URADNI LIST LJUDSKE REPUBLIKE SLOVENIJE Leto XIV V LJUBLJANI, dne 29. avgusta 1957 Številka 31 153. 154. VSEBINA: Odlok o razpisu splošnih volitev v ljudske odbore! - r. . Odločba o imenovanju Republiške volilne komisije, za ' volitve odbornikov ljudskih odborov. Odločba o imenovanju okrajnih volilnih komisij za Volitve odbornikov ljudskih odborov v Ljudski republiki Sloveniji. Odloki ljudskih odborov: Družbeni plan .okraja Gorica za leto 1957. KOVNO ■,;5: IH i . c!r.e: : ^3, sep. «67 tni: 153. Na podlagi 1. ölena zakona o volitvah v ljudske odbore (Uradni list FLRJ, št. 34-696/56) teir 18. in 21. ölen« zakona o volitvah in odpoklicu odbornikov ljudskih odborov (Utadni list LRS, št. 25-117/5?) izdaja Izvršni svet Ljudske skupščine LRS ODLOK o razpisu splošnih volitev v ljudske odbore I Razpišejo se splošne volitve v občinske ljudske °d]>ore in v okrajne ljudske odbore na vsem območju Ljudske republike Slovenije. n Volitve v občinske zbore bodo v nedeljo, dne 20. oktobra 195?; volitve v zbore proizvajalcev občinskih ljudskih odborov bodo v proizvajalski skupini industrije, trgovine in obrti v soboto dne 26. oktobra, v proizvajalski skupini kmetijstva pa v nedeljo dne 2?. oktobra 1957. III Volitve v okrajne ljudske odbore bodo dne 5. novembra 1937. IV Ta odlok velja od 2. septembra 1957. Št. U 145/1-57. Ljubljana, dne 26. avgusta 1957. , Izvršni svet Ljudske skupščine Ljudske republike Slovenije Nastopa sekretarja: Podpredsednik: Milko Goršič 1. r. Stane Kavčič 1. r. 154. Na podlagi 24. člena zakona o volitvah in odpoklicu odbornikov ljudkib odborov (Uradni, list LRS, št. 25-117/57) izdaja Izvršni svet Ljudske skupščine LR Sloveni je ODLOČBO o imenovanju Republiške volilne komisije za volitve odbornikov ljudskih odborov Za volitve odbornikov ljudskih odborov v LR SBoveuiji se imenuje Republiška volilna komisija, ki jo sestavljajo: predsednik: Matej Dolničar, sodnik Vrhov-nega sodišča LR Slovenije, Ljubljana; namestnik: dr. Ivan Bele, sodnik Vrhovnega sodišča LR Slovenije, Ljubljana; tajnik: dr. Josip G lobe v ni k, sekretar za zakonodajo im organizacijo, Ljubljana; >. namestnik: dr. Ko'stja K o n v a 1 d n k a , svetnik Sekretariat« Izvršnega sveta Ljudske skupščine LR Slovenije za zakonodajo in organiizacijo, Ljubljana; člani: 1. France Lubej, član Predsedstva SZDL Slovenije, Ljubljana; namestnik: Mara Černe, predsednik delavskega sveta v podjetju »Pletenima«, Ljubljana; 2. Jože J urač, član Predsedstva Republiškega sveta Zveze sindikatov Slovenije, Ljubljana; . namestnik: Franc Berdajs, član Republiškega sveta Zveze sindikatov Slovenije, Ljubljana; 3. Jože Novi n š ek, član upravnega odbora Glavne zadružne zveze LR Slovenije, Ljubljana; namestnik: Franc J e cel, inšpektor v Jugoslovanski investicijski banki, Ljubljana; 1 4. dr. Gorazd Kušej, univerzitetni profesor, Ljubljana: namestnik: dr. Rastko Močnik, uslužbenec Ljudske skupščine LR Slovenije, Ljubljana; .5. JmlkÄ Trkaj, predisiedmiik delavskega sveta Železniškega transportnega podjetja, LjiuMjana; I mamestniiik: Frane Sladič, pravnik, LjuJbljama. St. S 2&99/1-57. Lj uibljana, dne 26. avgus'ta 1957. Izvršni svet Ljudske skupščine Ljudske republike Slovenije Zastopa sekretarja.: Podpredsednik: Milko Goršič L r. Stane Kavčič L r. 155. t Na podlagi tretjega odstavka 24. člena zakona o volatvab in odpoklicu odbornikov ljudskih odborov (Uradni list LRS, št. 25-117/57) je Republiška voklna koimisdja na svoji seji dne 26. avgusta 1957 sprejela ODLOČBO 0 imenovanju okrajnih volilnih komisij za volitve odbornikov ljudskih odborov v Ljudski republiki Sloveniji Za volitve odbornikov ljudski h odborov v Ljudski republiki Sloveniji se imenujejo okrajne volilne komisije, ki jih sestavljajo: 1 okrajno volilno komisijo Celje s sedežem v Celju: predsednik: Niko Pogačar, predsednik okrožnega sodiiöda, Celje, namestnik: Oskar Dobovjšek, sodnik okrožnega sodišča, Celje, tajnik: Ludvik Gorenjak, tajnik okrajnega ljudskega odbora, Celje, namestnik: Mara Rijavec, uslužbenka okrajnega ljudskega odlbora, Celje, član: Cojmur Melik, načelnik tajništva za delo okrajnega ljudskega odbora, Celje,' namestnik: Odom Vaš, uslužbenec okrajnega sodišča, Celje, \ član: 'Viktor Veber, pomočnik direktorja Okrajnega zavoda za socialno zavarovanje, Celje, namestnik: Ljuba Škerl, namaščemka občinskega ljudskega odbora, Celje, član: Lovro Blažim, nameščenec Kovinskega podjetja, Celje, namestnik: Ivan Cokan, tajnik Okrajnega sindikalnega sveta, Celje; 2. okrajno volilno komisijo Gorica s sedežem v Novi Gorici: predsednik: Alfred Hvala, predsednik okrajnega sodišča, Nova Gorka, namestnik: Franc Leskovec, sodnik okrožnega sodišča, Nova Gorica, tajnik: Jože Valenčič, uslužbenec okrajnega ljudskega odbora, Nova Gorica, uameistuiik: Jože Krivec, uslužbenec Okrajne trgovinske zbornice. Nova Gorica, član: Oskar Segala, tajnik Obrtniške zbornice. Nova Gorica, nameistmik: Gabrijel Leban, tajnik Okrajnega sindikalnega sveta. Nova Gorica, član: Anton Lebar nar, pomočnik okrožneg* tožilca, Nova Gorica, namestnik: Žarko Bele, upravnik 'komunalnih ustanov mestne občine, Nova Gorica, član: Franc Kodrič, uslužbenec Okrajne zadružne zveze, Šempeter, namestnik: Boris Ferlat, tajnik Tovarne pohištva »Edvard Kardelj«, Nova Gorica; 3. okrajno volilno komisijo Koper s sedežem v Kopru: predsednik: Ivan Repinc, predsednik okrožnega sodišča, Koper, namestnik: Stojan Smrkolj, sodnik okrožnega gospodarskega sodišča. Koper, tajnik: Jurij Bevk, direktor zavoda za statistiko okrajnega ljudskega odbora. Koper, namestniki Miloš Strgar, inšpektor za telesno vzgojo okrajnega ljudskega odbora. Koper, član: Apoiiuio Abram, uslužbenec občinskega ljudskega odbora. Koper, namestnik: Leo Fusilli, učitelj. Koper, član: dr. Božidar Z e ga, okrajni javni pravobranilec, Koper, namestnik: Fabij' Valentič, načelnik oddelka za splošne zadeve