč tudi na osip mladih strokovnjakov, ki se selijo, nekaj zaradi porok, zaradi zanimanja za druga področja dela in seveda nekateri tudi zaradi morda boljših pogojev dela in
ne nazadnje zaradi boljših dohodkov. Zaskrbljujoče je tudi, da se komaj polovica delavcev, ki se izobražuje ob delu, šola skladno s potrebami tovarn. Tak primer so Trbovlje, TOZD Polprevodniki. Mlada dekleta se skoraj kar po pravilu izobražujejo na administrativni šoli, ali na srednji ekonomski. Pa to ni osamljen primer. Manjka elek-tromehanikov, elektrotehnikov, strojnikov, delavci pa želijo - nekateri celo s prekvalifikacijami v upravno delo.
Tu bo treba še marsikaj storiti. Treba bo najti ustrezna merila za nagrajevanje strokovnjakov tako, da bodo nagrajevani ustrezno svojemu delu. Več in obširneje bo treba povedati že osnovnošolcem in srednješolcem o vrednosti in lepoti ustvarjalnega tehničnega dela. MisUti bo treba tudi na boljše pogoje dela in tudi na stanovanja, ki so pogostokrat odločilni faktor za mlade strokovnjake, zlasti, ko si ustvarjajo družino.
Ob razgovoru za Iskro je rekel Jože Šurc, da bo treba že ob investicijskih eleboratih za nove naložbe misUti tudi na stanovanja delavcev in strokovnjakov. Temu bo treba posvetiti še več pozornosti v TOZD izven Ljubljane, saj je tu za strokovnjake najtežje.
V IEZE so v tem pogledu morda izjema Trbovlje, kjer teh težav skoraj ni. Poleg tega bo treba več skrbi posvetiti tudi družbenemu standardu v tovarnah, standardu na delovnih mestih in tudi krajevni infrastrukturi. To v TOZD že delajo, vendar se bo treba temu še intenzivneje posvetiti.
Kadrovska služba že zdaj, še bolj pa bo v bodoče namenila veliko skrb za izobraževanje ob delu, pa ne le za tisto, s katerimi delavci prejmejo nove diplome. Treba bo pridobiti nova znanja s področja sodobne tehnologije, mikroelektronike, elektroke-ramike, tujih jezikov. Važno je tudi, da bodo strokovnjaki tekoče spremljali najnovejša odkritja, izboljšave in novosti na svojih področjih. To je zlasti važno za IEZE, ki se je kar s 75 % izvoza krepko zasidirala v mednarodno delitvi dela.
Torej nalog, a tudi dobre volje ne manjka. Strokovne službe so ustrezno zasedene in ni bojazni za neuspeh. Vendar bo treba neprestano budno spremljati vse potrebe in zlasti prilagoditi programe šol sedaj, ko uvajamo usmerjeno izobraževanje.
KF
Ustanovili so mladinsko sekcijo
štipendistov
Pred nedavnim je Iskra razpustila nekdanji Klub štipendistov Iskre in vse bolj je potrebno to praznino nekako nadoknaditi. Zato so ponekod po delovnih organizacijah ustanovili klube štipendistov DO. Ista potreba po enotnem delu štipendistov se je pokazala tudi pri Industriji r elementov za elektronfleo. Zato so tu ustanovili Sekcijo štipendistov pri ZSMS Iskra IEZE.
Štipendisti IEZE so se srečah v TOZD Uporovni elementi v ponedeljek, 9.1. 1979. Od 170 štipendistov jih je prišlo kar 155 iz vseh TOZD in skupni služb. Pod delovnim predsedstvom Majde Škrinjaijeve, Mirka
Cokana in Marine Kavčičeve so izvolili svoj poseben odbor, v katerem so zastopani vsi štipendisti TOZD in Konferenca ZSMS DO IEZE.
Kakšen namen ima ta sekcija, oz, organizacija štipendistov? Predvsem bodo v okviru te sekcije štipendisti reševali vse svoje sprotne probleme. Ima pa tudi aktivne naloge. Predvsem bodo štipendisti v okviru sekcije organizirali izobraževanje tako družbenopolitično, kot tudi tehnično. Tehnično izobraževanje predstavlja predvsem tiste veje znanja, katerih ne obsega redni študij, bodočim strokovnjakom pa je potrebno za opravljanje prihodnjega strokovnega dela.
Poleg tega bodo v okviru Sekcije organizirali počitniške prakse po svojih željah, seminarske in diplomske naloge iz snovi, ki so zanimive za
Med delom novoustanovljene Sekcije ZSMS IEZE.
TOZD, za katere se študentje štipendirajo.
Seminarske naloge bodo v TOZD ocenjevali po njihovi strokovni vrednosti in jih tudi nagrajevaH. Največja vrednost takega načina strokovne izdelave nalog bo najbrž v tem, da bodo štipendisti že med študijem spoznah določena področja njihovega bodočega dela, za tovarno pa bodo obdelali neko koristno strokovno vprašanje.
V	okviru Sekcije bodo razen tega finansirali tudi učenje tujih jezikov, kar je za to delovno organizacijo še posebej pomembno, ker izvaža nad polovico svoje proizvodnje na svetovna tržišča. Ob tako močnem aganžira-nju na mednarodni dehtvi dela in kooperacijah, je seveda znanje tujih jezikov še kako pomembno. Torej vsak štipendist se po lastni izbiri lahko udeležuje tečaja kateregakoli živega tujega jezika in po opravljenem — uspešnem izpitu, dobil povrnjene vse stroške tečaja.
Poleg izobraževalnih načrtov pa so si štipendisti zastavili še kar obsežen program družbenopofitičnega dela, ki ga bodo opravljali v okviru domačih TOZD. Prav tako bodo mladinci v tovarnah, za katere se štipendirajo gojih različne športne in za te TOZD tudi tekmovah.
V	načrt so zapisali tudi več srečanj med štipendisti TOZD in mladino, določene kulturne akcije in srečanje štipendistov v prihodnjem letu. Vse to so vsekakor spodbudni programi, za katere se bo moral odbor Sekcije ZSMS IEZE kar pošteno zavzeti, če bo hotel vse začrtano izpeljati. Seveda pa delo odbora ne bo dovolj, če ne bodo sodelovali tudi vsi štipendisti, ki so za odbor in program glasovali.
KF
Na intimni slovesnosti so v Orodjarni sprejeli nove člane ZK.
opjudi1'
./OSI
Novi člani ZK
Slovesnosti je prisostvoval tutv član občinskega komiteja ■	j
Zorn. Vsem novim članom je prisrco0
V petek 7. julija so v TOZD Na- čestital injim zaželel čimveč uspehjj prave in orodja v Stegnah v OO ZK	za ^eP^° prihodnost naše družlr
sprejeli 5 novih članov. Tako se je v tem 63 članskem kolektivu število članov ZK več kakor podvojilo.
Na intimni slovesnosti je novim članom spregovoril sekretar OO Janez Franko injim razdelil članske izkaznice ter simbolična darila, Kardeljeve knjige: Smeri razvoja političnega sistema socialističnega samoupravljanja.
Sekretar Franko je mladim komunistom posebej poudaril potrebo tovarištva in svetlega zgleda pri druž-benopohtičnem delu in v proizvodnji. „Vsak komunist mora biti sam in z drugimi gibalo izgradnje sociahstične samoupravne družbe, ki jo gradimo v osnovni celici — našem kolektivu in širši skupnosti.”
TOZD FERm LJUBLJANA
Izobraževanje ob delu
in vsega sveta. Posebej je naglasil važnost Uka komunista med sodelavci, doma v krajevni skupnosti: ..KP" munist mora živeti in delati za ideal6 ZKJ. Prav vi mladi boste prinesli | vašo osnovno organizacijo in TOZD svežega vetra, novega poleta pri iskanju najboljših poti v samoupravneiP razvoju vaše enote naše socialistična skupnosti. Morate pa imeti v rokah argumente. Te pa boste pridobili z izobraževanjem, s študijem in 10 osebnim in na seminarjih. Komunist* moramo biti avantgarda. Naše mesto je med tistimi, ki so gibalo družbe h* njenega napredka, , je zaključil Otma* Zom.“
Ker odhaja dosedanji sekretai Janez Franko na novo dolžnost; so izvolifi novega sekretarja OO ZK Leona Vojniča.
,,ZeIo nam primanjkuje strokovnjakov, zlasti elektro stroke. Zato smo napeli vse sile, da bi s štipendiranjem in šolanjem ob delu pridobili potreben kader za vse večje potrebe. Pri nas namreč dajemo vedno večji poudarek proizvodnji feritov za profesionalne izdelke. Taka proizvodnja pa zahteva mnogo znanja, zlasti specifičnega. In to prav na vseh področjih: v razvoju, tehnologiji in v proizvodnem procesu”. Tako nam je že v uvodu povedala Marina Oštirjeva, vodja kadrovske službe v TOZD Feriti.
Posebna znanja si vodilni delavci pridobivajo prav zdaj na Delavski univerzi v organizaciji Organizacijske šole. Poleg tega skrbijo, da vsak strokovni sodelavec vsaj enkrat letno obišče seminar in izve vsaj nekaj novosti s svojega strokovnega področja, nič pa ni narobe, če osveži tisto, kar je že vedel.
Da bi bolje samoupravljali in laže odločali, bodo letos organizirali seminar za delegate samoupravnih interesnih skupnosti. Tu naj bi se delegati teoretično in praktično srečali s svojimi nalogami in dobili odgovore na vprašanja, ki so jim bila nejasna na sejah.
Srečanje
štipendistov
V ponedeljek, 9. julija so sc srečali štipendisti Industrije elementov v Šentjerneju na ustanovni skupščini svoje organizacije. Prvo srečanje teh štipendistov je bilo to. Pobudo zanj j* dala kadrovska služba DSSSS IEZE. Od 170 štipendktov se je vabilu odzvalo kar 155 dijakov, študentov in študentk.
V ta namen so že doslej redno štipendirali 12 dijakov in študentov, že v šolskem letu 79/80 pa bo štipendistov na rednih šolah kar 25. Pridobili so več novih štipendistov v višjih letnikih in tako bo v prihodnjih letih prihajalo po 4 - 5 novih tehnikov in 2 - 3 inženirji letno. Za vse te nove strokovnjake že pripravljajo primerne delokroge nalog — pač sldadno z novimi potrebami in možnostmi. Uskladili so tudi želje študentov in potrebe TOZD tako, da študente pridobivajo tako znanje, ki ga bodo rabili pri svojem delu.
