UREDNIŠTVO In UPRAVA v Gorici v ulici w l7inF ^RTIin Riva Piazzutta 18 - Cena oglasom po dogovoru. KATOLIŠKI TEDNIK Odprto vsak delavnik od 10. - 12. ure IVMI UL-I9IVI I t II II I IV Poštni ček. račun £t. 9-17768 — Poštnina plačana v gotovini — Spediz. in abbonamento postale II Gritppo Leto Hi. Štev. 48 GORICA DNE 26. NOVEMBRA 1947. Cena L. 15 »NARODMA CERKEV« - ena zadnjih postaj na poti v popolno brezboštvo Slovenija komunistična pred* straža. Komunistični vzhod je v od* kritem boju z zapadno demokracijo. Ne grmijo se atomske om.bc, pač pa nekrvava diplo* matična vojna. Na tej svetovni šahovnici je Slovenija najbolj zapad pomaknjena komu* nistična postojanka. Zato si ho* ce ustvariti komunizem iz nje sebi najbolj predano, stoodstot no zboljševizirano področje, ki naJ tvori varno odskočno desko za nove pogone na zapad. Od tu znani brezobzirni fanatizem ' uvajanju komunizma v Slove* niJi, ki ne pozna nikakih ozirov ali usmiljenja. »Kdor ni z nami, Je proti nam« in kot takega ga stremo v prah in uničimo. Slovenci so verno ljudstvo V božijh načrtih pa je bilo, je naletel komunizem v Slo* veni ji ob prepričano katoliško ljudstvo. Slovenci so tvorili že v davni zgodovini obrambni zid 'antemuralia christianitatis ~~~ krščanstva. Kot globoko ver* n° ljudstvo so Slovenci veliko storili in žrtvovali za miren raz* Vpi krščanstva v srednji in zapadni Evropi, bodisi z zaustavljanjem Prodiranja mohamedanskega po* umesecu v turških bojih, bodisi 2,°dporom proti širjenju lutrov* s,kega krivoverstva . iz nemških ttežel na jugozapad Sodobnim ‘ovencem pa je dal Bog zgodo* ''niško nalogo, da z mučeniškim topljenjem in krvavimi žrtvami °dpirajo oči zapadnim zasleplje* n>m, kristjanom, da bi ne zapadli v mrzli objem uničujočega in brezbožnega komunizma. V pla* c,1° bo pa Bog, kar trdno verja* 'nemo, poveličal slovenski narod s slavo številnih mučencev. Slovenska globokovernost te* melji v predanosti ter zvestobi sv. stolici. Slovenci so stali na braniku prvenstva rimskega pa* Peža v vsej svoji zgodovini, od* kar sta jih sv. brata Ciril in Me* tod povezala s svojim zgledom lr> naukom s Petrovo skalo, zla* sti pa v dobi lutrovskih zablod. Nanje ni imel vpliva in moči nikak proglas na odpad od Ri= ma, nikak »los v on Rom«, nobe* na varljiva utvara neodvisne ^narodne cerkve«. Komunistična »napodna cerkev" Komunizem se predobro zave* t*a- da ne bo uničil slovenske Vernosti, dokler ne odtrže Slo* v on cev od papeža, vira in podla* .^e krščanske edinosti. Predvsem mora. zatorej prekiniti poveza* nost slovenskega ljudstva z vi* c nim božjim namestnikom na zemlji, spodmakniti jim mora etrovo skalo, ki je temelj pra* vovernosti. Komunisti vedo, da ne bodo .vencev hitro ukanili. Že sama rnisel na verski razkol jim je strašna. Zato pa morajo pošto* Pati z vso pretkanostjo in pre* . nostjo, da dosežejo svoj cilj '^topoma, nekako neopazno, zahrbtno. In tako so komunisti • 'ovali mojstrsko zasnovan na* in Jlravo mojstrovino zvijače zlobnosti. Iz svoje stoletne Podtalne izkušnje vedo, da se m najbogateje obrestujejo izi* p.r‘Ivanja čustev neorientiranega u stva, zlasti če je tako izigra* Psihološko utemeljeno. In k,"i°«,°č‘e sedaj komunizem] psi* osko izigrati bogato razviti narodni čut slovenskega ljud stva. Slovenski komunisti so se pro* glasili za edine predstavnike slo* venskih narodnih interesov, za edine glasnike in zaščitnike slo* venstva. Delajo, kakor da ne bi vedeli, da so edino in izključno oni krivi, da je slovensko narod no telo razkosano na 5 držav, da je slovenska zemlja vsa poseja na z grobovi, da umira na de* settisoče slovenskih pregnancev, beguncev in obsojencev od la* kote in bede. Kot bi se hoteli rogati iz te narodne nesreče, hi* navsko vpijejo do neba o naro* dni enotnosti, o tujih zavojeval cih, o kapitalističnih izmozgo valcih. in kaj kmalu bodo pričeli vpiti o vplivih iz inozemstva, o ukazih iz tujine, o tujih gospo* dovalcih. Končali pa bodo s tem, da prepovedo ne samo politične stike s tujimi državniki, ampak tudi verske s sv. očetom. S tem bo zaključena taktična igra in razkol dovršen. Predno pa pridejo do uradnega preloma s sv. stolico, morajo doma pripra viti primerno ozračje z izgrad* njo narodne cerkve. Z izrazom »narodna cerkev« označujemo skupino vernikov enega naroda, ki je pretrgala vezi s sv. stolico ter cerkveno katoliško hierarhijo, torej z u* radno Kristusovo Cerkvijo, in ki je pričela svoje samostojno, neodvisno življenje ali bolje svoje hlapčevsko življenje v službi poedine države. Narodna cerkev je torej razkolniška. Redno je vprežena v državni voz ter je ponižna dekla držav* ne oblasti. Njen naj višji pred* stojnik, ki edini sme ukazovati, je državni poglavar; njeni .