občinskega ljudskega odbora, Ko-por, član: Boris Borko, uslužbenec okrajnega ljudskega odbora, Koper, namestnik: Jože Leban, uslužbenec okrajnega sindikalnega svata. Koper; 4. okrajno volilno komisijo Kranj s sedežem v Kranju: predsednik: Stanko V rtov še k, predsednik okrajnega sodišča, Kranj, namestnik: Valentin Janc, sodnik okrajnega sodišča, Kranj, tajnik: Pavle Zupančič, tajnik okrajnega ljudskega odbora, Kranj, namestnik: Cilka Gabrovšek, pravni referent okrajnega ljudskega odlbora, Kranj, član: Franc Oman, delavec v tovarni »Sava«. Kranj, namestnik: Ciril Bren, načelnik tajništva za delo okrajnega ljudskega odlbora, Kranj, okun: Cini.lu Gašperšič, usluŠibenika okrajne-ga Ijudskicga odibora, Kranj, namiestniiik: Siliva Košar, uslužbenikia oikrajmega ljudskega odibora, Kranj član: Ivan Bečan, tajmiik 'komisije za •diružbe-Uo iiipravljanje pri oikrajneui odboru SZDL, Ki-ahj, namostinik: Marjan P ret nar, uslužbemee oikruj-neiga iljudislkega odibora, Kranj; 5. okrajno volilno komisijo Ljubljana s sedežem v Ljubljani v sestavi, kakor je bila imenovana z odločbo z dne 14. maja 1957 (Uradni list LRS, št. 17-84/1957); 6. okrajno volilno komisijo Maribor s sedežem v Mariboru: predsednik: dr. Drago Trdibniik, predsednik ©krajnega sodišča, Maribor, niaimeetmiik: Stojan Bajc, sodnik okrožnega sodišča, Maribor, ta j mik: Hi lda Švajger, direktor Za voda za sla-tistiiko, Maribor, naimesitnik: Gabrijel Kosi, tajnik občinskega-ljudskega odbora, Lenart, član: Vilko Marolti, uslužbenec Tovarne avtomobilov, Maribor, namestnik: Milka Grgič, knjižničarka knjdižnii-če »Jože Hermanko«, Maribor, član: Alojz Frangež, uslužbenec okrajnega ■ljudskega odbora, Maribor, na.mesitunk: Jože Vodopivec, uslužbenec okrajnega ljudskega odbora, Maribor, član: Rudi Burger, tajnik občinskega ljudskega odbora, Maribor-Košaki, namestnik: Marjeta Orešič, uslužbenka okraj-oeiga sodišča, Maribor; 7. okrajno volilno komisijo Murska Sobota s sedežem v Murski Soboti: predsednik; Jože P o <11 e s e k , predsednik okra j-©ega sodišča. Murska Sobota, namestnik: Janko Horvat, sodnik okrajnega sodišča, Munsika Sobota, tajnik: Lu«lvi!k Rapoša, tajnik okrajnega ljudskega odbora, Murska Sobota, namestnik: Štefan Glavač, uslužbenec okrajnega ljudskega odbora. Murska pobota, član: Aleksander Pevec, direktor zavoda za statistiko okrajnega ljudskega odibora, Murska Sobota, namestnik: Janez Eri, uslužbenec Tovarne mlečnega prahu, Murska Sobota, član: Franc Dečko, uslužbenec okrajnega ljudskega odbora, Murska Sobota, namestili,k: Marija Posavec, uslužbenka, Gornja Radgona, član: SmiOjama Brumen, uslužbenka Narodne banke, Murska Sobota, na mestnik: J ameiz L a j n š č e k , uslu žbenec to-va.rne perila »Mura«, Murska Sobota; 8. okrajno volilno komisijo Novo mesto s sedežem v Novem mestu: predsednik: Štefan 'Samoučič, predsednik okrožnega sodišča, Novo mesto, namestnik: Jurij Pic e k, sodnik okrožnega sodišča, Novo mesto, tajnik: Maks Šorn, upravni inšpektor okrajnega ljudskega odbora, Novo mesto, namestnik: Stane Muzlovič, načelnik tajništva za narodno obrambo okrajnega ljudskega odbora, Novo mesto, član: Janez Potočar, šef tržne inšpekcije tajništva za gospodarstvo okrajnega ljudskega odbora, Novo mesto, namestnik: Ludvik Slak, načelnik tajništva za delo okrajnega ljudskega odbora, Novo mesto, član: Ivo Novšak, direktor zavoda za planiranje okrajnega ljudskega odbora. Novo mesto, namestnik: Alojz Breznik, šef okrajne posredovalnice za delo, Novo mesto, član: Stane Somrak, tajnik Okrajne zadružne zveze, Novo mesto, naimesitnik: Jože Šprajcar, uslužbence Okrajne zadružne zveze. Novo' mesto; 9. okrajno volilno komisijo Trbovlje s sedežem v Trbovljah: predsednik: Franc Poderžaj, predsednik okrajnega sodišča, Trbovlje, namestnik: Otokar M i k e Ti č , sodnik okrajnega sodišča. Trbovlje, tajnik: Slavko Grčar, direktor zavoda za statistiko okrajnega ljudskega odbora, Trbovlje, 'namestnik: Franc Še r gam, pravni referent okrajnega ljudskega odbora, Trbovlje, član: Anton Kukoviča, tajnik Občinske,ga sindikalnega sveta, Trbovlje, namestnik: Herman Pečnik, okrajni šolski inšpektor, /Trbovlje, član: Janez Jagodič, usilu/benec okrajnega ljudskega odbora, Trbovlje, namestnik: Jože Janežič, uslužbenec okrajnega ljudskega odbora, Trbovlje, član: dr. Franjo Juhart, pravni referent okrajnega ljudskega odbora, Trbovlje, naimesitnik: Jernej Jovan, inšpektor za delo okrajnega ljudskega odbora, Trbovlje. Št. 2/11-57. Ljubljana, dne 26. avgusta 1957. Republiška volilna komisija LRS Tajnik: P redsedndk: Dr. Josip Globevnik 1. r. Malej Dolničar 1. r. Odloki ljudskih odborov 174. Na podlagi 3. točke 26. čdiema statuta okraja Gorica am -v skiadm e predpisa zveizmega družbemega plana za leto li)37 (Uradim inst 1LRJ, št. 54/1956) im družbenega plana LR Slovenije za leto 1957 (Uradni list LRS, 'št. 3li957) je okrajni ljudski odbor Gorica na seji okrajnega zbora in na seji zbora proizvajalcev dne 2rabe in življenjskega standarda prebivalstva, predvsem pri delavcih in uslužbencih. Napori celotnega gospodarstva morajo biti usmerjeni v čim uspešnejšo izvedbo te naloge, ki ima v letu 1957 prvenstveni pomen. Pri tem je poleg povečanja proizvod,nje pomemben dvig produktivnosti dela in dioljše gospodarjenje v gospodarskih organizacijah vseli gospodarskih panog. Temu problemu morajo posvetiti delovni kolektivi vso skrb, organi delavskega samoupravljanja in organi družbenega upravljanja v gospodarstvu im komunalnih skupnostih. , 2. Povečanje kupne moči mora spremljati povečana proizvodnja, predvsem blaga za široko porabo. Zato se v družbenem planu okraja Gorica računa s povečamo proizvodnjo z ispremenjeno strukturo v korist potrošil e ga blaga. Potrebno pa je, da neposredni proizvajalci sami najdejo možnosti za pril a godit e v svoje proizvodnje osnovnim postavkam plana ter iz-premenjenim zahtevam tržišča. 