Ob vsem tem pa mnogo tmda in skrbi posvečajo izobraževanju ob delu. Dopolnilno izobraževanje na večernih rednih šolah je sicer pomembno, tako se izobražuje kakih 15 delavcev. Vednar še več skrbi posvečajo ažuriranju znanja strokovnjakov in pridobivanju posebnega potrebnega znanja za sodelavce, ki delajo na specifičnih področjih.
Večina letošnjega dela kadrovske službe je posvečena temeljiti statistiki in analizi kadrovskega stanja in potrebam sedaj in v prihodnjem srednjeročnem obdobju. Hočejo čim na-
Ugotovili so tudi, da individualno uvajanje novih delavcev za njihovo delo ni več zadovoljivo. Potrebno je poleg praktičnih prijemov vedeti tudi nekaj teoretičnih vprašanj. Tu se bodo pobliže srečali zlasti s teoretičnim delom tistega, kar opravljajo vsak dan. Tako bodo bolje spoznali merilne instrumente in delovne pripomočke, njihovo praktično uporabnost in teoretične možnosti, poleg tega pa se bodo podrobneje seznaniti s tekočim vzdrževanjem strojev in teorijo proizvodov, ki jih izdelujejo vsak dan.
F.Kotar-
Najprej -so opraviti ustanovno skup; ščino svoje organizacije, nato pa so si ogledati proizvodnjo gostiteljice TOZD Uporovni elementi v Šentjerneju. Študentje kar niso prenehali z vprašanji, saj jih je zanimala kopic3 tehnoloških in razvojnih vprašanj ^ vseh dejavnosti te TOZD: uporov, hibridnih vezij in potenciometerske proizvodnje.
Nato so se pomeriti v nogometu športniki — štipendisti iz vse IEZE s štipendisti domače TOZD Uporovni elementi. Toda to je bil šele začetek-Sledila je tekma med štipendisti IEZE in nogometaši Uporov. Trda je bil3 borba, še bolj zagrizeni pa igralci. Na; vijači obeh spolov so spodbujali „naše“. Zanimivo, naši pa so bili vsi.!
Po športnem srečanju je bil vesel piknik zadaj za šentjemejskim hip0-dromom. Vse sem ogledoval od daleč-Najprej je bilo vse zelo umiijego, ob tihi lahki glasbi. Toda „crescendo“ j6 razživil duhove. Počasi so se pari veselo zavrteti. Šal ni manjkalo in salve smeha so odmevale od omizij. Cel° sonce je neumorno sijalo v tem kil3' vem poletju, kar je že kar redkost-Sicer pa je moralo sijati v to neugnano mladost, veselje in srečo.
šele ko se je zmračilo, so se štipendisti odpraviti na avtobus in avtomobile, z obljubo: drago leto nasvidenje — in to zares!
KF
tančneje vedeti, kaj imajo in kaj rabijo, oz. bodo rabili v prihodnjih nekaj letih.
ot
R:
C,
Ai
in
Med ogledom Tovarne uporovnih elementov.

INDUSTRIJA IZDELKOV ZA ŠIROKO POTROŠNJO
Sodelovanje: ISKRA-DANFOSS-| GORENJE

DO Široka potrošnja in DO Gorenje TGO Velenje, sta 5. junija 1979 sklenili samoupravni sporazum o združevanju dela in sredstev za proizvodnjo hermetično zaprtih kompresorjev za hladilnike. S tem je bil v velikem projektu sodelovanja med Iskro in Gorenjem, podpisan zaključni dokument na tem področju.
. Če se vrnemo za nekaj let nazaj, ^ko vidimo, da se je že leta 1970 Pokazala potreba po proizvodnji hermetično zaprtih kompresorjev v Jugoslaviji. Ti kompresorji, ki jih po-^ebujejo proizvajalci hladilnikov, ^rzovalnikov in hladilnih skrinj, Podstavljajo namreč močno postavko
^jugoslovanskem uvozu.
v
igosk
Zato 'smo se tudi z Gorenjem odločili, da s pomočjo prvorazredneg tujega partnerja, postopno osvojimo to Proizvodnjo. Izbrali smo dansko firmo Danfoss, ki je eden izmed najkvalitetnejših tovrstnih proizvajalcev na svetu ju že leta 1971 je Iskra sklenila z Danfossom dolgoročno proizvodno kooperacijo.
Za prvi korak smo si izbrali osvojitev proizvodnje elektromotorjev, Postopno pa smo načrtovali proizvodnjo ostalih delov in osvojitev kompletnega kompresorja.
Tako že teče 9. leto sodelovanja, v katerem proizvodnja Iskra velike serije elektromotorjev za Danfoss, pred uvema letoma pa smo pričeli intenziv-Uo akcijo na konkretnem uresničevanju končnega cilja ter se skupaj z korenjem lotili te naloge na široki
Osnovi.
Rezultat je pričetek gradnje to-varne kompresorjev v Črnomlju, pri Ppmer je investitor TOZD Zamrzoval-uiki iz DO TGO Gorenje, sovlagatelj Pa TOZD Montaža Sp. Idrija.
Črnomeljska tovarna bo proizvajala POO.OOO hermetično zaprtih kompre-sciijev letno. Če upoštevamo, da je Poprečna cena uvoženega kompre-s°tja 60 DM, lahko vidimo, da to ^ese skupaj 36.000.000 DM. To pa je k vrednost, ki jasno kaže pomemb-Uost te investicije in uspešnost naših
prizadevanj za izboljšanje devizne bilance. .
Za potrebe te nove tovarne v Črnomlju in za nadaljnje potrebe Danfossa po elektromotorjih za kompresorje, investira naša temeljna organizacija iz Sp. Idrije vjiov obrat, ki bo proizvajal 1.200.000 teh motorjev letno.
Zaradi pomembnosti te proizvodnje v okviru celotnega projekta je pristopilo k sovlaganju tudi Gorenje. Gradnja tovarne v Črnomlju je v polnem teku tako, da pričakujemo začetek proizvodnje že v prvem četrtletju prihodnjega leta.
Prav tako je izgradnja gradbenega objekta za novi obrat v Sp. Idriji v zaključni fazi, naročanje opreme je v teku, poizkusno serijo z novih proizvodnih linij pa pričakujemo v tretjem četrtletju prihodnjega leta. Do tedaj pa bo TOZD Montaža zalagala Črnomelj z motorji z obstoječih proizvodnih linij.
Povejmo še, da bo v tej proizvodnji udeležena tudi DO Avtomatika, ki že osvaja proizvodnjo električne opreme za kompresor (priključnica z zaščitnimi releji) in, da je že pričela z investicijo v nove proizvodne linije in prostore, V katerih bo proizvajala vsaj
600.000	teh podsestavov za kompresorje letno.
Na koncu naj še omenimo, da se ob prijetnem občutku, ki ga imajo vsi udeleženci v tem pomembnem objektu, bodisi v Iskri, ali Gorenju, le vsiljuje vprašanje, če je bilo res potrebno toliko let za ta zadnji korak, za katerega je bilo že od vsega začetka jasno, da ga moramo storiti.
Boris Čerin
devajo poslovanje in življenjske pogoje naših delavcev, nekoliko nad republiškim povprečjem, za skupno potrošnjo in stanovanjski fond pa vlagamo celo dvakrat toliko.
Kot vam je verjetno znano smo edini proizvajalec šivalnih strojev v Jugoslaviji. Na tem področju imamo tudi že dokaj solidno tradicijo, saj smo s proizvodnjo prvih šivalnih strojev začeli že leta 1957, ko smo dobili licenco od italijanske firme NECCHI.
Prvi stroji so bili še na nožni pogon, postopno pa smo jih zamenjevali z električnimi, ki danes že predstavljajo večino naše proizvodnje od
165.000	šivalnih strojev, letno. Računamo tudi, da se bo to število še povečalo tako, da bomo že leta 1980 dosegli proizvodnjo 200.000 šivalnih strojev letno.
Pri tem je treba omeniti, da gre zadnja leta polovico naše proizvodnje v izvoz, vsako povečanje, ki ga načrtujemo pa je prav tako namenjeno predvsem izvozu.
Ob hitri rasti naše proizvodnje pa seveda nismo pozabili na tehnični razvoj, na stalno izpopolnjevanje programov, na izboljševanje kvahtete, kot tudi ne na posodabljanje zunanjega videza naših izdelkov.
Na koncu bi še dejal, da smo s sodelovanjem z Iskro—Železniki zelo zadovoljni in, da si želimo takšno sodelovanje ohraniti še naprej.11
Tone Rakovec: ,JPred dvajsetimi
Z leve:Simon Primožič,inž.Slavko Radič in Tone Rakovec.
leti so prišli Bagatovi predstavniki k nam z idejo, da bi delali zanje elektromotorje. S seboj so prinesli vzorce od svojega italijanskega partnerja. Ponudbo smo sprejeli in skonstruirali elektromotor za njihove potrebe. V Bagatu so bili z njim zadovoljni in smo ga nato proizvajali nadaljnjih 7 let, dokler se ni pokazala potreba po kvalitetnejših elektromotorjih, saj prvi ni več ustrezal vsem našim tehničnim predpisom.
Na podlagi zahtev smo skonstmira-li dve kompletni inačici, od katerih je
Bagat iz Zadra — naš soliden poslovni partner
Dvajset let uspešnega sodelovanja vseh solidnih proizvajalcev, ki uspešno prodajata svoje izdelke tako na domačem, kot na tujih tržiščih, je kar lep jubilej. V Elektromotorjih iz Železnikov in Bagatu iz Zadra so na to sodelovanje upravičeno ponosni, še posebej, ker je že preraslo stroge poslovne okvire in prešlo na prav prijateljske odnose, ki so še dodatno pospešili sodelovanje in so hkrati jamstvo za uspešno sodelovanje tudi v prihodnje. Ob tem jubileju je Iskra-Železniki povabila prestavnike Bagata, da obiščejo njihovo tovarno. Tako je prišlo do prijateljskega srečanja, na katerem so potekali poslovni pogovori o prihodnjem sodelovanju.