škofje in duhovniki so državni slu* ge in plačanci. In tako »narodno cerkev«, ki se bo pač uradno imenovala slovenska »ljudska cerkev«, hoče brezbožni komu* nizem pokloniti katoliškim Slo* vencem. Izgradnja slovenske »ljudske cerkve" Praktična izgradnja slične slo* venske razkolniške cerkve je že v teku. Uradne izjave mar* šala l ita, Bakariča in Kardelja so izzvale silen odpor v jugoslo* vanskih narodih, zato se vrši vse delo za kulisami, s skritimi kartami. Na kratko hočemo tu razkrinkati to nečedno igro, ki nam bo pojasnila marsikaj, kar nam je bilo do sedaj nerazum* ljivo. Delo za razkol v načrtnem izi* gravanju slovenske narodne za* vesti obstoji bistveno v rušenju cerkvene avtoritete, zlostavlja* nju cerkvene hierarhije in nova* čenju »ljudskih« duhovnikov. ]. Rušenje cerkvene avtorite* te. — Od tu načrtna gonja zoper Vatikan in sv. Očeta; od tu zlobno in zares satansko obre* kovanje katoliških škofov, zla* sti ob priliki uprizoritve proce* sov zoper nadškofa Stepinca in Rožmana; od tu časopisna go* nja zoper goriškega in tržaške* ga škofa. V očeh ljudstva hoče* jo umazati ne samo vrhove katoliške hierarhije, ampak tudi zavednejše in izobraženejše du* hovnike. Od tu pitanje teh zna* čajnih duhovnikov s priimki narodnih izdajalcev, tujih hlap* cev; od tu uprizarjanje kome* dijantskih procesov, kot v La* povabljenih 36 duhovnikov iz bivše goriške, tržaške in reške škofije, o katerih so upali, da so nekaki njihovi simpatizerji. Na sestanek je prišlo 22 duhov* nikov, ki pa prav gotovo niti vedeli niso, za kaj gre. Spregovo* ril jim je podpredsednik vlade Brecelj, ki je zahteval, naj ob* sodijo svoje zakonite, od sv. stolice postavljene višje pastir* je, ter naj si izvolijo iz svoje srede predstavnika za svoje za* dcvc, s katerim bo potem vlada v stiku in katerega bo smatrala za postavnega zastopnika »ljud* skih duhovnikov«. Duhovniki so takoj razumeli, kam ta reč pelje. Zato niso obsodili ni* kogar. Po tem ponesrečenem posku* su pripravljajo komunisti mi* ting vseh primorskih duhovni'* kov, široko duhovniško konfe* renco z namenom, da jih pova* bi jo. naj se vsi vpišejo v vseljud* sko organizacijo OF — zlati časi, ko so komunisti vpili na vsa usta, naj se duhovniki ne vmešavajo v politiko! — ter naj bodo prid* ni in pošteni »ljudski« duhov* niki. Pritisk bo strašen. Uboqi du* hovniki bodo postavljeni v mučen položaj, v pravo mučeni* štvo, čeprav nekrvavo. Satan bo vrgel na mizo vse svoje karte: lepo besedo in sladke obljube; zagotovila in denarne podpore; kazni in bičanje; prisilno delo in skrivnostna izginotja. Vse te reči so se namreč že prigodile našim težko preizkušenim so* bratom v »odrešeni« primorski deželi. Na primorske duhovnike je prišla ura preizkušnje. Molimo, da bi jim stal ob strani vsemo gočni Bog s svojo milostjo. Mo* limo, da bi imeli junakov in mučencev, ne pa odpadnikov ! ♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦ Ali je to g duhu krščanske demokracije in tako zaželene vzajemnosti in ljubezni med narodi ? Dijaki srednjih šol v Gorici so prinesli domov vest, da ne bodo mogli obiskovati srednjih šol, ako ne prinesejo potrdila stalnega bivališča. Tega potrdila pa ne bodo mogli prinesti otroci staršev, ki so morali čisto vse zapustiti in bežati pred nerazumljivim sovraštvom’ lastnih rojakov z doma, da si ohranijo človeka vredno in često tudi le golo življenje. Torej ti nesrečni starši, ki so bili še včeraj „ di nazionalita italiana “ in so se kot vsi državljani 29 let žrtvovali za Italijo, ne bodo mogli v središču svoje dosedanje dežele izšolati otrok za dobo, ko se bodo mogli brez nevarnosti vrniti domov. In povratek domov ne pa poslovenjevanje Italije, kar je smešno misliti, je njihova edina želja. Ta zadeva nam ni še prav jasna, vendar že sama misel, da bi mogla biti demokratična in katoliška Italija tako brezčutna celo do svojih bivših državljanov, se nam zelo upira. Taka brezčutnost bi bila toliko večje obsodbe vredna, kolikor bolj uživa vprav Italija tako veliko in velikodušno pomoč zunanjega sveta. nišču in Idriji, kjer naprtijo du* hovnikom stvari, o katerih se jim ni niti sanjalo. »Blatite, blatite, nekaj bo že ostalo!