3. 'V letu 1957 se bo še nadalje spreminjala struktura investicijskih vlaganj. Povečala se bodo sredstva za investicije v kmetijstvo, obrt, promet im stanovanjsko ter komunalno izgraditev. V industriji in proizvodni obrti bodo zlasti sredstva lastnih skladov podjetij in investicijskih skladov občin im okraja uporabljena predvsem za rekonstrukcije in racionalizacije, ki bodo omogočile, da se bosta povečala proizvodnja blaga za široko porabo in izvoz.. Namenski skladi, s katerimi bodo razpolagali delovni kolektivi m komune, se morajo uporabljati predvsem za izboljšanje življenjskih razmer v gospodarskih središčih okraja. O smotrni razdelitvi teh sredstev morajo v večji meri odločati organi družbenega upravljanja, kontrola nad njihovo uporabo pa mora biti javna. 4. V skladu z zveznim in republiškim družbenim planom, ki predvidevata povečanje sredstev, s katerimi bi se zagotovile možnosti za nadaljnje dosledno razširjanje komunalnega sistema, je tudi v družbenem planu okraja Gorica izvršena taka razdelitev sredstev proračunov, ki omogoča krepitev materialne osnove občin. Poleg tega imajo občinski ljudski odbori več možnosti, da povečajo svoja sredstva z dohodki, ki jib samostojno predpisujejo, in uporabijo tam, kjer menijo, da bodo dala največji učinek. Okraj je v letu 1957 udeležen za kritje svojih potreb na prometnem davku od davčnih vrednotnic, na državnih taksah, dein dohodnine iz kmetijstva, delu protnetnega davka od vina in žganja, delu dopolnilne dohodnine od lesa, delu dobička gospodarskih organizacij in na delu proračunskih prispevkov iz osebnih dohodkov, dočim z vsemi drugimi sredstvi za proračun v celoti razpolagajo občinski ljudski odbori. Ker so proračunskih izdatka v letu 1957 v okviru splošnih ukrepov za stabilizacijo gospodarstva še vedno omejeni, je potrebno splošno varčevanje, in pravilno usmerjanje razpoložljivih sredstev za reševanje najbolj perečih problemov na področju prosvete, zdravstva, komunalne delavnosti itd. 1. poglavje Skupni družbeni proizvod 1 V skladu s predvidenim gibanjem gospodarstva in s pogoji gospodarjenja moremo pričakovati, da se bo v letu 1957 na območju okraja Gorica formiral skupni družbeni proizvod v znesku 10.639,985.000 dinarjev. V primerjava s prejšnjimi leti se celotni družbeni proizvod giblje (izraženo v tekočih cenah) takole: v mili jonih di n 1955 1956 1957 1956 1955 Indeksi 1957 1955 1957 1956 industrija in rudarstvo 6.130,0 > 4.950,0 5.197,7 80,7 84,7 105.0 kmetijstvo 2.128.1 2.200,0 2.257,8 103,8 106.0 102.2 gozdarstvo 287,3 306,2 337,7 104,8 118.2 110.9 gradbeništvo 405.2 312.9 384.4 63,1 77.6 112',8 promet 502,6 538,2 587.2 107,0 116,8 109,1 Imde-ksj 1955 1956 1957 195,6 i95I 1957. 1955 1955 1956 trgovina 721,8 645,0 gostinstvo 133,7 149,7 obrt 529,8 565,5 komunalna delavnost 46,9 42,6 kmetijske zadruge 302,0 348,6 Skupni družbeni proizvod 11,277,5 19.067,7 Družbeni proizrod na prebiralca (v din) 89.000 77.000 Udeležba posameznih panog gospodarstva r skupnem družbenem proizvodu pa se giblje tako: 1955 1956 1957 Skupni družbeni proizvod 100 100 100 CM tega: industrija in rudarstvo 54,3 49,1 48,8 kmetijstvo 18,9 21,9 214 gozda rst vo 2,6 34 34 gradbeništvo 5,1 3.6 promet 4,5 5,4 5,5 trgovina 6,2 6,4 6,4 gostinstvo / 1,2 1,5 1,5 obrt 4,6 5,6 5,7 komunalna delavnost 0,4 0,4 0,5 kmeti,jeke zadruge 2,7 5,5 3,6 Povečanje družbenega proizvoda v letu 1957 v primeri z letom 1956 j e, posledica povečanja materialne proizvodnje in storitev v vseh gospodarskih panogah in delnega izpada v proizvodnji cementa in salonitnih izdelkov v letu 1956. To povečanje pa je kljub temu relativno ma jhno in rie doseže višine družbenega Proizvoda v letu 1955. Vzrok temu je zmanjšana proizvodnja živega srebra v idrijskem rudniku, zmanjšanje koeficienta za izvoz živega srebra in opečnih izdelkov ter odprava prometnega davka pri cementu, ki imajo za posledico zmanjšanje cen (nižji družbeni Proizvod po tekočih cenah). Brez upoštevanja subjektivnih činiteljev (spremembe koeficienta im odprava prometnega davka) je bi) indeks družbenega proizvoda tale: 1956/55 1957/55 1957/56 industrija 89,0 102,1 110,6 gospodarstvo skupaj 94.2 103,0 108,0 Pri tako planiranem družbenem proizvodu pa so delno upoštevane tudi doslej v nezadostni meri izkoriščene rezervne v gospodarstvu. Z uspešnejšim izkoriščanjem teh rezerv, kot so povečanje produktivnosti, varčevanje z materialom, racionalnejše izkoriščanje vseh razpoložljivih sredstev, zaradi .povečanja Proizvodnje, kakor s čim uspešnejšim izkoriščanjem splošnih pogojev gospodarjenja bo mogoče v letu 1957 doseči predvideni družbeni proizvod. 6804 89,3 94,2 105,4 158,1 111,9 118.2 105,6 6014 106,7 113,5 106,3 53,1 90,8 1134 124,7 380,4 115,4 126,0 109,1 10,640.0 89,0 94,0 105,0 82.000 86,5 92,0 106/5 2. poglavje Industrija 1 i Predvideni razvoj industrijske proizvodnje v lc(u 1957 temelji: na že doseženi proizvodnji v letu 1956, upoštevajoč nenormalne razmere v I. polletju 1956; na možnosti boljšega izkoriščanja obstoječih ter v manjši meri na povečanih kapacitetah, ki šobile zgrajene y letu 1956 (Tovarna volnenih izdelkov »Bača«, Podbrdo); na boljši organizaciji in povečani produktivnosti dela. Na povečani obseg proizvodnje bo ugodno vplivala boljša preskrba z domačimi in uvoženimi surovinami., povečana kupna moč zlasti na račun povečanja plač delavcev in uslužbencev, ki jih predpisuje zvezni družbeni plan in povečan izvoz. 2 Na tej podlagi se v letu 1957 predvideva povečanje industrijske proizvodnje nasproti doseženemu obsegu v letu 1956. Industrijska proizvodnja se je v zadnjih letih gibala takole: Indeksi skupne industrijske proizvodnje 1953 1954 1955 1936 1957 Indeksi v primerjavi z 'letom 1953 100 113,6 120,1 119,3 136,8 Indeksi v primerjavi z letom 1955 83,3 94,7 100,0 99,4 113,6 Verižna indeks 100 113,6 105,7 99,4 114,2 Obseg indiustmijskie proizvodnje je do začetka leta 1956 naraščal povprečno 9,6 %, od leta 1956 dalje pa se povečanje zmanjšuje na 6.8 %. Na to je vplivalo predvsem to, da so nove kapacitete začele obratovati večinoma do konca leta 1955. 