Z Bagatove strani so se udeležili °biska: generalni direktor ing. Vinko Radič, komercialni direktor Boris Cukič, direktor nabave dipl. oec Andrija Petrač, glavni projektant dipl. big Neven Jugovič, samostojni refe-tent nabave Mladen Raspovič, samostojni referent nabave Franjo Balog in Sef vhodne kontrole Marko Čakič. Z Iskrine strani pa so se udeležili po-fcovorov glavni direktor DO Široka Potrošnja Simon Primožič, direktor Tozd Elektromotorji Tone Rakovec, Rianc Anžič, Benjamin Sever, Janko Jelenc, Stane Koprivnikar, Jože Sturm, Jože Pegam, Igor Dolinar, Rafko Eržen, Matevž Pogačnik, Janko *ihidv pridružili Pa 80 se j™ Reter RleŠko Jože Vidic, Tone Mohorič in
Alojz Žumer
tlojz--------
Delegacijo je pozdravil glavni di rektor DO Simon Primožič, ki je v »ojem govoru spregovoril o pomenu
sodelovanja za obe organizaciji, kot tudi o koristih, ki jih tako poslovanje dveh uspešnih proizvajalcev nudi.
Pogovor, ki je stekel v prijateljskem vzdušju, je tudi pokazal da sta obe strani zainteresirani za nadaljnje sodelovanje in, da tudi v prihodnje ne bo težko najti skupnega jezika v poslovnih pogovorih.
Ta prijateljski obisk Bagatove delegacije smo izkoristili in zaprosili generalnega direktorja Bagata ing. Vinka Radiča naj nam lahko predstavi SOZD Bagat in pove, kako ocenjuje sodelovanje ISKRA—BAGAT, nato pa smo se o tem sodelovanju pogovorili še z direktorjem TOŽD Elektromotorji Tonetom Rakovcem.
Ing. Vinko Radič je povedal: V SOZD Bagat je zdraženih 6 temeljnih organizacij, ki zaposljujejo skupno 3000 delavcev. Lahko se tudi pohvalimo, da smo v vseh stvareh, ki za-
Bagatova delegacija na ogledu proizvodnje elektromotorjev.
Dvajset let uspešnega sodelovanja je že kar lepa doba.
bila ena za notranjo vgradnjo in druga za zunanjo. Kasneje smo izdelali še podvariante — glede na priključno napetost električnega toka — in ti elektromotorji so še vedno v proizvodnji. Poleg njih pa smo pred dvemi leti izdelali še dvohitrostni elektromotor, v razvoju pa imamo še dva enega za specialno izvedbo šivalnega stroja in dmgega za električni likalnik.
Tako tudi mi sledimo Bagatovim potrebam in s tem njihovemu razvoju* Glede na to, da je Bagat eden izmed naših največjih kupcev v Jugoslaviji, je to vsekakor zelo pomembno.
V	teku so tudi novi dogovori, kjer bi se z Bagatom dolgoročno zavezali za izdelavo novih tipov elektromotorjev, ki bi šli tudi v izvoz. Vendar so tu potrebne še investicije v določeno opremo, ker teh vrst motorjev še ne izdelujemo v večjih serijah.
Poudariti pa moramo še to, da predstavlja Bagat za nas solidnega partnerja, kar se je v dvajsetih letih sodelovanja, že premnogokrat dokazalo.
V	dogovarjanju, ki trenutno teče, si prizadevamo, da bi tako sodelovanje ohranili tudi za vnaprej, saj se bodo posli celo razširili in predvidevamo, da bo rast proizvodnje za potrebe Bagata celo hitrejša, kot je bilo to v zadnjih
letih." .	. .
Boris Cenn
DELOVNA ORGANIZACIJA BATERIJE ZMAJ
Uspešno po poti Zakona o združenem delu
Komisija za spremljanje in uresničevanje zakona o združenem delu v Zmaju je izredno ugodno ocenila napore, da bi v tem kolektivu kar se da najbolj uspešno realizirali določila tega Zakona. Komisija je med drugim ugotovila, da so v skladu z Zakonom o združenem delu in Zakonom o družbenem planiranju sprejeli ustrezne samoupravne splošne akte za ustanovitev enovite delovne organizacije ter DO Zmaj tudi že vpisali v sodni register pri Okrožnem gospodarskem sodišču. Hkrati so spremeniU samoupravno organiziranost ter formirali dve temeljni organizaciji - TOZD Baterije v Ljubljani in TOZD Specialne baterije v Šentvidu pri Stični.
Alojzu Mlakarju v spomin
1

i
9
.

V Zmaju so prepričani, da takšna organiziranost ne nasprotuje Zakonu o združenem delu, seveda pa ne izključujejo možnosti, da bi v prihodnosti morebiti nastala še kakšna temeljna organizacija pač glede na večji obseg poslovanja, tehnološke izboljšave, nov program, ali kaj drugega.
Določene premike je opaziti tudi med proizvodnjo in trgovino, čeprav, kot pravijo v Zmaju, se dohodkovni odnosi na tem področju uveljavljajo dosti prepočasi. Obstajajo nekateri dogovori in sporazumi, ki pa so bolj formalne narave in nimajo ustreznih vsebinskih rešitev.
Precej kritično ocenjujejo tudi problematiko načrtovanja. V Zmaju ugotavljajo, da bi morah hitreje uveljavljati hkratno in neprekinjeno načrtovanje na vseh področjih, pa naj bo to v TOZD, DO ali SOZD. Pravijo, da so njihovi dosedanji srednjeročni planski dokumenti nepopolni, in ne zajemajo celovito vseh področij delovanja. Prav načrtovanju bodo zato v Zmaju namenih v prihodnjem srednjeročnem obdobju od leta 1981 do 1985 vso pozornost.
Na zasedanju komisije za uresničevanje in spremljanje zakona o združenem delu so pred dnevi sprejeli tudi več pomembnih sklepov, ki jih zaradi aktualnosti objavljamo v celoti:
—	pripraviti je treba program usklajevanja vseh samoupravnih splošnih aktov z zakonom o združenem delu glede na našo novo samoupravno organiziranost z roki, nosilci, aktivnosti in postopki sprejemanja,
—	nadaljevati moramo zlasti z vsebinskimi dopolnitvami in sprememba-
mi, ker so bila nekatera dosedanja usklajevanja preveč formalna in premalo vsebinska,
—	v letu 1979 je treba sprejeti akte, ki so osnova za vpis DO in TOZD v sodni register, torej statut DO in samoupravni sporazum o združitvi v DO ter nato izvesti voUtve v samoupravne organe DO in DSSS,
—	do konca leta 1979 je treba sprejeti samoupravni sporazum o skupnih osnovah in merilih za deUtev sredstev za osebne dohodke in skupno porabo v DO ter ustrezne pravilnike v TOZD. Akcijo je treba voditi usklajeno s prizadevanji v SOZD, pri čemer je treba upoštevati določila samoupravnega sporazuma elektrokovinske industrije. Hkrati je treba pripraviti ustrezno ovrednoten katalog del in nalog,
—	nadaljevati moramo s prizadevanji za tesnejše in vsestransko sodelovanje z drugimi proizvajalci baterij. Prizadevanja morajo biti usmerjena k ustanovitvi poslovne skupnoti bateri-jašev,
—	izdelati moramo nov ustrezen samoupravni informacijski sistem v pogojili nove samoupravne organiziranosti,
—	večjo pozornost moramo posvetiti delovanju naših delegatov v SIS, DPS in v SOZD-u Iskre,
—	prizadevati si moramo, da bo usklajevanje samoupravnih splošnih aktov z zakonom o združenem delu nenehen proces. Dobre rezultate lahko pričakujemo le ob prizadevanju vseh dejavnikov - samoupravnih organov, družbeno-političnih organizacij in poslovodnih organov.
«. a
Zmajeve delavce je zadnje dni minulega meseca pretresla novica — umrl je njihov dober sodelavec in tovariš Alojz Mlakar. V Zmaju je bil zaposlen vse od leta 1962 in v teh skoraj dveh desetletjih so ga sodelavci v Zmaju vzljubili, kot vestnega j delavca in prijatelja. Alojz Mlakar je bil skladiščni delavec.
,	.___esč- Hilli
Z zadnje seje DS TOZD Baterije v Ljubljani
INDUSTRIJ A A VTOELEKTRIČNIH IZDELKOV
Izvoz je v prvem polletju potekal po načrtu
Prva polovica letošnjega leta je že za nami, zato je prav, da pogledamo na naše poslovanje, na naše uspehe tako v proizvodnji, prodaji in izvozu. V vseh temeljnih in delovnih organizacijah pripravljajo te dni polletna poročila. Tudi v novogoriški Avtoelektriki poizkušajo še pred kolektivnim dopustom pripraviti polletni obračun, poročilo o izvozu pa je že zaključeno, zato ga v skrajšani obliki objavljamo.
Vrednost izvoza v prvem letošnjem V TOZD - Tovarni generatorjev in polletju znaša v Avtoelektriki 50,28 % elektronike so presegli letni plan izvo-letnega plana. Vrednost v plačilo do- za za 11,15 %. Planirali so sicer, da spele izvozne premije pa znaša 33,75 bodo izvozili določeno količino alter-od planirane. Če pogledamo dinarsko natorjev na Madžarsko, vendar do te protivrednost po vrstah izvoza, bomo realizacije ni prišlo, omenjeni izpad pa
Dobro blago se samo hvali
plan, saj znaša v odstotkih 62,92. Dobave vžigalnik tuljav v izvoz potekajo po planu, nekoliko zaostajajo le z dobavami k firmi Volksvvagen. Vrednostno pa je realizacija izvoza večja od plana predvsem na račun tečajnih razlik.
V	TOZD - Tovarni žarnic Ljubljana so potekale dobave v okviru kooperacije Iskra — Narva, kot tudi dobave firmi Citroen zelo dobro. Nekoliko slabše pa je z dobavami žarnic firmi Peugeot, Iskra — France in Volkswa-gen. Zaradi reklamacije so tudi dobave Saturnusu bistveno manjše od planiranih, to pa so tudi glavni vzroki za nedoseganje polletnega plana izvoza, ki znaša 46,91 % nasproti letnemu načrtu.