« je učil znani francoski brezverec. 2. Zlostavljanje cerkvene hie* rarhije. — Komunizem se ravna po Kristusovi besedi : »Udaril bom pastirja in razpršile se bo* do ovce «. Nekaj škofov je pregnal, nekaj pozaprl; drugim ovira vršitev njihove višje pa* stirske službe. Značilno je, da slov. vlada v Ljubljani ne pri* znava mons. Vovka za ljubljan* skega šk.a, niti dr. Držečnika za mariborskega. Apostolskega ad* ministratorja msgr.*ja Močnika so pa nasilno pregnali iz n j ego* vega delokroga. 3. Novačenje ljudskih duhov* nikov. — Ker se komunizmu ni posrečila igra z »višjim klerom«, niti ne z »vrhovi« katoliških duhovnikov, je bil prisiljen, si iskati »ljudskih duhovnikov«, ki naj bi pripravili pot k razko* lu. Načrt je naslednji: ustano* viti je treba udruženje OF du* hovnikov, ki naj si izvolijo svo* jega vodjo za »duhovne zade* ve«, nekakega »ljudskega ško* fa«, ki bo pastiroval »ljudskim duhovnikom« ter »ljudskim ver* nikom«, katere bodo sestavljali; brezbožni komunisti, njihovi izprijeni valpti in priganjači, »pobožne« mladinke in pokvar* jeni mladinci, pionirčki in pio* nirke. Tako se je vršil pred dvema dobrima tednoma v Ajdovščini masovni sestanek »ljudskih du* hovnikov«, na katerega je bilo OKNO V SVET NEMIRI V ITALIJI I\T FRANCIJI. V teh dveh državah hi prišel rad komu* nizem do oblasti s silo, ker drugače ne more. Odtod od zunaj naročeni in pla* eani nemiri. -- Ce hi demokratične dr* žave porabile proti zločincem, motilcem miru in spodjedaleem gospodarske ob* nove le malo kazenske oblasti, ki jim jo daje Bog sam — in ki jo komunistični diktatorji proti božji volji uporabljajo zoper poštene ljudi, bi bilo te zgage kmalu konec. Voditelje takih podvigov naj bi spravili pred sodišče, zapeljano množico, ki si želi komunistične dikta* ture. pa po komunističnem receptu na brezplačno udarniško delo, da sc države obnovijo, blagostanje vrne in ljudstvo strezni. BODOČA BRITANSKA KRALJICA ODLIKOVANA Z REDOM »HLAČ* NE PODVEZE«. Princesa Elizabeta, ki se je poročila dne 20. 11. z največjim sijajem, ob katerem so pasle svojo ra* dovednost zlasti ženske vsega sveta, je postala nositeljica reda »hlačne podVe* ze«. Njegovo veličastvo kralj ji ga je izročil v Buckinghamski palači z insi* gn:jatni, obstoječimi iz širokega nebesno sinjega traku, diamantne zvezde in dia* mantne zapestnice. Ženske, ki so bile od* likovane v teni stoletju s tem redom britanskega kavalirstva — ki velja v svetu kot eno najvišjih odlikovanj — so samo britanska kraljica kraljica m«, ti in nizozemska kraljica. — Na Ion* donskih cestah je bilo ob priliki poroke 2 milijona ljudi. — Dragocena zlata poročna obleka je tehtala 72 kg. MARSHALL O AMERIŠKI ZUNA* NJI POLITIKI. Ameriški zunanji mini* ster Marshall je govoril v čikaškem od* boru za zunanjo politiko in v čikaški trgovski zbornici. V svojem govoru je pokazal, da je namen ameriške zunanje politike obnova Evrope v interesu sve* tovnega miru. Marshall je rekel, da na* sprotnikj obnove očitajo Združenim dr* žavam imperialistične načrte in napadal* ne namene. Dodal je: »Te obtožbe niso resnične in tisti, ki jih izrekajo, se tega dejstva popolnoma zavedajo. V zvezi s tem je omenil, da sovjetski uradniki in komunistične skupine vodijo obreko* valno gonjo proti Ameriki ter postav* ljajo v napačno luč njene namene. Mar* shall je dodal, da povzročajo različni nameni glede bodočnosti Evrope seda* nje razlike med Združenimi državami in Sovjetsko zvezo. Te razlike pa ne vos dijo nujno do neposrednega navzkrižja med narodnimi interesi teh dveh držav. Prepričan sem, da bo ta zadeva odlo* čena, da bo vznemirljiv konflikt med nami in Sovjeti, v kolikor gre za Evro* po, pojenjal, če bo Evropa obnovljena kot solventna in močna skupnost. Glede bodoče konference zunanjih ministrov je Marshall rekel, da bo šel v London z odprtim srcem in da bo »stremel le po zdravi osnovi za sporazum.