3 Po posameznih strokah industrije in rudarstva se bo povečal fizični obseg proizvodnje takole: Indeks fizičnega obsega inidai« tri jake proizvod nj c 1956/55 195)7/55 1957/56 111 — električna energija 99,0 104,6 105,6 115 — barvasta metalurgija 94,0 87,5 93,3 116 — nekovine 83i,7 103,3 127,0 117 — kovinska industrija 127,0 154,9 121,9 121 — industrija gradbenega materiala 94,3 120,9 128,2 122 — lesna industrija 109,9 127,2 115,7 124 — tekstilna industrija 124,2 161,0 129,6 125 — usnjarska industrija 109,7 141,0 128,5 127 — živilska industrija 85,8 109,1 118,0 Industrija skupaj 99,4 113,4 114,2 Pri barvasti metailuTgiiji (Rudniku živega srebra, Idrija) je pri izračunu fizičnega obsega zajeta tudi živosrebnna ruda, katere obseg se ,povečuje in ublažuje izkazami padec proizvodu je._ Predvidena proizvodnja živega srebra bo v letu 1957 za 11,1 % manjša kot leita 1956 in za 19,5 % manjša v primeri z letom 1955. 4 Po namenu porabe se bo povečana proizvodnja še bol j usmerila na proizvodn jo Maga za široko porabo. Indnks fizičnega obsega industrijske proizvodnje po namenu porabe se je v posameznih letih gibal takole: 1956/55 1957/55 1957/56 sredstva za delo 114,4 157,0 137,2 reprodukcijski material 93,5 104,5 111,7 blago za široko porabo 116,2 145,7 119,3 V skupnem fizičnem obsegu industrijske proizvodnje je bila struktura lede po namenu porabe v posameznih letih tale: 1955 1956. 1957 sredstva za delo 1,6 1,9 2,2 reprodukcijski materiah 74,0 69,6 67,0 blago za široko porabo 24,4 28,5 30,8 Najhitreje narašča proizvodnja sredstev za delo, ki pa je udeležena v skupnem obsegu proizvodnje le 2 %. Narašča tudi proizvodnja blaga za široko porabo. Iz 22,1 % strukturnega deleža v letu 1953 je narasla na 28,5 % v letu 1956; v letu 1957 pa je predvideno povečanje na 30,8%. Proizvodnja blaga za široko porabo narašča predvsem zaradi povečanja že obstoječe proizvodnje, zaradi novih kapacitet, ne pa zaradi preusmeritve proizvodnje. Podjetja morajo v letu 1957 izkoristiti sredstva za rekonstrukcijo predvsem za hitrejše povečanje asortimenta blaga za široko porabo. Delovni kolektivi morajo za povečanje proizvodnje potrošnoga blaga v večji meri izkoristiti možnosti, ki jim 'jih dajo razširjeno tržišče. 5 Povečanje proizvodnje v industriji ne bi smelo, razen v posameznih primerih, zahtevati povečanja števila zaposlenih, ker se v okraju Gorica povečuje proizvodnja, predvsem v obstoječih podjetjih. 1955/54 1956/55 1957/56 'Verižni indeks proizvodnje 105,7 99,4 114,2 Verižni indeks zaposlenih . 111,6 101,4 105,8 Verižni indeks produkti vnosti 94,6 98,0 109,6 V letu 1955 dn 1956 se je mnogo hitreje dvigalo število zaposlenih kot pa obseg proizvodnje, kar ima za .posledico stalno padanje produiktivnosti. Na to je vplival tudi nezadostno stimulativen sistem pri delitvi dohodka. Za leto 1957 je z zveznim družbenim planom predvideno, da se med letom izdela stimu lati vnejši plačni sistem in nagrajevanje zaposlenih v skladu s povečanjem produktivnosti dela, kar bo gotovo vplivalo na povečanje produktivnosti. Poleg tega pa še n isp v zadostni meri odpravljene pomanjkljivosti, ki bi že sedaj omogočale povečanje produktivnosti dela dn rentabilnejše poslovanje, kot so: — nezadostna dn večkrat nepravilna u,poraba norm n ega sistema, — nepravilno in počasno uvajanje premijskih pravilnikov, — pomanjkljiva kategorizacija delovnih mest, — pomanjkanje oziroma prepočasna uvedba racionalne organizacije dola, — nezadostna skrb za izdelavo programov za rekonstrukcije in odstranjevanje zagat, — premajhne razlike na plačah kvalificiranih in nekvalificiranih delavcev. Z vso skrbjo je treba zlasti izboljšati organizacijo dela v (podjetjih dn strokovno usposobiti delavce in uslužbence. Plan računa, da se bodo v lotu 1957 izvršile spremembe v sistemu nagrajevanja ter du bodo podjetja v večji meri kakor lani odpravila pomanjkljivosti, da bi za povečano proizvodnjo zadostovalo povnečno povečanje števila zaposlenih v industriji za 150 do 200 ljudi, kar pomeni povečanje produktivnosti dela za cca 9 %. Pri tem je računano, da se zaradi zastoja proizvodnje v prvem .polletju 1956 obseg zaposlenih ni bistveno znižal, kar je imelo za posledico padec produktivnosti. Normalni pogoji obratovan ja v letu (957 bodo tako stanje odpravili. 3. poglavje < Kmetijstvo in kmetijsko zadružništvo 1 Ce upoštevamo nadpovprečno dobro letino v kmetijstvu v letih 1955/56, lahko računamo, da sc bo kmetijska proizvodnja v letu 1957 povečala nasproti letu 1956 le zn 1.4 %. V primerjavi z oceno in realizacijo zadnjih dveh let bo raven kmetijske proizvodnje po posameznih strokah tale: . 1 «i.Vt J 19% 1955 , 1957 1955 1957 1956 Poljedelstvo * 84,5 89,7 106,3 sadjarstvo i 147,1 147,0 100,0 vi nog ra dni štvo 123,5 111,1 96,4 živinoreja 97,6 99,5 101,9 predelava sadja in vrtnin 123,3 117,5 95,2 skupaj kmetijstvo 99,7 101,2 101,4 Na gibanje ikmetij&ke proizvodnje v lanskem letu so vpliivali zlasti tole faktorji: — zaradi ostre in dolge zime je zapoznela vegetacija, pri Čemer je pozebel velik odstotek poljedelskih kultur, zlasti žitaric in povrtnin; — močno zmanjšanje uporabe umetnih gnojil — okoli 40 % v primerjavi z letom 1955; — slabše kakovosti semen, zlasti žitaric. V letu 1957 pričakujemo v poljedelstvu za 6,3 % večjo proizvodnjo kot v letu )956. Večja proizvodnja se predvideva pri žitaricah, in sicer za okoli 11,5 %, Vrtninah 2,2 % in krmskih rastlinah 6,1 %. V sadjarstvu se računa z enako proizvodnjo kot v letu 1956, v vinogradništvu je pričakovati, kljub pričetku rodnosti novih vinogradov zaradli nadpovprečne proizvodnje v zadnjih dveh letih padec za 3.6 %, v kvinoreji smemo pričakovati povečanje proizvodnje za 1,9%, v predelavi kmetijskih proizvodov pa padec za 4,8 %. 