V	TOZD — Tovarni AET Tolmin je še vedno glavni vzrok za neizpolnjevanje načrta izvoza premajhna proizvodnja in kasnitve pri dobavah ogrevalnih svečk italijanski firmi Fiat, delno pa tudi firmi Jiskra.
TOZD — Tovarna odlitkov Komen dobavlja odlitke v DDR brez večjih zastojev, da pa je plan izvoza izpolnjen le 43,80 % je kriva planirana obnovitev pogodbe za dobavo 5200 odlitkov v letošnjem letu, vendar so obeti dokaj slabi, da bi do te obnovitve prišlo.
V	Avtoelektriki smo s prodajo izdelkov na tuja tržišča zadovoljni, saj potekajo glavne izvozne postavke po planu. Ostajajo pa še vedno prisotni stari problemi—premajhne proizvodnje in neredne dobave ogrevalnih^ svečk in žarnic. Preostala polovica letošnjega leta bo kot nalašč za to, da bomo odpravili tudi te slabosti in končno za vedno prekinili tradicijo nerednih dobav in premajhne proizvodnje.
videU, da znaša direktni izvoz 44,56 %• letnega plana, posredni izvoz 50,30 % letnega plana, izvoz v okvim kooperacij 51,51 % letnega plana, posredni izvoz za dinarje pa znaša 53,88 % letnega plana.
V	TOZD - Tovarni malih zaganjalnikov je bil plan izvoza izpolnjen v višini 47,48 %. Dobave glavnim kupcem so potekale v redu, izvoz je bil manjši od planiranega predvsem na področju druge vgradnje. Dobave francoskemu kupcu Renault so planirane v letošnjem drugem polletju, prav zato pa je polletna realizacija izvoza nekoliko nižja od polletnega plana.
V	TOZD - Tovarni velikih zaganjalnikov so izpolnili letni plan s 46,45 %. Na slabšo izpolnitev plana vpliva predvsem dobava manjše količine zaganjalnikov italijanski firmi OM (zaradi avansa v lanskem letu), firmi Bosch pa nekoliko manj rotorjev zaradi premajhne proizvodnje. Dobave ostalim kupcem pa so potekale normalno.
Zanimanje za letovanje
Kam na dopust? Kako preživeti nekaj dni ob morju kar najbolj poceni in najbolj pestro? To so vsekakor najpogostejša vprašanja, ki smo jih v zadnjih dnevih pogostokrat slišali. V novogoriški Avtoelektriki so se za letošnje leto izredno potrudili in pripravili za člane kolektiva kar se da pester izbor letovanja na morju. Poglejmo na kratico, kje vse bodo preživeli nekaj dni letnega dopusta delavci Avtoelektrflce.
so nadomestili in presegli z nekoliko večjimi dobavami firmi Citroen in z nenačrtovano dobavo 500 alternator-jev na Finsko.
Tudi v TOZD — Tovarni vžigalnih tuljav v Bovcu so dobro izpolnili letni
Razstava SIJEV 79 v Ženevi
V Ženevi je bila pred kratkim zaključena razstava SITEV 1979. Na tej pomembni svetovni razstavi je poleg ostalih jugoslovanskih razstavljalcev Cimos, Teleoptik, Autocentar, Jugo-plastika itd. razstavljala tudi naša Iskra.
Zanimivo je, da je med jugoslovanskimi razstavljalci nastopila edino Iskra s proizvodi višje stopnje predelave in zahtevnejše tehnologije, zato ni bil slučaj, da so naši predstavniki vzpostavili veliko kontaktov z dobavitelji, kupci in seveda s konkurenco.
zvrstilo v letošnjem letu toliko naših delavcev insvojcev, da bomo zabeležili približno 8 tisoč nočitev. To je vsekakor lep podatek, ki kaže na veliko skrb (velike zasluge za „tako stanje" ima prav sindikalna organizacija) za čim lepši in poceni dopust na morju.
Termini za letovanje so povsod 10-dnevni, za letovanje v prikolici pa je potrebno dnevno odšteti 100 din za najemnino, medtem ko je v počitniškem domu penzion 190 din, v Crikvenici pa je penzion za 10 din dražji.
Je pa tu še nekaj, kar bomo morali urediti. Izvozne premije dospele v plačilo so bistveno nižje od planiranih zaradi kasnitve izvoznikov pri dajanju zahtevkov v Narodno banko in zaradi kasnitve pri nakazilih. Upamo, da se bo to uredilo v drugem polletju, saj predvidevamo, da se bo rok od priliva deviz do izplačila izvozne premije skrajšal od 6 mesecev na 30 do 50 dni.
M.R.
Na tej razstavi se je s svojimi proizvodi predstavila tudi novogoriška Avtoelektrika. Predstavniki mnogih znanih svetovnih firm so se zelo zanimali za alternatorje, vžigalne tuljave, elektronske regulatorje, varnostne utripalke in žarnice. Naši predstavniki so seznanili kupce 4f z možnostjo za dobave in proizvodnjo rezervnih delov ter jim ponudili kataloge izdelkov.
Udeleženci razstave iz Avtoelektri-ke so nam povedali, da je prav Avtoelektrika že močno poznana s svojimi izdelki na evropskem trgu, zato so možnosti razvoja v evropskem prostoru zelo velike, potrebna bo le nadaljnja aktivna izvozna usmeritev.
—M.R.—
V trenutku, ko to poročamo še ne vemo, koliko delavcev iz Avtoelektri-ke bo koristilo letni dopust v počitniških zmogljivostih, ki so last SOZD Iskre, saj so se sami direktno prijavili. Ko nam bo znan tudi ta podatek, se bo število 8 tisoč nočitev še povečalo.
In kaj nam drugega preostane kot zaželeti vsem, ki bodo na morju čimveč sonca, prijetnega počutja in dobre volje ter nasvidenje 30. avgusta, ko bomo po kolektivnem dopustu spočiti spet pričeli z delom.
M.R.
Že v prejšnjih letih smo nabavili 22 letovanjskih prikolic, ki so postavljene v Umagu, Medveji, Zeleni laguni pri Poreču, Kačjaku, Fontani pri Vrsarju in na otoku Pagu. Poleg teh prikolic ima delovna organizacija tudi počitniško hišico v Novem gradu ter sklenjeno pogodbo za zakup 10-sobnega počitniškega doma v Dramalju in nekaj sob pri zasebnikih v Crikvenici s približno 45 ležišči.
Razpoložljive počitniške zmogljivosti so pričeli zaposleni v Avtoelektriki koristiti že za letošnje prvomajske praznike, ponovno pa spet od 12. junija dalje. Da je zanimanje za letovanje na ravni delovne organizacije res veliko nam pove podatek, da so vse razpoložljive zmogljivosti polno zasedene od 1. julija do konca avgusta. Tako se bo v kamp prikolicah, počitniškem domu in pri zasebnikih
Počitniški dom v Dramlja, kjer bo letovalo lepo število delavcev Avtoelektrike.
Naš posnetek prikazuje razstavni prostor Avtoelektrike v Ženevi
Velika skrb za varstvo pri delu
V eni izmed prejšnjih številk našega glasila smo poročali o nesrečah, ki so se pripetile v lanskem letu v Iskri - Avtoelektriki in o vzrokih teh nesreč. Ugotovili smo, da stanje sicer ni zaskrbljujoče glede na veliko število zaposlenih, kljub temu pa vlaga služba za varstvo pri delu v Avto-elektriki veliko pozornost za zmanjšanje poškodb pri delu na delovnih mestih.
Na varno delo, na zmanjšanje nesreč vsekakor močno vpliva izobraževanje delavcev za posamezna delovna mesta, ali za skupino delovnih mest. Kako so si to zamislih v službi varstva pri delu v Avtoelektriki, nam je povedal varnostni inženir Jože Štrukelj.
„Ne samo v Avtoelektriki, tudi v drugih delovnih organizacijah in doma se pogostokrat pojavljajo različne poškodbe, ki nastanejo pri nepravilnem dviganju, prenašanju, ali odlaganju težkih bremen.
Vsekakor se nam je zdelo zelo prav, da bi delavcem prikazali z avdio-vizuelno metodo izobraževanja varen način opravljanja tega dela. PrišU smo na zamisel, da bi prav v naši delovni organizaciji posneli in opremili z ustreznim besedilom film z navedeno tematiko.
Zamisel smo uresničili s pomočjo inštituta za varstvo pri delu v Mariboru in s pomočjo zunanjih amaterskih filmskih snemalcev. Ta film, opremljen s tekstom je izredno dobro uspel in smo ga že tudi uporabili na izobraževalnih seminarjih za vodje linij in oddelkov ter preddelavce.
Po mnenju mnogih udeležencev teh izobraževalnih seminarjev je tak način seznanjanja z varnim delom zelo pristopen, še posebno zato, Ker se je možno pri določenih kadrih zadržati dlje in je možno le-te do podrobnosti analizirati in videti, kako preprečiti nesrečo.
Seveda nismo ostali le pri tem filmu, saj je pravkar v dokončni izdelavi tudi film o varnem delu na stružnicah. Tudi tega smo posneli v nsS delovni organizaciji in opremili z besedilom, ki smo ga pripravili v naši službi za varstvo pri delu. S tem filmom se bodo seznanili vsi tisti delavci, ki opravljajo dela na stružnicah.


Ob tej priložnosti bi rad povedal še nekaj besed o programu snemanja fil' mov v drugi polovici letošnjega leta. Po kolektivnem dopustu bomo pričeli s pripravami za snemanje filmov ° varnem delu na stiskalnicah, na vrtalnih in rezkalnih strojih ter brusilnih strojih. Na filmskem traku bomo obdelali tudi varno delo na tekočih trakovih in pri ostalih ročnih delih.
j i? P
Oi
Ko se bodo vsi delavci, ki opravljajo posamezne vrste del, oz. nalog na strojih seznanili z možnostjo nesreče, z varnim delom, bosta tudi zavest in pristop delavcev k varnemu opravljanju dela zanesljivo večja.
To pa je tudi naš cilj in najboljše vračilo za vložen trud in sredstva."