« GLAVNA SKUPŠČINA ZDRUŽENIH NARODOV je J4. II. dala svojo dokončno odobritev resoluciji, ki so jo predložile Združene države in ki ima namen omogočiti Koreji, da doseže po* stopoma svojo polno neodvisnost. V četrtek ponoči pa je glavna skupščina odobrila predlog Združenih držav za ustanovitev vmesnega odboru glavne skupščine /a mir in varnost, ki bo moral funkcionirati od konca sedanjega redne* ga zasedanja skupščine pa do pričetka prihodnjega rednega zasedanja, ki bo v septembru leta 1948. K O N F EiRl E N CA ZUNA* NJIH MINISTROV V LON* DONU. Dne 25. novembra se bodo sestali v Londonu zunanji ministri Britanije, Združenih držav, Francije in Sovjetske zveze, da bi dosegli sporazum o mirovni pogodbi z Nemčijo. Britanski zunanji minister Er* nest Bevin je več kot enkrat go* voril, da je ta sestanek zadnja di skoro zadnja priložnost za preprečitev ostre razcepitve med Sovjetsko zvezo in zahod* nimi demokracijami. Obljubil je, da bo storil vse, kar je v nje* govi moči, da to upanje ne bo splavelo po vodi. Zaenkrat izgledi niso popol* noma jasni. Namestniki zuna* njih ministrov, ki imajo nalogo, da pripravijo čisto mizo za svo* je ministre, še niso dosegli ve* liko pozitivnega uspeha. Kaže. da še niso dosegli sporazuma o raznih točkah, ki so jim bile prvotno dodeljene v razmišlja* nje, in da so se sedaj vrnili k razgovoru o dnevnem redu Ion* donskega sestanka. Ena izmed točk, glede katere niso mogli priti do zaključka, se nanaša na začasno vlado za Nemčijo in na to, ali naj hi bila takšna vlada pripuščena na konferenco o nemški mirovni pogodbi. Vendar ne moremo zanikati, da se položaj po Moskovskem sestanku zunanjih ministrov za* ostruje na stvareh, ki navidezno izključujejo kompromtis. Na londonskem sestanku se bo po* kazalo, če ta videz odgovarja stvarnosti ali ne. O konferenci zunanjih ministrov v Londonu piše tudi ameriška revija »Newswek«, ki pra* vi med drugim: »Ko so namestniki zunanjih ministrov raz* pravljali o pripravah za konfe renco ministrov samih, je bri* tanski delegat Patrick Dean, ki je predsedoval, rekel: »Preidimo k naslednjemu nesporazumu«, nakar sc je hitro popravil: »Pre* idimo k naslednji točki«. Dejan sko, čeprav ne diplomatsko, je imel prvič prav. Namestniki so se le enkrat sporazumeli. To je bilo na njihovi prvi seji dne 6. novembra, ko so debatirali, ali naj imajo seje zjutraj ali popol« dne. V tem pogledu je sovjetski delegat Andrej Smirnov popu* stil v prid ostalih treh, ki so želeli pričeti z delom ob 10. uri dopoldne. Rekel je, da je to po moskovskem času itak ob enih popoldne«... Ni dvoma, da bodo Sovjeti hoteli izkoristiti londonski se* stanek v zvenečo propagando, Stran 2 slovenski Primorec štev. 48 da bi se priljubili Nemcem. Ver jetro bodo zahtevali, da je trt ha črnogo iiti nemškim zastopni kom, na j n > konferenci tudi or pove. .lo svoje stališče. PROGLAS ZA ZAHVALN DAN. Predsednik Truman 7V proglasil 27. november za ze hvalni dan. Pri tem je govori' tudi naslednje besede: »Starejši narodi od našega so imeli navado, da so v času žetve en dan počivali in se vzdržali dela ter posvetili ta dan izražanju iivas ležnosti vsemogočnemu Bogu za blagoslov, ki ga je sipal na nas. Ko se leto bliža koncu, je prU merno, da tudi mi spet dvigne-mo svoja srca k posebnim molitvam. Letos naj bo znak našega zg; hvalnega dneva ponižnost, razumevanje za tiste, ki nimajo izobilja, ter sočustvovanje z onimi, ki živijo v pomanjkanju. Ko se v molitvi zahvaljujemo Boju za njegovo radodarnost, se mora* 1110 spomniti, da je večji blagoslov dajati kakor sprejemati ; pri tem moramo tudi pokazati, da izpolnjujemo zapoved, da je treba plemenito deliti naše bo« gastvo s potrebnim ljudstvom drugih narodov.« škof odpeljal v Villosse. Malo je man M majniškega veselja in >■ izredno bo. kali;, da ga nismo Sli lovit v Furlanijo! I gato letino kostanja in jabolk. Za vse Hudomušne/? so rekli, da bi bilo z.»l Mu bedi hvala! Trebcž in Jazbine bolj primerno ime: »Na- Kesrem« ali »Blatna Dolina«. Pa je Iv!o le lepo, ko nam je škof po slaven* sko govoril, in potem na gostiji doma. ko se je še po/no v noč razlegal »spc^ tako krasan, kot ni ga čul 5c beli dan...«| Praznovanje sc je potegnilo še naslednji dan po sv. maši in po »molitvi«; v ljubi zastopnosti s furlanskimi botri in so*| rodniki ter z g. »plevanom«, ki se je naučil »in ehe sere: non odea e vescula.