2 Na povečanje kmetijske proizvodnje bo zlasti vplivala pravočasna in boljša oskrba kmetijstva z reprodukcijskim materialom, semeni, umetnima gnojili in zaščitnima sredstvi. V poljedelstvu se bo povečala pridelava in zamenjava zdravega, čistega in sortnega semena. Povečalo Re bo pridelovanje in priznavanje semenskega krompirja, žita. vrtnin in krmskih rastlin. Na večjo proizvodnjo rastlin bo zlasti vplivala večja uporaba umetnih gnojil (predvideva se za 30 % večja uporaba kot leta 1956). ( Na večjo proizvodnjo bo vplivalo na novo uvedeno kreditiranje individualnih proizvajalcev, pogodbeno vezana proizvodnja z zajamčeno minimalno Prodajno ceno n. pr. (paradižnik, grah, beluše itd:). Za večjo proizvodnjo krompirja se bo v letošnjem letu pričela uvajati ■ antifitoftorna služba (prognoza Za roke škropljenja proti krompirjevi plesni). Ker imamo v sadjarstvu izredno dobre proizvodne Pogoje, smemo pričakovati stalno povečanje, v letu ^7 pa enako proizvodnjo kot v letu 1956. Obnova večjih površin sadovnjakov, »trojna obnova na večjih ra ioniziranih površinah, urejeno dolgoročno investicijsko kreditiranje zasebnih proizvajalcev za kompleksno obnovo ter več strokovnosti in boljša Organizacija pri izvajanju agrotehničnih ukrepov 1 gnojen je, škropljenje in rez) bo vplivalo na večjo Proizvodnjo v sadjarstvu v prihodnjih letih. V vinogradništvu se v letu 1957 ne predvideva Večja proizvodnja. S pričetkom rodnosti v zadnjih letih obnovljenih vinogradniških površin je pričakovati v naslednjih letih večjo proizvodnjo. Za napredek v vinogradništvu imamo enake pogoje in možnosti kot v sadjarstvu. Na boljše plasiranje naših vin bo vplivalo nadaljnje izboljšanje kletarstva, treba pa je doseči večjo diferenciacijo cen med sortnimi in navadnimi vini, kakor tudi razliko v cenah za vinsko in namizno grozdje. Na povečanje proizvodnje v živinoreji bo vplivalo: j zboljšanje kninske osnove, pogodbena dobava regresirane močne krme za krave — mlekarice in mlado živino. Na povečanje v živinoreji bo vplivalo tudi postopno urejevanje nekaterih višinskih pašnikov in planin. Nä kyantitetmo in kvalitetno izboljšanje živinoreje bo vplivala še boljša selekcija, organizacija umetnega osemenjevanja in izboljšana veterinarska služba. Povečanje v živinoreji je pričakovati tudi zaradi vse večjega povpraševanja po dobri plemenski živini si vor jave pasme. S pričetkom obratovanja sirarne v Kobaridu, z ured it v. zbiralnic' mleka, razširitvijo odkupne mreže in povečanjem kapacitet ostalih mlekarskih obratov lahko pričakujemo lažjo prodajo in boljšo oskrbo trga z mlekom in kvalitetnejšimi mlečnimi proizvodi. Z načrtno uvedbo kvalitetnih plemenjakov slovenske bele vplemenjene in holandske pasme lahko pričakujemo nadaljnje izboljšanje v' prašičereji. Z nakupom 15.000 piščancev štajerske pasme j« pričakovati izboljšanje proizvodnje v perutninarstvu. % 3 Porok za nadaljnji napredek dn dvig kmetijske proizvodnje ter nadaljnjo socialistično preobrazbo vasi so vse večja sredstva iz zveznih, republiških, okrajnih in občinskih investicijskih skladov, iz zadružnih skladov in skladov za pospeševanje kmetijstva. Vse investicijske naložbe v kmetijstvu za leto 1957 bodo znašale 347,000.000 din. Iz okrajnega in zadružnih skladov za pospeševanje kmetijstva je namenjenih za leto 1957 okoli 45.000.000 din. Državna posestva, kmetijske delovne zadruge In zasebni kmetovalci bodo ustvarili amortizacijo v predvidenem znesku 200 milijonov diin, ki bo uporabljen za investicijsko vzdrževanje im za nadomestitev lastnih osnovnih sredstev, vštevši obnovo sadovnjakov im vinogradov, Poleg prednjega se predvidieva, da bodo individualni kmetijski proizvajalci vložili za investicije v kmetijstvu 50,000.000 din. V letu 1957 bo treba začeti ekonomsko in organizacijsko utrjevati kmetijska posestva, pri čemer bo treba izvesti zlasti tele naloge: , — začeti z arondacijo površin kmetijskih posestev, — začeti z izdelavo gospodarskih ureditvenih načrtov, , • — nadaljevati z melioracijo -površin, — izboljšati im izpopolniti strojni park in urediti zanj remize, — uvesti nagrajevanje delavcev in strokovnega kadra po delovnem učinku. 4 Zadružništvo ma vasi jo odigralo pomembno v.lo-go zlasti na imdročju blagovnega prometa, ker zajemajo splošne zadruige % % celotnega odkupa poljskih pridelkov. Odkup kmetijskih zadrug se je povečal od 703,000.000 din v ledu 1953 na 1.841,000 000 dim v ledu 1956. Na nadaljnje urejanje tržišča s kmetijskimi pridelki bo r letu 1957 vplivalo usposabljanje in organizacijsko utrjevanje kmetijskih zadrug, poslovnih zvez. im njihovih obratov. Da se to doseže, bo treba vlagati večja investicijska sredstva za gradnjo skladišč, nabavo prevoznih sredstev, pri čemer bodo zadružne organizacije poleg lastnih sredstev uporabljale sredstva splošnega investicijskoga in drugih skladov. Glavna naloga zadružnih organizacij v tem letu bo krepitev zadružnih proizvajalnih sredstev, pri čemer naj uporabljajo svoja in tuja sredstva zlasti za: * — nabavo kmetijskih strojev im druge opreme, — gradnjo Objektov za predelavo kmetijskih proizvodov, — ureditev zadružnih nasadov in vinogradov, — ureditev drevesnic, matičnjakov in silnic, toplih gredi in rastlinjakov, — ureditev zadružnih posestev in ekonomij, — nabavo plemenske im delovne živine, — gradnjo plemenilnih postaj, veterinarskih ambulant in drugih gospodarskih objektov, — nove gradnje, rekonstrukcijo in adaptacijo go-spodarskiih objektov zadruge. Za nadaljevanje socialistične preobrazbe na vasi in za izboljšanje kmetijske proizvodnje, odkupov in predelave bodo skrbele na novo. ustanovljene poslovne zveze. Te poslovne zveze je treba okrepiti, da bodo kot nosilci perspektivnih programov in napredne proizvodnje v kmetijstvu kos svojiim nalogam. Novo ustanovljene poslovne zveze bodo morale imeti najtesnejšo povezanost s kmetijskimi zadrugami, /katerim bodo morale pomagati pri krepitvi zadružnih proizvajalnih sredstev. 