M.K
Z\ '978 ki jo N ^Pro idru;
fcedi Hoda /redi Itosp, reko liki bil ,, !kup Siciji »rev;
teme
O
»Pro
V Sledi »rad kezn
T ker j taču ktn terni »olž »Osli iavi »izai
V
!0pi
teci j lože k>vn 2
tvez
»o j
tem-
Oko
ta.i
»ien
»rav
»tla
C
%
<kui
ZAHVALA ZA POMOČ
Naš otrok naj bo srečen!
V naše uredništvo smo prejeli prijazno pisemce iz Osnovne šole Miren pri Gorici. Učencem te šole so namreč osnovne organizacije sindikata Iskre — Avtoelektrike?' s sedežem v Novi Gorici poklonile ob letošnje® dnevu mladosti televizor, kot pripomoček za boljše učenje v šoli ; pismu opisujejo nekateri učenci in učenke, kaj pomeni televizor v šoli; Ob tej priložnosti se uredništvo našega glasila zahvaljuje za pisemce in žeb vsem učencem in učiteljem veliko prijetnih in koristnih šolskih ur ob televizorju.
Smisel človekovega življenja v sodobnem svetu in še posebno v samoupravni socialistični družbi je v tem, da se uveljavi kot polna ustvarjalna osebnost. Vsaka osebnost pa spoznava sebe in svet predvsem prek svojega dela v odnosih z drugimi. Tudi v združenem delu se povečuje skrb za mlado osebnost — otroka. Družbena skrb za otroka pomeni načrten splet dejavnosti, ki zagotavljajo usklajen duševni in telesni razvoj vseh otrok. Zagotoviti bi morali njihovo socialno varnost in čim bolj izenačen vstop v življenje.
Letošnje leto, ki je bilo na priporočilo OZN sprejeto kot mednarodno leto otroka, je tudi odsev splošnega prizadevanja, da bi se vsem otrokom
sveta godilo kot se spodobi mladeži rodi
človeštva. V mednarodnem letu otroka si vsi prizadevamo za otrokovo dobro v naši dmžbi. Naravna potreba in pravica otrok je, da imajo srečne in zadovoljne starše in, da živijo in se šolajo v ubrani skupnosti.
So naši otroci srečni? So, če pomislimo, da niso lačni, kot so mnogi njihovi vrstniki v svetu in, da imajo kar pač potrebujejo za življenje. Je to dovolj? Prvi hip mislimo, da je glede otroka vse rešeno, poskrbljeno.
Pa vendar ni čisto tako! Celo pri šolanju otrok se pojavljajo razlike. Tehnična opremljenost naših šol, ki bi posodobila naš pouk, je še dokaj različna. Zakaj v nekatere šole na podeželju tako počasi prodirajo razni tehnični dosežki? Učitelji ugo-
tavljamo, da je že zdavnaj premalo 1® kreda in tabla, če hočemo imeti šolo, ki bo v koraku z znanstvenimi dosežki pri nas in v svetu.
Delovna organizacija Iskra Nov* Gorica nam je prihitela naproti, pb dnevu mladosti so nas presenetili s televizorjem. Delavci so z dejanje® dokazali, da jim veliko pomeni, če s® njihovi otroci šolajo v resnični šob danes in ne v šoli včeraj.
In kaj pravijo učenci, kako si zamišljajo dmgačen pouk? „Učenje p° televiziji omogoča boljši nizv0! učenca in to je tudi dobro, da se B® učimo zmeraj samo v šoli, ampak tu® ob televiziji" (Artur Mužič, 4. razred);
„Učiti se po televiziji, mi pome® nekaj novega. Rad bom poslušal in s® naučil nekaj novega, česar prej niše® vedel" (Branko Badalič, 4. razred).
»Televizija nam nudi glede učenja mnogo izobraževalnih oddaj in s te® možnost, da se tudi po televiziji veliko naučimo" (Denis Marušič, 4. razred)-
Ko sem bila stara 5 let, sem znal* že brati. Brati me je naučila mama> pisati pa oče. Sedaj pa me učijo tovarišice in tudi televizija. Tovarišic® nas učijo računati, pisati in drugo, televizija pa nam sporoča, kaj se j® zgodilo, kaj moramo narediti, na® pokaže, kaj se je dogajalo med vojn0 in še marsikaj" (Karmen Petrovčič, 4-razred).
(Nadaljevanje na 11. stra®)
(Nadaljevanje z 10. strani)
»Gotovo je, da je učenje po telečji zelo pomembno. Razširja nam *zoije. Po televiziji lahko vidimo zasikaj, kar bi samo iz pripovedo-Na ali iz knjig težje doumeli. Po Reviziji mnogo izvemo" (Tanja 'knčič, 4. razred).
Veliko razmišljam o modernem ku. Tak pouk bi bil najbrž lepši, li bi TV studio, vsaka učilnica bi ^ela zvočnik in bila bi opremljena za j^inetni pouk. Lahko bi imeli več J^atnega pouka iz vseh predmetov, Nlvsem pa iz angleškega jezika.
bi se naše znanje izboljšalo. S ^*vizijo bo naše življenje v šoli za-
nimivejše. Učno snov bomo bolje predelali in bolj razumeli. Se bo tudi naša šola vedno bolj modernizirala, da se kmalu ne bomo več veliko razlikovali od naših modemih šol? “ (Patricija Zavadlav, 6. razred).
Televizor, darilo delavcev Iskre je vnesel v Osnovno šolo Miren nekaj novega, kajti brez televizije si ne predstavljamo več današnjega sveta. Televizija je okno v svet. Ob njej se bomo učili in spoznavali življenje in napredek vseh narodov.
Veseli smo ob ugotovitvi, da se spreminjajcr odnosi med šolo in organizacijami združenega dela ob skupnem spoznavanju, da je zanje pot do uspeha in napredka. vida Blažko
(Odgovornost skupnih služb
>rav-g na eče, st in vlja-
>ljše
iren
tata
fy
šoli-
želi
ob
3 le alo, :žki
ova Ob li s jem 3 se šoli
za-
P°
'VOJ
! ne
udi
sd); iem i se sem
:nja
tem
liko
3d)-
iala
ma,
to-
šice
igo. “ j®
iam
jno
:>
Zvezno sodišče je izdalo dne 31. 10. 'p?8 pod KZS 49/78 zelo poučno sodbo, io je vredno spoznati!	'
Neko okrožno gospodarsko sodišče je "Prostilo od obtožbe temeljno organizacijo Nruženega dela, češ, da ni do 18. 5. 1977 ^edložila službi družbenega knjigovodstva dodatke o vrsti investicij in predračunski ^adnosti investicije, s čimer naj bi storil l°Spodarski prestopek po 1. odst. 39. člena !akona o zavarovanju plačil med uporab-%i družbenih sredstev. V isti sodbi pa je kaznovan šef računovodstva v delovni skupnosti skupnih služb delovne organ» ^cije, ki je s samoupravnim sporazumom Navzela delo računovodstva za obdolženo 'arneljno organizacijo.
Okrožni javni tožilec se je pritožil proti aprostilnemu delu sodbe.
Vrhovno sodišče je zavrnilo pritožbo 8*ede oprostitve temeljne organizacije, po ^adni dolžnosti je pa zavrnilo izrek o Snovanju šefa računovodstva.
Temeljna organizacija je bila oproščena, je svoji delovni organizaciji in sicer prav ra6unovodstvu pravočasno izročila vso ketrebno dokumentacijo, kajti nanjo je s ^oupravnim sporazumom prenesla vse dolžnosti in pravice v zvezi s finančnim Poslovanjem. Do zamude pri navedeni pri-isvi torej ni prišlo po krivdi temeljne organizacije.
Vrhovno sodišče je odbilo obtožbo iQPer šefa računovodstva delovne organi-^cije, ker ta ne more biti samostojno obtožen, če ni z njim vred obtožena tudi de-'ovna organizacija.
Zop>er tako sodbo vrhovnega sodišča je ^zni javni tožilec sprožil zahtevo za varst-v° zakonitosti, češ, da naj se ugotovi, ali totieljna organizacija res ni odgovorna, ^kolnost, da je TOZD prenesla posle financ n® delovno organizacijo, je še ne oprošča njenih obveznosti, da bodo finančni posli knavočasno urejeni, z njo pa odgovarja tudi kflavec, ki tega ni v redu opravil.
Odgovornost TOZD je v tem primeru kolektivna. Dalje ne drži, da bi delovna ^Upnost skupnih služb odgovarjala poleg
ko ^ ‘
Kot že nekaj let nazaj je tudi letos na Dugem otoku mladinska delovna brigada izgrajevala, urejala in pripravljala naš kamp za letovanjsko sezono.
Čeprav smo imeli že pri organiziranju brigade težave zaradi še nejasnih organizacijskih oblik počitniške dejavnosti v SOZD, smo se mladi dogovorili, da se na te probleme ne bomo ozirali in da bomo brigado organizirali, prepričanjem in zavestjo, da moramo neprestano vlagati v razvoj in paziti na čim cenejše letovanje našega delavca. Mladi smo prepričani, da so mladinske delovne akcije tudi eden izmed skromnih prispevkov k razvoju in krepitvi te dejavnosti.
Letos smo na Dugem otoku poleg rednih vzdrževalnih del in priprave kampa za sezono krepko poprijeli za
-nsi
, ISKRA — Institut za kakovost in
~i,! m etnologijo
V;‘ i£)ubljana, Tržaška c. 2
Komisija za delovna razmerja objavlja dela, oz. naloge:
.^RAČUNOVODJE
Pogoji:
—	yišja ekonomska šola in 3 leta delovnih izkušenj ali V , >7 srednja dkonomska šola in 5 let delovnih izkušenj.
( v poskusno delo bo trajalo 3 mesece.
,	2. DIPL. ING. ELEKTROTEHNIKE - SMER ELEKTRONIKA
AT za dela oz. naloge na področju avtomatizacije v industriji (dva delavca) BT za dela oz. naloge na področju merilne tehnike (en delavec)
Pogoji:
eletrotehniška fakulteta * znanje angleškega ali nemškega jezika
—	zaželene delovne izkušnje
| Poskusno delo bo trajalo 2 meseca.
delo tudi na večjih in zahtevnejših delih. Med večjimi deli, ki jih je letos izvršila brigada naj naštejemm le nekaj najpomembnejših: čiščenje požarnega pasu podrastja in trave, čiščenje podrastja v zgornjem delu kampa, izkop novih platojev za šotore, izdelava ograje na novi terasi, zaščita lesenih in kovinskih konstrukcij ter še mnogo nujnih opravil.
