92 Vrhniški razgledi Tatjana Hojan FRANC BERNIK (1870–1948) Katehet Rojen je bil 28. septembra 1870 v Šentvi- du nad Ljubljano očetu Matiji in materi Marjani, rojeni Potočnik. Oče je bil učitelj in organist in je umrl, ko je imel Franc tri leta. Družina se je nato preselila v Trato v Poljanski dolini. V letih 1883 in 1884 je obiskoval višjo gimnazijo v Ljubljani. S šolskim letom 1884/85 je bil sprejet na Alojzevišče, ki so mu rekli tudi malo se- menišče. Maturiral je leta 1890 in se vpi- sal na ljubljansko bogoslovje in bil leta 1894 posvečen v duhovnika. Prvo službe- no mesto je bila Borovnica. Najprej je bil kaplan, leta 1898 pa je prevzel službo ad- ministratorja župnije. Med službovanjem v Borovnici je leta 1897 pisal v Cerkvenega glasbenika o stanju cerkvene glasbe. Poro- čal je, da njihov cerkveni zbor sestavlja 10 pevcev in 5 pevk in katere pesmi so peli ob velikonočnih praznikih.1 Ob koncu leta 1898 je bil premeščen v župnijo Vrhnika. Tu je bil aktiven na šte- vilnih področjih. Leta 1900 je ustanovil Marijino družbo, leta 1901 je bil pobu- dnik ustanovitve Katoliškega političnega društva za sodni okraj Vrhnika in deloval tudi pri katoliškem rokodelskem društvu. Ta društva so imela posebne odseke, ime- novane čebelice, kjer so njihovi člani var- čevali denar, čebelice pa so vlagale v tam- kajšnjo hranilnico. Bernik je nadzoroval te čebelice.2 V šolskem letu 1899/1900 je poučeval verouk v vseh razredih osnovne šole in v dekliškem oddelku ponavljalne šole po sedem ur tedensko, v naslednjih šolskih letih pa v dekliški osnovni in po- navljalni šoli po osem ur tedensko. Ob pr- vem obhajilu je imel nagovore učencem.3 1 Franc Bernik: Iz Borovnice, dne 8. maja. Cer- kveni glasbenik, 1897, št. 5, str. 35—37. 2 Blaž Otrin: Franc Bernik in razvoj Domžal. Stiplovškov zbornik, Ljubljana, 2005, str. 445—446. 3 ZAL (Zgodovinski arhiv Ljubljana), VRH - 48, Osnovna šola Janeza Mraka, Vrhnika, Kroni- ka šole, škatla 1. Franc Bernik (1870–1948) 93 Leta 1900 je objavil v Cerkvenem glasbe- niku skladbo Ave Maria. 18. julija se je udeležil sestanka Cecilijinega društva v Stični. V Cerkvenem glasbeniku je objavil obširen članek o organistovi plači. Te pla- če so zelo slabe, čeprav ima organist zelo veliko dela. Imeti mora svoj zbor, ga vodi- ti in sodelovati z njimi pri številnih slove- snostih. Navedel je podatke za več krajev, med njimi tudi za Vrhniko: » Na Vrhniki dobi organist letne plače 200 gld. Od tega plačuje 7 gld davka in še za priboljšek pevcem na leto okrog 30 gld. Seveda so pevci od cerkve še posebej nekoliko pla- čani. Služba cerkovnikova je posebej.«4 V članku je navedel, kakšne so dolžnosti župnika do organista in predlagal, da se čimprej ustanovi podporno društvo za or- ganiste, poleg tega pa še društvo Samopo- moč. Tega bi se moralo lotiti Cecilijansko društvo, začeti pa bi morali v Ljubljani. Leta 1902 so v Logatcu na rožnovenško nedeljo obhajali 25-letnico papeža Leona XIII, ki se je je udeležil tudi Bernik.5 Domoljub je leta 1903 zapisal: »Bridka iz- guba je zadela našo faro in še posebno de- kliško Marijino družbo. Njen ustanovitelj i prednik Franc Bernik, kapelan vrhniški so nas zapustili. Goreče in neutrujeno so pospeševali razvoj družbe, navduševali k lepemu čednostnemu življenju in neti- li v nas ljubezen do Marije. Bili so vzor- ni duhovnik v vsakem oziru, zato srčno častitamo njihovim novim faranom, da so dobili tako izvrstenga duhovnika. Vam pa prečastiti gospod Bernik kličemo sogla- sno: Ljubi Bog in Marija naj Vam tisočkrat poplačata vse, kar ste storili za naš blagor. Bog Vas živi še na mnoga leta! Hvaležna dekliška Marijina družba.«6. Leta 1903 je nastopil službo v Goričici (Domžalah). Tudi tu je nadaljeval s šte- vilnimi aktivnostmi. Prizadeval si je za ustanovitev samostojne župnije Domžale in gradnjo društvenega doma. Ustanovil je številna društva in zadruge, ki so delovale na socialnem, kulturnem in verskem po- dročju. Prenovil je Katoliško izobraževal- no in podporno društvo in postal njegov predsednik, ki je imelo igralski, pevski in telovadni odsek ter knjižnico. Za izboljša- nje razmer delavstva je ustanovil Strokov- ni odsek slamnikarskega delavstva. Nekaj časa je bil v krajevnem šolskem odboru in si prizadeval za razširitev domžalske šole v šestrazrednico. Na šoli je poučeval verouk. Ustanovil je Dobrodelni in Otroški dom, ki sta postali glavni socialni ustanovi.7 Med drugo svetovno vojno je bil aretiran in zaprt, potem je do konca vojne živel v Ljubljani. Po vojni se je vrnil v Domžale, kjer je umrl 5. novembra 1948. V samozaložbi je izdal knjige Zgodovi- na fare Domžale I. in II. del in Z nekda- nje Goričice, pisal je tudi verske knjige in dramska besedila. Pisal je članke in skladbe v reviji Cerkveni glasbenik in Du- hovni pastir. Za svoje delo je prejel več odlikovanj in častnih nazivov. Bil je častni član Gasil- nega društva v Domžalah, častni občan občin Borovnica, Trata in Domžale, ča- stni naziv duhovnega svetnika. Za vojne zasluge je prejel zlati križec s krono na traku hrabrostne svetinje in bil odlikovan z redom sv. Save petega reda.8 4 Franc Bernik: O zboljšanji organistovske pla- če. Cerkveni glasbenik 1900, št. 9, str. 67. 5 Iz Logatca. Domoljub, 1902, št. 20, str. 316. 6 Iz raznih krajev. Z Vrhnike. Domoljub, 1903, št. 19, str. 302. 7 Katarina Rus Krušelj: Franc Bernik in njegova kulturno-socialna vloga v Domžalah v prvi polovici 20. stoletja. Domžale, 2018. 8 Katarina Rus Krišelj: Franc Bernik in njegova kulturno-socialna vloga v Domžalah v prvi po- lovici 20. stoletja. Domžale, 2018, ovojna stran. FRANC BERNIK (1870–1948), KATEHET