« Kako je za »železnim zastorom44? Meja zap;ra Jugoslavijo kot nekako velikansko koncentracijsko taborišče. Zato prihaja od tam le malo zanesljivih poročil. Ljudje, ki prihajajo sem z red* nimi dovoljenji, so v svojih izjavah ze* lo skopi in skrajno nezaupni; bojijo se. kaj bi bilo z njimi, ako bi sc izvedelo tam preko, da so podali o tamkajšnjih razmerah kako manj ugodno poročilo. Izredna nova maša v Landarju | Mnoge, ki so bili prej tako navdušeni za komunistično Jugoslavijo, je tudi oamncE kovice Sedanji začasni upravitelj v Landarju vič. g. I. Župančič je imel kot župnik v Škocijanu na Dolenjskem zelo pobožne* ga in nadarjenega strežnika. Imenoval se je Anton Zrnec. '1'cga fantka je po* sial k lazaristom v Ljubljano, kjer je študiral do 1. 1945. Svoje študije je od takrat nadaljeval v Rimu in 8. XI. t. 1 jo bil v Sieni posvečen v mašnika. Ker v tujini nima nikogar izmed svojih, je pisal svojemu bivšemu g. župniku, naj bi se vsaj on udeležil njegove nove ma še. To je g. Župančič povedal ljudem. Beneško ljudstvo, ki zelo ceni duhovni ke in v globoki veri gleda v vsakem duhovniku namestnika božjega, si je zaželelo novomašniškega blagoslova in slovesnosti in je naročilo g. upravitelju naj prosi g. novomašnika, da bi prišel obhajat novo mašo v Landar. G. misijonar Zrnec je povabilo sprejel in ljudstvo se je začelo z navdušenjem pripravljati na izredno slovesnost, za katero je bil določen 16. november, Devetdeseti rojstni dan Upokojeni g. župnik Josip Kosovel, ki je pastiroval skoraj 50 let v Štandrežu pri Gorici, je praznoval 23. t. m. svoj 90 rojstni dan. jubilant je še vedno čil in zdrav; nihče bi ne prisodil teniu bisero-mašniku tako dolgo vrsto let. Številni prijatelji in zlasti njegovi bivši verniki nui želijo — in mi se jim pridružujemo, da bi ga Bog ohranil krepkega do skrajnih mej človeškega življenja. RICHARDSON OBSOJEN NA 5 IX NA Ameriško le. bivšega Zavezniške LET PRISILNEGA DELA 3.000 DOLARJEV GLOBI:, vojaško sodišče, ki je sodi šefa odseka za javna dela vojaške uprave majorja Edvarda Riehardsona zaradi zločinov, ki jih pred; videvata dva člena vojnega zakonika, jc izreklo proti njemu obsodbo, s katero ga je obsodilo na 5 let prisilnega dela ter 3.000 dolarjev globe skupno z izbris som iz ameriške vojske od dneva are* taci j c. Cerovo — Jazbine Obhajali smo praznik Vseh svetih in spomin vernih duš, še brc/, zvonjenja in brez obiska grobov. Samo mladina do 14. leta je smela na pokopališče »za ograjo«... Darovali smo še to žrtev za verne duše tistih, ki so padli — »po gorah, po vodah; — po breznih in ja mah; po gozdavih in brajdah; — po taboriščih, v ujetništvu in pregnanstvu v vojni in doma zaradi razmer; - po vseh vernih krajih tega sveta«. Spomnili smo se »Vas, zabljcni grobovi, kjer križ ne kamen ne stoji; ki niste venčani s cvetovi«... Imeli smo že I. petek s 37 sv. obhajili — 12. 11. se je začela šola. Deset otrok sc je te tedne pripravilo na sv. birmo. Hiteli smo, da še pred hu dim mrazom opravimo to slovesnost Starši birmancev so naročili 15. II kar koriero iz Gorice do Prevala. Do tj so se birmanci in botri pripeljali »uolami«. V Moši so se »novici« pre oblekli in končno pripeljali v Gorico z zamudo radi dežja in počasnega »caj nanja« z voli po blatni poti. Priš zadnji hip, preden sc je prevz. g. nad sram priznati, da so sc tako pošteno urezali. — Na pisma iz Jugoslavije, če* prav se zdijo necenzurirana in morda so tudi res velikokrat necenzurirana, se tudi ni mogoče zanesti, kajti vse ljud* stvo tam je tako preplašeno, da si nih* če ne upa za noben denar povedati in povrhu še napisati kaj takega, kar ne bi hotel, da OZNA izve. — Jugoslovan* ko časopisje in radio je pa sploh po* polnoma usužnjen režimu, tako da bi bil zelo nespameten, kdor bi hotel iz njega zajemati informacije o dejanskem stanju v deželi, po kateri so vsi Sloven* ci hrepeneli kot po obljubljeni deželi, pa je sedaj nanjo legel mrak in proklet* stvo največjega modernega Bahela— Moskve. Kolikor toliko objektivno sodbo si moremo ustvariti le iz izjav ljudi, ki so zbežali in se ne mislijo več vrniti v rde* či raj. Tudi taki, ki sc jim posreči tajno prekoračiti mejo, so dovolj zanesljivi v ulili t) JL 1 * * L uoiui,<.n uu v v linici > 1 • 1 • 1 1 • v *1 1 , , , , , , I poročilih. Vendar iz poročil ene osebe 'antje 111 dekleta so prav bogato okra*| ' , , . , .v ... . ,1 ali le iz enega kraja si ne moremo ustva* sili cerkev 111 zupnisee m vso pot od' rcI ščitnik je dejal: »V Jugoslaviji bo ta* imel g. upravitelj, priznan govornik, taki krat dobro, ko postanemo vsi oznarji in novomašniški govor, da so vsi navzoči bomo vsi drug drugega neusmiljeno nad* jokali in da je prav posebno presunil I zirali«. — Na mitingih jc sedaj v modi številne begunce s Kobariškega. I medsebojno obrekovanje in napadanje ' Ljudstva se je nabralo toliko, da ve*I bivših funkcionarjev in OF*arjev. Zara* čina ni imela prostora v cerkvi. Darovi di tega pa ne pridejo pred sodišče, ker vanje (»ofer«) je trajalo dve uri. Slove*] bi bilo baje treba preveč sodnikov in snost se jc končala ob 13.30. Zahvalna I ječ. — Bivši OF*arji so bolj razočarani pobožnost je bila popoldne ob 3.30. Po j kot bivši reakcionarji, ker ti slednji so blagoslovu so prihajali pozdravljat no*| si stvari predstavljali slabše, kot so do vomašnika zastopniki vseh beneških va*l danes. Nekdo je rekel: »Do danes niso si. Domači fantje so mu napravili lcpol veliko ljudi zaprli; še celo izpustili so napitnico in mu prepevali domače pc*| mnogo pripornikov in jih poslali domov smi. I ali na prisilno delo. Sicer pa v Jugosla* Pišejo, da v Beneški Sloveniji ni bilo I vi ji nima pomena ječa, ko je vsa drža* tako številne udeležbe še pri nobeni novi I va ena sama ječa«. — Denarja je vedno maši. Imanj; kar prodajajo, je silno po ceni. Beneški Slovenci no bodo pozabili tel kar kupujejo, silno drago. — Takoj po begunske nove maše, pa tudi do solz priključitvi cone A k Jugoslaviji, so na ginjeni g. novomašnik, ki jc naslednji I Gorenjem Vipavskem zbirali živino, ži* dan odpotoval daleč v svet, ne bo vse I vež in denar za »izstradane osvobojene življenje pozabil Beneških Slovencev, kil brate«. — Takrat so morali otroci nekje so s toliko ljubeznijo in požrtvovalno* I pisati nalogo, kako hudo jim jc bilo stjo povzdignili najlepši dan njegovega pod ameriško okupacijo. Otroci so dc* življenja. I jali: »Kako naj to pišemo, ko nam je In Bog je poplačal letošnjo gostoljub*! šlo tako dobro«. — Po »osvoboditvi« so nost Beneških Slovencev napram begun* I se usuli Kranjci od vseh krajev v bivšo ceni z duhovnim darom tega novo* • cono A in tam izpraznili vse trgovine.—■ »Glede hrane«, je rekel' nekdo, »bi še šlo, alj z obutvijo in obleko jc huda in bo šc hujša, ko potrgamo, kar imamo ra sebi. Xiinamo ne šivank ne sukanca, da bi si mogli kaj zašiti. Žival, ki ne rabi drugega kot hrano, bi mogla biti zadovoljna. Človek pa rabi tudi obleko in predvsem svobode mišljenja, govora itd.« — »Veselje preč jc, preč...« To velja povsod o Sloveniji danes, kot ve* lja že trideset let o Rusiji, ki pravijo o njej, da je »dežela, kjer se nihče ne smeje.« — Na ukaz se pa ljudje tudi smejejo, vpijejo in kričijo in tudi na volitve so šli 16. 11. z godbo in petjem ter skoraj 100 procentno volili ljudi, ki bi jih rajši videli v »krtovi deželi«. Po volitvah pa so jih s kamioni odpeljali — kakor s poudarkom poročajo njih čas* niki — na prostovoljno množično delo na razne kraje, pač zato, ker je bila ne* delja, ki je najpripravnejši dan za težka dela. Gospod Bog v Jugoslaviji ne uka* že nič več s svojim nedeljskim počit* kom —■ in to želijo »progresivni demo* krati« ob vsaki priliki slovesno pod* črtati. — Kolhoz v Ložu sc je tako sla* bo obnesel, da bi sc radi kmetje, ki so prostovoljno pristopili, sedaj odmaknili, ker so prej mislili, da bodo od kolhoza kaj imeli, pa sedaj vidijo, da imajo od dela v kolektivu še mnogo manj kot prej od dela v zasebnem gospodarstvu. Zelo veliko ljudi si želi vojne, čeprav vedo, da bi bila nova vojna še mnogo hujša od sedanje — Ponekod so začeli izseljevati posamezne družine. — Prišel jc že tudi glas o nameravanem preselje* vanju v večjem obsegu... — V krajih, kjer je veliko funkcionarjev, se pred gostilnami in menzami širi prijeten vonj po pečenkah in gostilničarji imajo veli* ko dela. Tu in tam pa gre glas, da se ti gostilničarji bojijo, da pojdejo od sa* mega dela v gospodarski polom. — Dru* god otepajo nezabeljen močnik in krompir. — Tudi glede hrane je napo* vedal Tito še večje žrtve. — Najslabšc je za duhovnike. Vzeli so jim plačo in ponekod so jim zaplenili celo tisto, kar so jim ljudje prostovoljno prinesli na dom. — Krščanski nauk smejo poučevati le redki »zanesljivi duhovniki«. — Vse duhovnike bi radi spremenili v prave hlapce brezbožne vlade. •— Nekaterim duhovnikom jc baje prepovedano celo pridigovanjc v cerkvi. — Nekega duhov nika so v noči oznovci tako preplašili (drugi pravijo pretepli), da jc nevarno zbolel. — G. župnik Likar iz Spodnje Idrije je bil obsojen na 12 let, nc da bi prav vedel, zakaj. — Dne 9. 