Vsi brigadirji so na akciji z zavzetim delom vestno opravljali vsakodnevne delovne naloge tako, da smo kljub maloštevilni in časovno omejeni brigadi vse naloge pravočasno končali.
Poleg dela pa se na takšnih akcijah, kot je brigada, razvija tudi kulturno in dmžabno življenje. Seveda smo gojili predvsem tiste oblike družabnega in kulturnega življenja, katere je v skromnih razmerah mogoče. Mnogo
časa smo posvetili pogovorom o političnem delu, družbeni aktivnosti mladih, vključevanju mladih v osnovne organizacije ZSM, o aktivnosti mladinske organizacije in samoupravnem delovanju nasploh. Ob vseh naštetih aktivnostih smo brigadirji še poglobili že tako dobro sodelovanje z mladimi vojaki. Večkrat smo se srečali z graničarji-momarji tako na ladjah, kot na kopnem. Posebno drago pa nam je bilo srečanje s posadko šolske jadrnice JRM „JADRAN“ in obisk na njej.
Vsi mladinci, ki smo se udeležili delovne akcije na Dugem otoku, smo se zadovoljni vrnili z zavestjo, da smo koristili delovni organizaciji, pa tudi družbeni skupnosti otočanov, ki bodo svojo gostoljubnost do nas Iskrašev gotovo še okrepiti.	A. C.
TOZD, oz. njen šef DSSS ni bila koristnik in uporabnik družbenih sredstev in njen šef ne more odgovarjati, če TOZD ni pravočasno predložila zahtevanih podatkov.
Če bi obstalo mnenje sodišč obeh stopenj, bi delovne skupnosti prišle v položaj, da odgovarjajo za prestopke, ki jih njen delavec ne izvrši ali ne izvrši pravočasno ali pravilno za temeljne organizacije.
V takem primeru sodišča ne bi mogla odvzeti TOZD neopravičene koristi, če je taka korist nastala in bi jo pravno obdržali, čeprav ne bi imeli do te koristi pravice.
Vendar je zvezno sodišče to zahtevo v celoti zavrnilo kot neutemeljeno v uvodoma citirani sodbi. Po čl. 37 ZZD so delovne skupnosti pravne osebe, kadar gre za njihove pravice, dolžnosti, ali obveznosti. Delavci v DSSS, ki so prevzele opravljanje določenih nalog od TOZD in za TOZD (administrativne, finančne, računovodske naloge), so torej odgovorni za opustitev obveznosti, z njimi pa tudi delovne skupnosti, saj so skupnosti s samoupravnim sporazumom prevzele take posle in ne delavci osebno. Za opravljanje takih poslov prejemajo skupnosti sredstva od TOZD in ne delavci direktno.
Če je torej delavec v DSSS kaj zamudil, za to ne more odgovarjati TOZD kot pravna oseba, temveč le delovna skupnost. Iz družbenoekonomskih in kriminalnopoli-tičnih razlogov je prav, da odgovarjajo v takem primeru delovne skupnosti, saj imajo sicer od prevzetih poslov koristi, zato pa morajo nositi še škodo. Če je dalje dokazana odgovornost proti delovni skupnosti in njenemu delavcu, pa bi katera od TOZD imela med svojimi sredstvi neopravičeno pridobljena sredstva, ni ovire, da ne bi sodišče izreklo, da jih mora odvesti, če pri tem uporabimo določbe 84-87 KZ SFRJ, čl. 502-507 ZKP in čl. 503 ter 504 v zvezi s čl. 56 ZPP.
Torej je treba vedeti, da v takem primeru odgovarjajo delovne skupnosti skupnih služb in njihov odgovorni delavec.
Priredil Cafuta Lojze
Priznana umetnika v delovnem
okolju
V	našem razstavnem proštom v tovarni Telekomunikacij v Kranju sta v tednu Iskre razstavljala svoja dela Stane Jarm in Ive Šubic. Razstavo teh priznanih likovnih umetnikov je ob dnevu borca, 60-letnici KPJ in 33-let-nici Iskre organizirala sindikalna konferenca delovne organizacije Iskre Elektromehanike.
Pomemben dejavnik v slikarskih prizadevanjih akademskega slikarja Iveta Šubica je krajina, vendar je figura osnovno izhodišče njegovega umetniškega programa in dela. Krajina mu pomeni največkrat le prizorišče, po katerem razporeja figure oziroma njihove skupine. Čeprav je krajinska scena izdelana do potankosti, ostaja vendarle figura tista prevladujoča postavka v Šubičevi slikarski gradnji, ki edina more in zna povezati tudi prvine krajinskega ambienta v trdno celoto. Tako je predstavil Iveta Šubica dr. Cene Avguštin v katalogu, kije bil izdan ob tej razstavi.
V	nadaljevanju uvodne besede dr. Avguštin primerja Šubičeve najbolj ekspresivne figuralne stvaritve s plastikami akademskega kiparja Staneta Jarma iz Kočevja, saj med njunimi deli najdemo marsikatero podobnost. Od življenja zaznamovana obličja figui z votlimi očmi, žalujoče matere, otroški obrazi, ki jim je usodna preteklost odvzela mladostni pogled, so stalne teme Jarmovih plastik. Tako kot je Ive Šubic pričevalec najusodnejših dni naše zgodovine v oljnem in stenskem slikarstvu ter grafiki, tako je to dogajanje pri Stanetu Jarmu preneseno na področje plastičnega oblikovanja v lesu. Jarmovo delo ni formalističen prikaz zgodovinskih dogodkov, temveč globoko občuten izraz usodne stiske tistih dni, ki jo je Stane Jarm sodoživljal kot otrok.
Ob tem velja pozdraviti prizadevanja komisije za kulturno dejavnost kot tudi vseh članov likovne sekcije Iskre Elektromehanike, da bi likovno umetnost čim bolj približati delavcu. Zadnja razstava je pomemben korak k temu skupnemu cilju.	A. Boc
POHORSKEMU BATALJONU
Vaša herojska kri pretita, kot banditska razvpita, na mestu svetem stojimo, da kri prelito počastimo.
Bandite so vas imenovali, vas, ki hrabro ste se bojevali, v srcih naših nesmrtni junaki, smeli so bili vaši koraki.
Vaša ljubezen do zemlje slovenske, bolela zelence je nemške, ker besedo materino ste ljubili, borbo herojsko z njimi ste bili!
Eno minuto v molku bodimo z vami, čeprav padli, vedno ste z nami, najdražje, kar ste imeli, ste dali, mi pa žrtev ceniti vašo bomo znali.
PR'L
T'
Zgleden primer ustvarjalnega sožitja med figuro in krajino je Šubičeva slika .Agata"
Stane Jarm se v svojih plastikah omejuje le na najbolj bistvene hstnosti upodobljenega telesa.
Pismene prijave z dokazili sprejema: ISKRA -logijo, Tržaška c."2, Ljubljana - 15 dni po objavi.
Institut za kakovost in metro-

J
Pesem o Pohorskem bataljonu je Jože Puklavec napisa! ob izletu kulturne komisije Elektromehanike na Osan-karici in ,,Treh žebljih", kjer jo je prvič recitiral Janko Hvasti, o izletu smp poročali že v 25. številki.
Prebrali smo za vas
Če je danes postal v svetu marksizem ena vodilnih in uspešno se razvijajočih filozofij, ki vztrajno in odločno spreminja podobo sodobnega sveta, potem moramo biti tem bolj veseli slehernega domačega, izvirnega marksističnega dela, ki po svoje in tako prispeva tudi k razvoju in razumevanju marksiszma in njegove dialektike. Takšno delo je vsekakor knjiga Vojana Rusa „Izvirna marksistična dialektika" s pogledom na Heglovo in Kantovo filozofijo, ki jo je pred kratkim izdala Cankarjeva založba v Ljubljani.
Avtor Vojan Rus ugotavlja v svojem uvodu h knjigi, da je marksizem očitno tista misel, ki je najbolj zajela sodobni svet in ki je v sodobnem človeštvu najbolj znana. Marksizem pa je tudi edina filozofija v vsej zgodovini človeštva, ki je postala res svetovna filozofija, filozofija vseh kontinentov.
Toda hkrati pa je marksizem danes (v določenem smislu) tudi najbolj neznana filozofija. Njegova velika moč je v tem,da so posamezni njegovi deti sodelovali v siloviti preobrazbi sveta (teorija razrednega boja, rušenje predsodkov v večnih družbenih sistemih, kar je vsebovalo filozofske pojme nasprotnosti in spremenljivosti itd.) Toda njegova bogata celota in njegova povezanost pa sta precej neznani.
Ze dolgo je za marksistično misel značilno, da je razsekana na veliko kosov in da so nekatere, najbolj pomembne misli marksizma skoraj neznane, v senci, in da večkrat, tudi pri nezlonamernih in izobraženih ljudeh, obstajajo fantastično izkrivljene predstave o marksizmu.
In prav te ugotovitve in spoznanja so vodile našega avtorja, da je napisal to svoje pomembno, izvirno marksistično delo ter se v njem povrnil k celoti izvirnega marksizma tudi zato, da bi šli hitreje naprej in ne nazaj. In zato obnove celovitega, izvirnega marksizma in njegovega sodobnega vzpona ne more biti brez obnove njegove filozofije.
In kaj je spodbudilo našega avtoija, daje tako svobodno in odgovorno raziskal vprašanje izvirne marksistične filozofske dialektike in njene celote?
Jugoslovanska socialistična revolucija je sredi XX. stoletja, v naši živi sodobnosti najostreje zastavila vprašanja prehoda svetovnega socialističnega procesa na višjo raven, ker je po svoji družbeni vsebini prestopala okvire, v katerih so se zastavljali nekateri deli delavskega gibanja.
In končno, ko se Vojan Rus sam sprašuje v uvodu, čemu in kako naj bo porabno njegovo delo, odgovarja sam, da bo njegova knjiga koristna v dveh smereh: prvič kot material in spodbuda za vse tiste, ki želijo spoznati resnično celoto izvirne marksistične filozofije, jo samostojno uporabljati in ustvarjalno razvijati in drugič, kot prispevek argumentiranemu prevladovanju tistih ,,marksizirajočih“ dogmatizmov in elektricizmov, ki danes dušijo marksistično filozofijo in socialistično misel.