5 Okvir davčne lestvice za leto 1957 ostane neiz-prernepjen. Znašal bo od 10 do 44 % od katastrskega dohodka. V letu 1957 bo za predpis občinskih doklad razpon od 3 do 20 % katastrskega dohodka. S tem bo občinskim ljudskim odoborom dana možnost pravilnejšega diferenciranja posameznih katastrskih okolišev. Predpisi o višini taks ostanejo neizpremenjeni. 4. poglavje Gozdarstvo 1 Zaradi stanja gozdov v okraju Gorica in zaradi njihovega vsestransega pomena za proizvodnjo lesne gmote, kakor tudi zaradi n jihovih posrednih zlasti varovalnih funkcij se bo tudi v letu 1957 izva jala in še poglabljala politika, katre osnove so dane v zakonu o gozdovih in' drugih zakonskih določbah o gozdnem in lesnem gospodarstvu. 2 Smoter in namen gospodarjenja z gozdovi je uravnovešenje poseka s prirastkom in. povečanje razmeroma majhne zmogljivosti gozdov. V gozdovih splošnega ljudskega premoženja, s katerimi gospodarijo gozd/na gospodarstva, je v letu 1957 planiran posek 73.700 oblih m3, kar znaša 84,6 % prirastka v teh gozdovih, medtem ko je v letu 1956 razmerje med posekom in prirastkom znašalo 88 %. V zasebnih in zadružnih gozdovih ter v drugih gozdovih, splošnega ljudskega premoženja je v letu 1956 planiran posek 93.600 oblah m3, ali povprečno 99,7 % prirastka. Tudi v teh gozdovih je uspelo posek vskladdti vsaj v povprečju s prirastkom, kar pa še ne /pomeni, da je ta problem v teh gozdovili rešen. Glede na razmeroma dosti slabše stanje v teh gozdovih od tistih v splošnem družbenem sektorju in še posebej zaradi velikega deleža (nad 60 %) v skupni gozdni površini okraja Gorica in izredno majhnih zalog (okoli 39 %) je treba tudi v teh gozdovih postopoma še zmanjševati sečnjo. 3 V posameznih sektorjih lastništva bo sečnja v letu 1957 tale: Flau 1936 Plan 1957 1957/56 Gozdna gospodarstva v 000 oblih m3 69,0 73,7 106,8 Drugi gozdovi v 000 oblih m3 104,2 93,6 89,8 Za zagotovitev predvidenega obsega sečnje doječa družbeni plan naj večje količine lesa, ki jih posamezna gozdna gospodarstva smejo posekati v gozdovih, v katerih gospodarijo. Za druge gozdove določa družbeni plan po občinah skupne maksimalne količine in obvezne količine za reprodukcijo. Družbeni plan okraja Gorica določa tudi, koliko se mora v posameznih gozdovih in območjih okraja najmanj izdelati jamskega in celuloznega lesa iglavcev. Za izvedbo teh nalog je treba: — povečati proizvodnjo drobnega celuloznega lesa v gozdovih, — /pospešiti vskladiiev /kapacitet žag s proizvodno zmogljivostjo gozdov. Sredstva za gojitev gozdov bodo v letu 195? nekoliko večja kot v letu 1956. Obseg del se mora glede na dosežena izkustva z boljšo organizacijo dela in z inten z i vi ran jem gozdarske službe povečati v večji meri, kot so se povečala sredstva. Ta sredstva je zaradi pospešene obnove gozdov vseh sektorjev lastništva, zlasti potrebno uporabiti za tele ukrepe: — redno vzdrževanje gozdov se mora pospešiti. — gojitev gozdov se mora čimbolj povezati z izkoriščanjem' in s tem doseči boljši ekonomski uspeh. — pospeševati se mora še nadalje saditev im setev iglavcev v sestoju listavcev. — pogozdovanje s topoli naj »e raizivija pospešeno po določenem načrtu, — gojitev .in iz-koniščanje jo 'treba povezati s smotrno dn ekonomisiko gradnjo gozdnili cest im poti, I&i se naj gradijo po temlie predinostnom redu: 1. ceste v gozdove, 'ki so važni za sečnjo v letih 1957 in 1958, 2. ceste, iki pospešujejo nogo gozdov, zlasti s pri-dobiva.nj'em tanjäih gozdnih asortimentov iglavcev in Ifii omogočajo boiljšo izrabo lesne gmote v gozdovih, 5. ceste v zaprta gozdna območja, — delati za iziboljšanje organi zaci je, inten.ziviira-nje in znižanje stroškov pogozdovanja krasa, — ugotoviti je treba dejansko porabo lesa in na podlagi vseh obstoječih podatkov tudi dejanski prirastek Na temeljih teh podatkov je treba sesta-, viti program o razvoju gozdnega in lesnega gospodarstva. Pospešiti je treba izločanje kraških .površin, ki se bodo pogozdila. 5. poglavje Gradbeništvo 1 Obseg gradbenih del bo v letu 1957 povečan za 20 % nasproti realizaciji v letu 1956 ter bo še vedno manjši kot izvršeni obseg v lotu 1955. / Indeksi 1955 1956 1957 1957/56 Obseg gradbenih del 100 61.3 77,9 120,0 Družbeni proizvod 10O 6>3 77,6 122,8 Zaposleni v gradbeništvu 100 84,1 97,4 112,1 Število zaposlenih se bo v letu 1957 povečalo približno za 80 ljudi ali 12,1 % v primerjavi z letom 1956. Povečanje števila delavcev je še kljub temu manjše kot povečanje gradbenih del, kar pomeni, da bodo kapacitete bolje izkoriščene. Povečanje obsega se računa, da bo doseženo z enakomernejšo dinamiko pni graditvi objektov in z večjo produktiv-niostjo gradbenih delavcev. Da hi cene gradbenim storitvam v letu 1957 ostale kljub povečanju plač gradbenim delavcem, enake tistim iz leta 1956, je treba doseči, da bodo vsi investitorji oddajali gradbena in gradbeno-obrtna dela v izvrševanje po licitacijah. Na področju gradbeništva je v lotu 195? pomemb-’ no zlasti še tole: — da bo strokovni aparat ljudskih odborov, zlasti tistih, ki razpolagajo z večjimi sredstvi za stanovanjsko graditev, poostril nadzor nad izvedbo del, kar bo vplivalo na boljšo kakovost ih pocenitev zidanja stanovanj, — ljudski odbori in gradbena podjetja morajo skrbeti za večji dotok vajenskega kadra v gradbeno s t roko, — gradbena podjetja se morajo opremiti z lahkimi gradbenimi stroji in usposobiti gradibeno-obrt-niške delavnice za serijsko in cenejšo1 proizvodnjo. 