11. je bila v Idriji birma. Birmoval je ljubljanski pomožni škof msgr. Vovk. Birmancev jc bilo skoraj 1.500. Pravijo, da so komunisti >kušali z vsakovrstnim sitnarjenjem (zlasti glede prevoznih sredstev) preprečiti delitev tega zakramenta, ® r.iso uspeli. Birmanci in botri so pr’s 1 tudi z naj večjimi žrtvami iz vseh delo' dežele. * * * Slovencem v Italiji, ki pravijo, da je to sama propaganda in da je v Jugosla* vi ji vse lepo in dobro in da tam v lada »ŠOPEK CVETLIČNI« Tak naslov ima knjižica z 32 premi* šljcvanji in molitvenikom za dekleta in žene, ki jo jc izdala Goriška Mohorjeva družba. Duhovnikom bo lahko služila tudi kot šmarnično branje. Dobi sc v Katoliški in v Lukežičevi knjigarni v Gorici in pri Fortunatu^v Trstu. — Knji* žico toplo priporočamo. Darovi Begunci iz Libušenj 500; dva begunca iz Kozane 150; v priznanje listu, ker se bori za resnico in pravico, 500; N. N. na mesto venca na materin grob 100; Luc ja Kenda 200; Angela Koren pred odhodom v tujino 100; Ema Janesh-Žnidaršič naročnico 500 in dar pred odhodom 1500 naj list ne umrje, naj živi, mu družba treh deklet želi 1000 -j- 1000 300; in četrta je prišla: Bom še jaz pomagala 500; in tudi peta se zglasi: Slovenec vsak naj daruje vsaj stotak! 500; in šesta je dejala: Jaz tudi ne bom zaostala 500 Miklavžev dar 1000; Za sklad „Slovensk Primorca" darujejo zavedni katoliški Slovenci iz Opčin za svobodo 1416; N. N. iz S.T.O 500 L. Bog povrni! resnična svoboda, pravimo, da bi mi. ec hi bili takega mnenja kot oni, že zdav» naj odšli tja. Če oni nc gredo, je to zna' menje, da so hinavci, ki eno govorijo in drugo delajo —- ali pa plačani rovarji- OOOOOOOO OOOOOOOOOOOOOOOOOOOO OOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOO J/as list ti na kratko veliko pov°-Ti imaš malo časa. Ati ni torej kot nalašč za tebe? PODPIRAJ GA I ooooonoooooooooooooo oooooooo oooooooooooooooooooooooo URH in ŽEF Tisti večer jc prišel Urh z zadnjim vlakom srečno v Trst. Zena mu jc izr«* čila pismo argentinskega konzula v R>* mu, iz katerega je vrli Vipavec spoznal da mora iz ljubezni do slovenskega na' roda \v tujini na dolgo in nevarno p°t čez morje. »Bog že ve, zakaj!«, jc mr* mral, ko je prebiral drugo pismo, kj mu ga je bil neki znanec pred nekaj urami prinesel iz Travnika pri Kalva* riji. Čelo se mu je zjasnilo, ko je bral-Dragi g. Urh! Že dolgo se zanimam za Vas, in čeprav Vas osebno nc poznam, ste mi zelo simpatičen radi odkrite mo* žatosti in kmečke modrosti, s katero presojate male in velike dogodke dom* m v svetu. Zelo rad hi vas spoznal tud' osebno. Sedaj se nudi posebna prilika-Dno 4. listopada bom obhajal svoj god in na ta dan povabim k sebi na majhno južino svoje ljube kaplane, g. organista in cerkovnika. Vsi ti moji gostje bodo gotovo zelo srečni, ako bodo imeli tudi vas v svoji sredi. Če le morete, pridite tudi vi ob štirih popoldne. Ne bo vc< like pojedine, toda mislim, da vkljub temu ne bo treba, da bi se vaša gospo' dinja ta dan mučila s pripravljanjem večerje za Vas. Na svidenje! Župnik Dragoših’ Mož in žena sta bila zelo vesela za* nimanja in naklonjenosti tako odlične osebnosti. Toda Urh je kar obstal, ko se je spet spomnil, da bo moral prej odpo* tovati in se torej godovne slavnosti ne bo mogel udeležiti. Pri Svetem Justu je ura bila tri p° polnoči, ko je naš možak zaključil sle* deče pisanje: Vclcčastiti in premilostljivi gospod župnik! Vaše cenjeno pismo sem prejel in ne morem Vam povedati, kako silno me je razveselilo Vaše zanimanje za mojo ose* bo in kako zelo mi je žal, da se ne morem odzvati Vašemu tako vljudnemu povabilu. Zato sprejmite po tem pismu moja najspoštljivejša voščila k cenjene* mu godu. O Vašem sv. patronu sem n c" koč slišal, da je postal vsem vse. Kako zvesto hodite tudi Vi, premilostljivi, po njegovi poti! Že samo dejstvo, da ta* kega reveža, kot sem jaz, poznate, se zanj zanimate, ga v krog svojih naj* dražjih vabite, jc jasen dokaz za to trditev. — Poleg tega je kar ginljiva očetovska ljubezen do vseh Vaših so* delavcev. Kaj si moremo misliti lepše* ga, kakor je to, da g. župnik tako ljubi kaplane — in vaši so res odlični, poseb* no tisti, ki tako lepo pridiga in Gre* gorčiča neprestano deklamira, .