Temu res nimamo kaj dodati.	D-
Iskraš na Everestu
O naši letošnji, nedvomno izredno uspešni alpinistični odpravi na Himalajo smo v dnevnem in drugem časopisu pa tudi po radiu in televiziji prav za prav slišali in brali veliko. Podvig naših alpinistov je to v celoti tudi zaslužil, saj je bila odprava uspešna in sta dve naši navezi po lastni smeri osvojili najvišji vrh sveta.
Torej — lahko smo prebrali in slišali o Jugoslovanih na strehi sveta že skoraj vse. Pa vendar smo tudi v „lskri", čeprav z rahlo zamudo dolžni zapisati nekaj o tem, oz. nekaj o „najvišjem Iskrašu" — alpinistu Marku Štremflju iz razvojnega oddelka TOZD ATC v Kranju, udeležencu jugoslovanske himalajske odprave, ki je z bratom Andrejem in Nejcem Zaplotnikom v prvi jugoslovanski navezi naskočil vrh Mount Everesta. Sicer pa za uvod bodi dovolj!
Z alpinizmom se je Marko Štremfelj resno začel ukvarjati, ko se je prvič srečal s steno, klini in vrvjo pred sedmimi leti. Prvo srečanje je bilo zanj tudi usodno — zapisal se je goram in alpinizmu, ki mu kot bratu Andreju pomenijo vse — potrebo in zadovoljstvo.
V sedmih letih aktivnega plezalstva je Marko preplezal že dolgo vrsto sten in vrhov, najprej seveda v domačih planinah, kot pa so rasle njegove alpinistične izkušnje, tako se je večalo tudi število premaganih vrhov v tujih gorstvih. Plezal je že v Centralnih Alpah, Dolomitih, na Kavkazu in od povsod se je vračal kot zmagovalec tudi najbolj zahtevnih in najtežjih plezalnih smeri.
Marka Štremflja so določili v letošnjo
odpravo na Himalajo spričo zares bogate bere tudi najbolj zahtevnih vzponov v zadnjih štirih letih. Kot alpinist, izkušen in „doma" v tej dejavnosti,' se je nato skupno z ostalimi, za odpravo predvidenimi alpinisti kar tri polna leta pripravljal v domačih in tujih gorah, da bi bil kondicijsko in tudi sicer kos vsem zahtevnostim in težavam pri osvajanju najvišjega vrha na svetu — Mount Everesta.
Končno k vzponu na Mount Everest!
Z-----------------
ČASOPISNE NOVICE

Glas iz Kranja poroča v obširnem članku, da je Iskra odprla na Blejski Dobravi nove proizvodne prostore. Naložba v vrednosti 40 milijonov dinarjev je rešila kolektiv lokacijske razdrobljenosti, utesnjenosti v proizvodni hali in v skladiščnih zmogljivostih. Proslave so se poleg domačinov udeležili tudi številni gostje.
Beograjska Politika poroča, da Iskra že montira devet radiotelefonskih postaj na potresnem področju Črne gore. Postaje je poklonila Iskra najbolj prizadetim potresnim krajem.
Beograjski Privredni pregled poroča na kratko o kupoprodaji računalnika CDC Cyber 720, ki ga bodo montirali v ljubljanski Metalki.
Gospodarski vestnik je objavil seznam 200 največjih delovnih organizacij Slovenije v minulem letu. Posebnost liste je, da so delovne organizacije razvrščene po dohodku. Na prvem mestu je ŽTP Ljubljana, na drugem pa že Iskra-Elektromeha-nika iz Kranja.
Valjevški Elind bo v zameno za izvoz peči uvozil iz Grčije dvotarifne števce. Po neuspelih poskusih, da bi Elektronska industrija iz Niša skupno z Iskro izdelovala števce, se je odločila za kooperacijo z neko avstrijsko firmo. Za sedaj bo Elektronska industrija letno izdelala 20 tisoč števcev.
Dolenjski list iz Novega mesta na kratko poroča o stanovanjski problematiki v semiški Iskri. Prosilcev za kredit pri gradnji stanovanj je precej, obvezna je 30 % lastna udeležba pri najemu posojila.
V	Sarajevu se je zbralo 40 gospodarstvenikov zaradi dogovora o proizvodnji in razvoju računalniške tehnike v Jugoslaviji. Poskus dogovor pa ni uspel. Preprečil ga je kratek teleks ljubljanske Iskre, ki so ga prečitali na začetku sestanka. V njem Iskra sporoča, da ne bo sprejela nobenih zaključkov in dogovorov s tega sestanka, med drugim tudi zato, ker Gospodarska zbornica Jugoslavije ni pooblaščena za sestavo družbenega dogovora neposredno z gospodarstvom, piše Ekonomska politika.
Tržni inšpektorat republike Srbije zahteva, da se iz trgovin odstranijo tudi katali-tične peči Super Ser in Therm x 20 S, proizvajalcev iz Kranja in Stare Pazove. v obširnem članku, ki ga je objavil zagrebški Vjesnik, piše, da bo tovarna Alfa iz Vranja odkupila svoje peči od lastnikov in jih uničila.
V	radovljiški občini se je vrednost industrijske proizvodnje v letošnjih prvih štirih mesecih povečala za 23 % v primerjavi z istim obdobjem lanskega leta. Največji porast in sicer 48 % je dosegla elektroindustrija.
Delovna organizacija Elektromehanika je dobila bančni kredit 342 milijonov dinarjev za razširitev proizvodnje telefonskih central in 564 milijonov dinarjev za povečanje proizvodnje telefonskih aparatov. Z realizacijo investicijskih načrtov naj bi Iskra leta 1985 izdelala letno že več kot tričetrt milijona telefonskih aparatov in 170 tisoč za izvoz, poroča Privredni vjesnik iz Zagreba.
Sarajevsko Oslobodjenje piše v posebnem članku, zakaj sta ljubljanska profesorja dr. Lojze Trontelj in dr. Drago Kolar dobila najvišje priznanje Iskre.
Koprske Primorske novice obširno poročajo o Iskrinem sončnem napajalnem sistemu. Podatke je posredoval dipl. inž. Jože Pukl.
Delo poroča o razširjeni seji občinske konference ZKS Škofja Loka, kjer so razpravljali o ugotovitvah delovne skupine CK ZKS. Članek ima naslov Organizacije ZK niso podaljšana roka vodilnih, v njem pa je tudi naslednji odstavek: „Tudi drugje so samoupravni organi in družbene organizacije preveč pod vplivom poslovodnih delavcev. Ta ocena velja domala za vse obiskane delovne organizacije, še posebej pa za osnovno organizacijo zveze komunistov v velikem Iskrinem tozdu v Železnikih, ki zaposluje 810 delavcev, čeprav v njem izdelujejo štiri različne skupine izdelkov elektromotorjev in drugih naprav za gospodinjske stroje, v strokovnih službah pa je zaposlenih kar 100 ljudi. Ugodne razmere za ustanovitev več tozdov so tudi v drugih delovnih organizacijah, kot npr.: .„.itd., itd."
V	rnaju je slovenska Industrija izdelala manj kot v letošnjem marcu. Proizvodnja iz aprila na maj se je povečala za 3,9 %. Skupno v petih letošnjih mesecih je industrija izdelala za 7,9 % več kot lani v istem obdobju. Največjo rast je zabeležila z 18,9 % elektroindustrija.
Vestnik iz Murske Sobote je -objavil na dveh straneh fotoreportažo z obiska Prekmurcev v Kranju. Vestnikov! izdelki so obiskali tudi Telekomunikacije na Laborah in se okrepčali v naši menzi. Ob zaključnem pomenku so se vsi gostje izredno pohvalno izrazili o Iskri in ugotovili, da je to tovarna delavk.
Beograjska Politika je posvetila poseben članek temam, o katerih magistrirajo jugoslovanski študentje, absolventi druge stopnje. Največ magisterijev prijavijo študentje iz ekonomskih ved, na drugem mestu je medicina in šele nato tehnika, kemija in astronomija. V članku je tudi odstavek, v katerem piše, da Iskra glede tega dobesedno obrača hrbet tehniki.
V	članku, ki ga je objavil ljubljanski Dnevnik, zatrjuje delovna organizacija Zmaj, da bo večino letošnje proizvodnje izvozila na najzahtevnejša zahodnoevropska tržišča.
Elektronska industrija iz Niša je spet ponovila zahtevo, naj bi barvne televizorje črtali iz spiska luksuznega blaga in jih tako manj obdavčili. El predlaga isto tudi za stereofonske naprave.
Zbral in uredil Marjan Kralj
X_____________________________________________________________________________________/
Na dan, ko je bilo določeno, naj bi se naveza bratov Marka in Andreja Štremflja ter Nejca Zaplotnika kot prva iz naše odprave povzpela na sam vrh, so vsi trije vstali kmalu po četrti uri. Pričakovalo jih jih je čisto in jasno jutro, ki jih je razumljivo zvabilo, da so najprej napravili nekaj enkratnih fotografskih posnetkov, nato pa so se odpravili na pot.
V mrazu, ki je vladal na tej višini se je, kot se je zelo pogostokrat dogajalo našim alpinistom, že kmalu pokvaril ventil na Andrejevi kisikovi steklenici. Marko je bratu Andreju brž zamenjal rezervni ventil, potem so se jeli vzpenjati naprej, v dobri veri, da se ventili pri nadaljnjem vzponu ne bodo več „skujali".
Toda usoda je hotela drugače. Ko je naveza treh drznih alpinistov prečila proti tako imenovanim črnim skalam je odpovedal ventil tudi na Markovi kisikovi steklenici. Zdaj ni več imel rezervnega ventila in tako se je vzpon žal moral končati, saj ni kazalo, da bi silil na vrh brez kisika.
Marku ni preostalo drugega, kot sprijazniti se z usodo, da to pot njegova noga pač ne bo stopila na vrh najvišje gore sveta. Razočaran, še bolj pa besen, da ga je doletela okvara na ventilu, se je ustavil, snel nahrbtnik in zaprl glavni ventil na steklenici. Andreju in Nejcu je še ponudil svojo pomoč, vendar ga v vetru nista niti slišala, niti videla, ko jima je nemočen pomahal v slovo.