6. poglavje Promet 1 Povečanje proizvodnje dn izmenjave blaga ter pričakovano povečanje turističnega prometa bodo vplivali, da se bo v letu 195? prometna delavnost dvignila. Obseg prometnih storitev se giblje po letih takole: 1956/55 1957/55 1957/56 Promet skupaj 106,6 128,6 120,5 1. cestni promet 106,6 128,8 120,8 a) tovorni promet 103,7 127,1 122,5 b) .potniški promet 111,0 151,4 118,3 2. poštni promet 106,6 1.103 105,4 3 Zaradi maloga obsega železniških prog je za naš • okraj posebno važen cestni promet. Mnogi kraji in večji de,] občin so povezani med seboj le s cestami. Povečanje javnega cestnega prometa v letu 1956 dn veliko povečanje v letu 1957 gre zlasti na račun izboljšanega voznega parka. Za nadaljnje izboljšanje voznega parka liodo v lotu 1957 na raz.polago sredstva lastnih investioiijstoih skladov podjetij, vsa amortizacijska sredstva ter zvezni krediti zn nabavo vozil. Kljub delnemu izboljšanju prevoznega parka v letu 1956 je treba v letu 1957 še nadalje skrbeti za obnovo avtopanka. Temu bodo deloma pripomogla tudi sredstva, ki jih podjetja javnega cestnega prometa ustvarjajo s prevoznimi storitvami pri prevozu blaga v inozemstvo. Pri zamenjavi ali nabavi novih prevoznih sredstev morajo podjetja še nadalje paziti, da do največje mere zmanjšajo število tipov prevoznega parka. A v top re vozniška podjetja imajo pri prevozih blaga raznih vrst, glede na vrednost tega blaga in možnosti okvare na blagu neenako materialno odgovornost, medtem ko so prevozne tarife enotne. Zato naj v letu 1957 podjetja javnega cestnega' prometa uvedejo prevozne tarife po kategorijah blaga. Razen gozdnih se v letu 1957 ne predvideva graditev novih cest. Za vzdrževanje cest II. reda na območju okraja- Gorica, ki so pod upravo republike, se bodo sredstva v letu 1957 nekoliko zmanjšalla, čeprav bodo ta sredstva v okviru republike ostala na lanskoletni višini. To pa zaradi tega, ker je del teh sredstev določen za protiprašno obdelavo’ cest. Proti-prašna obdelava cest II. reda v letu 1957 na območju okraja Gorica ni predvidena. Sredstva za vzdrževanje okrajnih cest se bodo v skupnem obsegu nekoliko povečala. Del teh sredstev bo uporabljenih za protiprašno obdelavo najbolj obremenjenih cest III reda, in sicer: na odseku Most na Soči—Tolmin in Šempeter—Vrtojba v skupni dolžini 75km. 3 Skupaiii poštni in telegrafski promet se lx> na območju okraja Gorica v lete 1957 povečaj za 5,4 %i V okviru priprav za gradnjo telefo'ns-ko-avtomat-ske omrežne skupine, ki bo v začetni fazi zajela območje Šempetra in Nove Gorice se bo v letu 1957 začela gradnja novega poštnega poslopja v Novi Gorici. Ta omrežna skupina bo po dozidavi avtomatsko povezana z Ljubljano, po njej pa 7. obstoječo gorenjsko omrežno skupino in omrežno skupino Trbovlje in Koper, iki se bosta gradili v letu 1957. 7. .poglavje j> Trgovina, gostinstvo in turizem . * .iUfcW T r g o v i n a Blagovni promet v trgovini na malo sie bo v letu 1957 povečail za 8,5 % v trgovini na veliko pa za 6 %. To povečanje bo omogočilo »lasti povečanje kupne moči delavcev in uslužbencev. Blagovni promet trgovine na malo in veliko iz-gleda.po posameznih letih takole: V tisoč dinarjih po tekočih cenah • 1955 1956 1957 promet trgovine na malo 5,150.824 5,095.590 5,530.000 indeksi 100 98,9 107,5 1O0 108,5 promet trgovine, na veliko 3,094.440 - 3,258.368 3,454.000 indeksi 100 105,2 Iti,6 100 106,0 družbeni proizvod v trgovini 721.760 645.000 680.190 indeksi 100 90 94 družbeni proizvod zunanje trgovino 265.705 166.585 176.121 indeksi 100 63,2 66,8 družbeni proizvod ostale trgovine 458.055 478.815 504,069 indeksi 100 104,5 110,0 Prodajna mreža v trgovini na drobno v okraju Gorica še na dovolj razvita, zlasti nekatere vrste specializiranih trgovin. Na eno poslovalnico z živili odpade v okraju povprečno 498 potrošnikov. V letu 1957 bo treba povečati število poslovalnic zlasti v nekaterih večjih gospodarskih središčih: kot so: Nova Gorica, Šempeter in Tolmin. 'V ta namen bo v Novi Gorici v lete 1957 dozidana nova zgradba, ki bo ' imela v pritličju štiri trgovske lokale. Investicijska sredstva v trgovini bodo v letu 1957 ostala na isti višini kot lete 1956. Pri njihovem trošenju, zlasti pri trošenju tistega dela sredstev namenjenih za trgovino, s katerimi razpolagajo ljudski odbori, je treba skrbeti, da se le-ta uporabijo za sistematično ureditev trgovske mreže. V ta namen je trgovska zbornica v sodelovanju s podjetji pripravila perspektivni plan investicij v trgovini. Potrošniški sveti, ki so bili v lete 1956 izvoljeni pri vseh večjih trgovinah z živili in drugih važnejših trgovinah, se v 1 etn 1956 niso v zadostni meri uveljaviti. V lote 1957 je treba pospešiti družbeno upravljanje, v trgovini z oživitvijo dela obstoječih svetov in z ustanavljanjem novih potrošniških svetov; le na ta način bodo mogli potrošniki preko svetov vplivati na formiranje cen in uporabo skladov v trgovini in s tem prispevati k dvigu življenjske ravni. Pri določanju višine prometnega davka na maloprodaj ni promet naj občinska ljudski odbori pred- hodno analizirajo dejanske možnosti trgovine, da uvajanje tega davka ne bi povečalo cen. Težišče vseh odkupov kmetijskih pridelkov se postopoma vedno bolj prenaša na kmetijske zadruge. Od vrednosti 1907 milijonov dim odkupljenih kmetijskih pridelkov v letu 1956 odpade na.odkup kmetijskih pridelkov preko kmetijskih zadrug 1841 milijonov din. Sistem odkupa preko kmetijskih zadrug se mora v letu 1957 še nadalje utrjevati, čeprav se v letu 1957 ne predvideva povečanje odkupne mreže kmeti jskih zadrug in podjetij. Posvetiti je treba večjo skrb odkupu kvalitetnih kmetijskih pridelkov. Da bi odkupna mreža dobro delovala, je treba v letu 1957 skrbeti za povečanje zmogljivosti skladišč za kmetijske pridelke ter za povečanje zmogljivosti prevoznega parka odkupne mreže, s čimer bo omogočena 'hitra in cenena odprema nakupljenega blaga. V cilju zboljšanja kulturne postrežbe potrošnikov se morajo pristojni organi prizadevati še nadalje za dvig sit rokov n e sposobnosti kadrov v trgovini. V ta namen se bo v letu 1957 gradila v Novi Gorici šola učencev v trgovini, v kateri se bodo vzgajali trgovski kadri iz območja celotne Primorske. 