— prvo* Odgovorni urednik Dr. BONAVENTURA MAHNIČ Katoliška tiskarna — Gorica Hlapec Ferjan »Ali res tako misliš?« »I gotovo. In zame bi bilo veliko ve* selje, če bi ti mogla pomagati in princ* sti malo sreče po vseh bridkostih, ki so te zadele.« »Ti sama bi mi prinesla največjo srečo.« »In ti meni! Tako sem se veselila, da te zopet vidim.« »Milka, ali bi zares mogla postati moja?« »O tem sva se že davno zmenila. -In če to ovržeš, ostanem vse svoje žive dni uboga, zapuščena sirota.« »Ne, ne, ti dobra deklica!« je zaklical in. vneto prijel za njeno roko; »midva hočeva večno pripadati drug drugemu.« Globoko ganjena sta oba nekaj časa molčala. Nato je rekel on: »Sedaj pa morava tudi delati na to, da bova smela biti čim prej zedinjena pred Bogom in ljudmi. Tisoč sedem sto goldinarjev imam skupaj in bi za pri* hodnjc poletje lahko dobil tukaj neko posestvo v najem pod ugodnimi pogoji.« »In nekaj denarja bi mogla tudi jaz primakniti«, je izjavila deklica; »Tine, moj brat, jo rekel, da moram vsaj tisoč goldinarjev prejeti kot plačo za vsa službena leta.« »Tine? — Pred tvojim pismom nisem niti vedel, da imaš brata.« »Šele prejšnje leto sem ga spoznala. Je iz prvega zakona moje matere in sc mu jc podobno godilo kot meni. Kot majhen otrok je prišel k daljnim so* vodnikom na Dolenjsko, tam je dorastel pri težkem delu, bil nato pri vojakih in ko sc je vrnil, je toliko podedoval po svojem redniku, da si jc mogel ku piti majhno poscstvicc v Slivnici. Stane ga dva tisoč goldinarjev.« »Ti, Milka, toliko bi zmogla spraviti skupaj tudi midva... Če bi ti ne bilo premajhno, bi tudi midva kupila kaj takega kot Tine.« »O, seveda bi mi bilo po volji, Fer* jan! Naj bi bila hišica še tako majhna, napravila bi ti že prijeten domek.« »In najprijetnejša boš v njej ti«, je rekel navdušeno Ferjan. »Ali se lahko dobijo v nakup taka majhna posestva?« je vprašala deklica preprosto. »Lahko ravno ne, je že treba malo povpraševati in pozvedovati. Upam pa, da dobim do poletja kaj primernega. In potem bi bilo možno, da se lahko že v enem letu poročiva. Toda tebi, Milka, bo težko oditi iz domačega kraja.« »Ferjan, kjer si ti, mi je prijetno kot doma.« Ozrla sta se z iskrenim pogledom drug na drugega. Potem sta si imela šc veliko povedati iz zadnjih preteklih let in o načrtih za bodočnost. Ko sta prišla na postajo, sta morala še nekaj časa ča* kati, da jc prišla slednjič Ančka. Že od daleč jima je veselo klicala: »Vidva pa tudi bežita, kot bi bila kaj ukradla, hihihi... Neben pes bi vaju ne dohitel.« Toda že je privršal vlak na postajo in morali so se naglo posloviti. »Pozdravite mi vse lepo doma!« ie za klical Ferjan. »Prineseni pozdravi niso pravi«, se je zasmejala Ančka; »moraš sam žc kdaj priti in prinesti pozdrave.« »Z Bogom, Ferjan!« je rekla Milka in mu na rahlo stisnila roko. »Bog tudi s teboj, moja drajia!« Brž sta stopili na vlak. Ko je ta od hitel naprej, je Ferjan za dekletoma še dolgo mahal z roko. (Nadaljevanje) ■rstnega in najbolj požrtvovalnega glas* benika in starosto organistov in konč* no tudi neumorno in nesebično žrtvujo* čega se cerkovnika.Ta očetovska skrb za dušni blagor in tudi za telesno dobr;> Vaših pomočnikov je nekaj tako velike* ga, da ho ostal Vaš spomin v fari ve* komaj slaven. Kako težko mi jc, da se ne bom mo* gel udeležiti bratskega obeda na Vaš slavni god! Kako rad bi ob tej priliki dvignil čašo in napil predvsem Vam, potem pa šc vsemu ostalemu omizju, za katero bi bila vsaka hvala premajhna! Toda nadejam se, da se bom mogel udeležiti pojedine, ki jo boste tam okrog Velike noči priredili pevskemu zboru, za kar se prav toplo priporočam; upam namreč, da sc do takrat vrnem iz Amerike, kamor moram prav te dm odpotovati. Vas in vse Vaše drage, ki se bodo na Vaš slavni god zbrali pri Vaši mizi, pozdravljam prav spoštljivo in kličem: Sv. Vaš patron Vas ohrani pri zdravju in Vas podpiraj v velikodušni požrtvo' valni ljubezni in Vam izprosi božji tron! Tako Vam kliče hvaležni in vdani Urh