S tesnobo in jezo v srcu je slednjič odložil nahrbtnik ter obe steklenici in sledil obema alpinistoma proti kuloarju. Brez kisika pa je Marko že na začetku kuloarja imel tako otrple in premrzle roke, da niti ni mogel sprožiti kamere, da bi posnel nadaljnji vzpon obeh alpinistov.
Hočeš, nočeš — moral je odnehati tudi zdaj. Oprtal si je spet nahrbtnik in obe steklenici ter se prepoln jedkega razočaranja in po tolikem trudu opravičene jeze začel spuščati nazaj proti taboru V. Miren in tih, kot je sicer, je zdaj preklinjal v tuljenje vetra, toda — Mount Everest ga je zavrl, čeravno se je bil pripehal že tako visoko nad osem tisočev metrov.
Sam, pogreznjen v misli o neprijazni usodi, hkrati pa upajoč, da bo vzpon uspel vsaj bratu Andreju in Nejcu je nato zlagoma sestopal v nižino. V taboru je počival in spet pol ure vdihaval kisik. To mu je pomagalo, da se je ogrel in tako izognil ozeblinam. Čez čas je lahko nadaljeval pot proti nižjim taborom. Prešel jih je v zložnem spuščanju do tabora I. V tabor I. je Marko prispel prav v času, ko je tja po radiu prispela tudi vesela vest, da sta Andrej in Nejc, kot prva jugoslovanska alpinista ukrotila vrh Mount Everesta.
Veselje članov naše odprave je bilo ob tem uspehu razumljivo nepopisno. Tudi Marku, ki ga je bolj kot razočaranje, ker je moral odnehati tako rekoč pred samim vrhom, bolelo to, da so ga tovariši iz odprave tolažili, se je ob tem skupnem uspehu končno razjasnil obraz. Ob misli, da vsi prestani napori dolgih tednov, ko so se bližali Himalaji in nato po gori, le niso bili zaman in, da je odprava, katere sestavni del je bil sam, končno dosegla svoj cilj, je prebolel tudi svojo tegobo.
Marku Šremflju želimo, da bi še velikokrat stal na premaganem vrhu, zlasti pa, da bi mu še bila dana priložnost oddolžiti se Mont Everestu za letošnjo odklonitev!
-J.C.-
SPUST PO SAVI
Društvo za podvodne dejavnosti Kranj v katerem je mnogo Iskrašev je v počastitev dneva borca organiziralo tradicionalni spust po Savi. Prireditev je bila del akcije „Nič nas ne sme presenetiti", zato so potapljači poleg premagovanja brzic na 10 km dolgi progi od elektrarne v Kranju do Dragočajne
PRIHODNJA ŠTEVILKA ISKRE 11. AVGUSTA!
O bveščamo bralce „lskre", da bo zaradi kolektivnih dopustov v večini organizacij Iskre, kakor tudi zaradi dopustov v uredništvu in tiskarni naslednja številka „lskre" izšla 11. avgusta, v povečanem obsegu.
r
ISKRA — glasilo delovnega, kolektiva SOZD Iskra — Industrija za elektroniko, telekomunikacije, elektromehansko, avtomatiko in elemente
—	Ljubljana.
V.d. glavni urednik Mitja Tavčar, odgovorni urednik: Dušan Željez-nov, tehnični urednik: Janko Čolnar
—	Ureja uredniški odbor: Alojz Boc (Elektromehanika), Špela Dlrtrich (Avtomatika), Lado Drobež (Iskra Commerce), Boris Čerin DO (Široka potrošnja), Franc Kotar (IEZE) in Marko Rakušček (Avtoelektrika) — Izhaja tedensko — Rokopisov ne vračamo — Naslov: Ljubljana, Prešernova 27, telefon: 24-905, int. 48
—	Tisk: Časopisno-tiskarsko podjetje PRAVICA-DNEVNIK, Ljublja-

na.
Po mnenju sekretariata za informa cije SRS je glasilo oproščeno plačilo temeljnega davka od prometa proiz-t vodov.
f
---------------—----------------------------*----------)
Izobraževanje na področju specializacije za delo v zunanjetrgovinski dejavnosti
Kadrovsko področje SOZD Iskra organizira izobraževanje na področju specializacije za delo v zunanjetrgovinski dejavnosti doma in v inozemstvu.
Za seminar se lahko prijavijo vsi, ki so zaposleni v Iskri vsaj 2 leti in izpolnjujejo naslednje pogoje:
—	da imajo dokončano I. ali II. stopnjo tehnične, ekonomske, pravne ali sorodne fakultete
—	da niso starejši od 35 let
—	da aktivno obvladajo enega od svetovnih jezikov.
Seminar bo celodnevni in bo predvidoma trajal 6 mesecev. Udeleženci, ki bodo seminar uspešno končali bodo imeli prednost pri razporejanju za opravljanje odgovornejših nalog in opravil v zunanje trgovinski dejavnosti Iskre.
Pismene vloge z dokazili o izobrazbi in življenjepisom naj kandidati pošljejo na naslov:
Kadrovsko področje SOZD Iskra, Ljubljana, Trg revolucije 3. Morebitne informacije lahko dobite prav tako na kadrovskem področju SOZD Iskra, tel.: 324-061.	v
Rok za prijavo je 25. 8. 1979
__________________________________________________________)
Zelena luč za Vlil. turistični avtorally Iskre
A
Posi
S02
vseh
sedi
StTlO
Vor
tlak
vrni
tadi
govi
1
Člt»
ŠOU;
v 16. letošnji številki ,,Iskre" smo objaviU razpis za tradicionalni Iskrin avtorally, ki naj bi bil 19. maja. Vse ljubitelje te naše avtomobilistične prireditve pa smo že brž nato obvestili, da letos avtorallya ne bo iz določenih razlogov, predvsem, ker za njegovo izvedbo niso bila zagotovljena potrebna finančna sredstva.
No, kot se sem in tja zjasni letošnje čemerno poletje, tako so se tudi glede avtorallya zjasnile okoliščine in zasvetila je zanj zelena luč na finančnem semaforu. VIII. turistični avtorally Iskre torej kljub vsemu le bo in sicer 8. septembra. Prijave sprejema do 31. avgusta tj. Iskra-Invest servis - Dejavnost za rekreacijo, Ljubljana, Ilirska ul. 27 (telefon 325-587). Prihodnjič bomo tudi ponovili celoten razpis.
f
odg
Pon
v_
Vaš °ste z
>
k.ta n
na
Udeh
in,
hvouvrščeni tekmovalci med strelsko preizkušnjo.
opravili še strelsko preizkušnjo z zračno puško.
Na tekmovanju so poleg domačinov nastopile še ekipe iz Ljubljane in Novega mesta, tako da je skupno startalo deset dvočlanskih ekip.
V skupnem seštevku časa spusta in strelske preizkušnje so domačini slavili dvojno zmago ter tako potrdili dobro telesno pripravljenost za take nastope.
Rezultati: 1. Aljančič Milena in Draksler Vera DPD Kranj 1.06.01,
2.	Štuhec Marko in Gričar Zoran DPD Kranj 1.06.36,
3.	Fortič Vane in Bregar Janez DRM Ljubljana, 1.09.14, itd.	R. JERALA
USPEŠNO SODELOVANJE
ZAHVALA
Ob boleči izgubi najine mame
LEOPOLDINE CIGLIČ
se iskreno zahvaljujeva sodelavkam in delavcem montaže števcev in Šolske^ centra za izraze sožalja, podarjeno cvetje1,1 denarno pomoč
hčerka Dina «• tj, sin Ton«.
ZAHVALA
Ob smrti
ALOJZA MLAKARJA
ei
Si
deli •nireč '»kcij adn hdie, 1 ^ 1
TS
Jsak
»slove
h
Ak
^ vc
Si
Misl
»ela (
n ta
Nika
S
TOZD ERO že nekaj časa uspešno organizira razna športna tekmovanja, sedaj pa so sklenili sodelovati in primerjati moči še s športniki, drugih TOZD. Dve leti že sodelujejo s TOZD Merilne naprave, pred nedavnim pa so pridobili še TOZD Računalniki.
Trenutno se odvija turnir v nogometu za prehodni pokal. Odigrali so že tekmo ERO—Računalniki, ki se je končala z rezultatom 9 : 1 za ekipo ERO. Ostale tekme pa bodo odigrali do konca leta 1979, zmagovalec pa naj bi osvojil prehodni pokal.
Želimo si, da bi sodelovali tudi športniki drugih TOZD tako, da bi se lahko merili v več športnih panogah. Vsak izziv bomo z veseljem sprejeli.
V prvi tekmi nogometnega turnirja so k visoki zmagi ekipe TOZD ERO po en gol prispevali: Jeglič, Pohleven, Pregrad, Štilec, Seven in Sajovic, po dva gola pa sta zabila Šturm in Eršte.
SIMULTANKA BARLETA
Mednarodni mojster Janez Barle je odigral simultanko s šahisti kranjske Elektromehanike. Pomeril se je s 24 nasprotniki, pri tem pa je bil izid naslednji 18,5:5,5. V ekipi Iskre so zmagali Rebolj, Obleščak in Planinc, remizirali pa Mezek, Ciperle, Barovac, Piskar in Kmetič.
Ulga Mavrič
eno zahvaljujem vsem njegovim ^ sm in osnovni organizaciji sindikate
-»o	z-x r* I ! I z-e	A LA''
ZAHVALA
Ob smrti mojega ljubega očeta
FRANCETA DOBRIMA
se najlepše zahvaljujem za izrečeno in denarno pomoč sodelavkam in sodeia^ cem TOZD Stikala
žalujoča hčerka Alojzija Selš6*1
z družin0-
ZAHVALA
Ob boleči in prerani izgubi najine ljubljene mamice in žene
MATILDE MEZEK
se iskreno zahvaljujemo sindikalni organitj* ciji Iskre, sodelavkam in sodelavcem T0Z ERO za izrečena sožalja, podarjene ve,l<"j denarno pomoč ter spremstvo na njen zadnji poti
žalujoči: hčerka Slav1^' sin M.tjaž m mož Slavko..