2 Gostinstvo in turizem Obseg gostinskih storitev se bo po vrednosti v letu 1957 povečal za 7 % nasproti lete 1956, medtem ko so 6© v letu 1956 poveča.Le za 9.8 % nasproti letu 1955, ikar gre Zlasti na račun povečanih cen storitev. Primerjava vrednosti gostinskih storitev, družibe-ne.ga proizvoda dn zaposlenih je bila v posameznih letih izražena v odsto'tkiiih takole: 1955 1956 1957 1957/56 vrednost gostinski h • storitev 100 109,8 117,5 107,0 diružbeni proizvod 100 113,0 120,0 106,3 zaposleni 100 105,7 107,8 102,0 Realizirana vrednost posamezinih gostiinis) 100 % dohodkov od taks na delovno ži vino in pse, c) ostanek sredstev iz prejšnjih let. Sredstva tega sklada, ki izvirajo iz dohodkov pod točko h) prejšnjega odstavka, se smejo uporabljati samo za veterina,reko-sanitannie ukrepe, za zatiranje kužnih in paraizditainnih bolezni pri domačih živalih. 3 , Okrajni gozdni sklad V okrajni gozdni sklad se steka: a) 40 % eene stojećega lesa iz gozdov splošnega ljudskega premoženja, ki jih upravljajo gozdna gospodarstva, b) gozdne takse za les jz drugih gozdov splošnega ljudskega premoženja, c) gozdna taksa, ki jo plačajo po predpisih Ijnd-ske republike, zasebni lastnika in zadruge za sekanje lesa v zasebnih in zadružnih ,gozdovih, č) odškodnina za gozdno škodo in drugi dohodki, d) dotacije iz gozdnega sklada LRS, e) presežki iz prejšnjih let. 4 Okrajni cestni sklad V okrajni cestni sklad se steka: a) 70 % od taks na vprežna cestna vozila, b) dohodki od prodane trave, sadja in drevja z zemljišč, ki spadajo k cestam III. reda, c) denarne kazni, plačane zaradi kršitve prometnih predpisov, t) dotacije iz proračuna. 5 Omejitve in usmerjanje u p o r a J) e s kla dov Za potrebe okrajnega proračuna se uporabi kot dohodek brez obveznosti vrnitev: 15 % tistega dela investicijskega sklada v gozdarstvu, ki se formira iz sredstev gozdnega sklada, namenjenih za investicije, 4 % sredstev okrajnega investicijskega sklada iz leta 1957, 4 % ostanka sredstev iz Peta 1956 v tem skladni in 4 % sredstev, ki so bila v letu 1956 na teni skladu blokirana, v letu 1957 pa se na podlagi zveznih predpisov lahko uporabijo. . ■ / 15. poglavje Določitev količin stoječega lesa zn posek v letu 195? 1 Za leto 1957 se določijo v gozdovih splošnega ljudskega premoženja, s katerimi gospodarijo gozdna gospodarstva za' posek tele količine stoječega lesa: (količina v tisočih oblah m3) • Od tega po namenu potrošnje Skupno izkoriščanje gozdov Za reprodukcijo V tem jamski Skupaj in ceJolozui les iglavcev Za podeželsko potrošnjo Gozdno gospodarstvo Gorica 31,40 31.10 * 4,40 0,30 Gozdno gospodarst vo Tolmin 38.60 33,40 3,80 5,17 Gozdno gospodarstvo Postojna 3,70 3.40 0.60 0,50 Skupaj 73,70 67,93 8,80 5,77 • 2 Za posek stoječega lesa v gozdovih splošnega Ijud-' skega premoženja, v katerih ne gospodarijo gozdna gospodarstva ter v zadružnih in zasebnih gozdovih, se določijo za leto 1957 tele maksimi rane količi ne: Od lega po namenu potrošnje Območje Skupno izkoiiKajije gozdov Za reprodukcijo V tem jamski Skupaj in celulozni les iglavcev Za podeželsko potrošnjo Ajdovščina 7,45 ■ 3,30 0,23 4,15 Bovec 0.20 — — 0,20 Cerkno 8,23 4,00 0,70 4,23 Dobrovo 3,56 0,44 — 3,12 Idrija ' 23,60 12,57 2,70 11,03 Kanal 4,00 1,00 — 3,00 Kobarid 4,66 1,54 — 3,12 Komen 0,62 ! — — 0,62 Nova Gorica 4,55 2,25 — 2,30 Šempeter 3,80 0,64 , — 3,16 Idlmim 27,23 9,23 1,40 18,00 Vipava 5,70 1,26 0.65 4,44 Skupaj * 93,60 36,23 5,70 57,37 3 v tisoč din Količine jamskega in celuloznega' lesa iglavcev so minimalne im se v okviru skupno določenih količin lahko prekoračijo. 16. poglavje 10. dohodki državnih uradov im ustanov 3.130 H. drugi proračunski dohodki' 17.369 12. dotacija ljudske republike Slovenije 17.000 Skupaj dohodki 4S8.718 Sredstva proračuna in skladov V lotu 1937 bo razpolagal okraj Gorica s skupnimi sredstvi za financiranje proračunskih izdatkov, dotacij skladom dm dotacij občinam v višini 4-88.718.000 dinarjev. Ta sredstva bodo zagotovil jena iz tehle virov: v tisoč din 1. del dohodnine kmečkih gospodarstev 11.375 2. del prometnega davka od vina in žganja 57.750 3. del prispevka za proračun iz dobička gospodarskih organizacij " ■ 104.555 4. del proračunskega prispevka iz. osebnih , dohodkov 86.520 5. del dopolnilne dohodnine od lesa 32.364 h. prometni davek od davčnih vrednotnic 2.200 7. državne takse 42.000 8. 4 % okrajnega investicijskega sklada 9.435 9. 15 % investicijskega dela gozdnega sklada 15.000 Sredstva za financiranje proračunskih izdatkov se bodo uporabljala za tele namene: 1. admiindstrativrni proračun 360.477 2. negospodarske investicije 14.000 3. dotacije skladom: a) cestnemu skladu 44.944 b) vodnemu skladu 11.000 c) skladu za štipendije okraja 10.300 Skupaj proračun okraja Gorica 460.721 Dotacije občinam: Bovec 4.706 Cerkno 6.047 Koba rid 4.437 Komen 12.807 Skupaj dotacije 27.997 2 Sredstva cikrajiniili skladov, ibrez datacij im pre-nasa iz prejšnjih let, bodo v letu 1957 zmašala: v 000 dim Okrajmi dmvieisitioiijskii sklaid 138.660 Okrajmi sklad za pospeševanje kmetijstva 27.065 Okrajmi gozdni sklad 211.255 Okrajmi cestni sklad 12.090 Okraj,ni gasilski sklad 7.465 17. poglavje Ta družbeni plan velja od 1. januarja 1957. Nova Gorica, dne 30. maja 1957. St 08/1-29/1 Predsednik OLO: lug. Karmelo Budihnu L -r izdaja Časopisno založniško podjetje »Oradnl Ust Uta« - Direktor In odgovorni urednik: Ivo Lapajne - Tiska tiskarn» •Toneta TomSlCa., vsi v Ljubljani - Naročnina: letno «00 din - Posamezna številka do 8 strani 10 din. vsake nadalinie 1 strani t din ve« — Reklamacije se trooStevajo 1# meseo dni po Izidu posamezne številke - Uredništvo In uprava-Ljubljana. Erjavčeva 15a. poštni predal 838 - Teletom direktor In knjigovodstvo: 20-701 uredništvo In uprava: ž.t-579 - Čekovni radun: 60-KB-S-Z-S99