Acta Sil va e et Ligni 129 (2022), 43–56 43 Izvirni znanstveni članek / Original scientific article VPLIV UPORABE GOZDARSKE OSEBNE VAROVALNE OPREME NA PSIHOFIZIČNE OBREMENITVE THE IMPACT OF USING FORESTRY PERSONAL PROTECTIVE EQUIPMENT ON PSYCHOPHYSICAL LOAD Luka PAJEK 1 , Gregor GERŠAK 2 , Anton POJE 3 (1) Univerza v Ljubljani, Biotehniška fakulteta, Oddelek za gozdarstvo in obnovljive gozdne vire, lukapajek8@gmail.com (2) Univerza v Ljubljani, Fakulteta za elektrotehniko, Katedra za merjenje in robotiko, gregor.gersak@fe.uni-lj.si (3) Univerza v Ljubljani, Biotehniška fakulteta, Oddelek za gozdarstvo in obnovljive gozdne vire, anton.poje@bf.uni-lj.si IZVLEČEK Uporaba delovnim razmeram primerne osebne varovalne opreme lahko zmanjša težavnost dela in obremenitve gozdnega de- lavca. Z namenom ugotavljanja razlik med sistemi varovalnih oblačil (poletni, prehodni, zimski) smo napravili laboratorijsko raziskavo na kolesnem ergometru. Uporabili smo devet različnih merilnikov, s katerimi smo merili osem različnih psihofizičnih kazalnikov. Raziskava je pokazala, da obstajajo statistično značilne razlike med posameznimi sistemi oblačil pri določenih ka- zalnikih. Vpliv upora ergometra (obremenitve) se je pokazal kot značilen pri meritvah vseh kazalnikov. Kljub izvedbi poskusa samo na eni osebi rezultati prikazujejo uporabnost izbranih kazalnikov za meritve psihofizičnih obremenitev ter dokazujejo, da na obremenitve gozdnega delavca potencialno vpliva tudi uporaba varovalnih oblačil. Ključne besede: gozdarska osebna varovalna oprema, psihofizične obremenitve, kolesni ergometer ABSTRACT The use of personal protective equipment that is appropriate for the working conditions can reduce the workload experienced by forestry workers. In order to determine the differences between protective clothing systems (summer, transitional, winter), a laboratory study was conducted using a bicycle ergometer. Nine different measuring devices were used to measure eight different psychophysical indexes. The study showed significant differences between the clothing systems for certain indexes. The effect of ergometer resistance (load) had an influence on all psychophysical indexes. Despite the fact that the test was only conducted on one person, the results show the usefulness of the selected indicators for measuring psychophysical loads and demonstrate that the use of protective clothing can also potentially affect the loads experienced by the forest worker. Key words: forestry personal protective equipment, psychophysical load, cycle ergometer GDK 304+302(045)=163.6 Prispelo / Received: 02. 11. 2022 DOI 10.20315/ASetL.129.3 Sprejeto / Accepted: 20. 12. 2022 1 UVOD 1 INTRODUCTION Delo gozdnih delavcev, tako profesionalnih kot neprofesionalnih, poteka v naravi. Delo v naravi je nepredvidljivo zaradi spreminjajočih se vremenskih razmer, zato je prilagajanje delovnih oblačil vremen- skim razmeram nujno. Če želimo delavcem omogo- čiti najboljše delovne razmere, je treba poznati vpliv vremenskih razmer, osebnih varovalnih oblačil in drugih dejavnikov na delavca. S pravilno izbiro oseb- ne varovalne opreme lahko omilimo negativne vplive delovnega okolja in dela na delavca, s tem pa poskrbi- mo za njegovo zdravje in mu omogočimo varno delo. Kakovostna osebna varovalna oprema poleg delov, ki zagotavljajo fizično varstvo pred poškodbami (npr. vši- ta mrežica v hlačah), dobro odvaja pot s telesa in pre- prečuje vdor vode ob dežju ali rosi na podrasti. Pozimi naj bi oblačila zadrževala toploto, poleti pa jo odvajala. Pravilnik o varstvu pri delu v gozdarstvu (Pravilnik …, 1979) določa pogoje in pravila, pod katerimi naj delajo gozdarji pri določenih fazah gozdnih del. Dela v gozdu so po pravilniku opredeljena kot dela z večjo nevarno- stjo za poškodbe in trajne okvare zdravja. Pravila so namenjena varovanju zdravja in preprečevanju težjih poškodb, ki so v gozdarstvu pogoste (Varovanje zdrav- ja …, 2022). Gozdnih delavcev s tem ne zavarujemo samo pred neugodnimi vremenskimi razmerami, tem- več tudi pred poškodbami, ki lahko nastanejo zaradi uporabe delovnih sredstev, kot so na primer motorne žage, traktorji in žičnice. Sušnik in Fras (1972) sta dokazala, da je delo seka- ča fizično zelo naporno delo, in s tem utemeljila uvrsti- tev med poklice, za katere bi morala obstajati skrajšana delovna doba zaradi preobremenjenosti in varovanja 44 P ajek L., Geršak G., P oje A.: V pli v upor abe go z darsk e osebne var o valne opr eme na psiho f izične obr emeni t v e zdravja. Bujas (1964) navaja, da gozdni delavci v delov- nem dnevu porabijo okrog 5000 kilokalorij energije. Od tega 3400 kcal (68 %) porabi za fizično delo, ostalo pa za delovanje drugih telesnih funkcij v mirovanju. Po njegovi razvrstitvi bi take delavce uvrstili v kategorijo srednje težkih fizičnih poklicev. Za težja dela od goz- darskih pa se šteje delo rudarjev, zidarjev, kovačev. Človeško telo za normalno delovanje notranjih or- ganov potrebuje stalno temperaturo telesnega jedra, to je okrog 37 °C, ne glede na temperaturo okolice. Proce- su ohranjanja konstantne telesne temperature pravi- mo termoregulacija (Health Canada, 2011). Ker se telo pogosto pregreva pri težkem fizičnem delu, bomo med raziskavo s pomočjo psihofizičnih kazalnikov raziskali vpliv toplotnega stresa, ki nastaja kot posledica dela uporabe obvezne osebne varovalne opreme pri sečnji. Pregrevanje telesa lahko zaradi povečanega znojenja privede do dehidracije, zmanjšanja učinkovitosti de- lavca, možnost srčne kapi in trajnih posledic za telo (Axelson, 1974). Osebna varovalna oprema tako po eni strani ščiti delavca pred poškodbami, po drugi strani pa lahko ne- gativno vpliva na psihofizične obremenitve. Protivrezna zaščita hlač, ki je obvezen del varovalne opreme sekača, traktorista in arborista, je debela plast nitkaste struktu- re, ki zagotavlja zaščito pred urezninami, hkrati pa zara- di svoje debeline zmanjšuje kroženje zraka in posledič- no povečuje izolativno sposobnost hlač. Ta pa pri viso- kih temperaturah pri delu negativno vpliva na zdravje in sposobnost delavca za delo (Garland in sod., 2020). Namen raziskave je izpopolniti znanje o vplivu uporabe osebne varovalne opreme na psihofizične obremenitve gozdarja sekača, želeli smo razširiti tudi nabor kazalnikov psihofizičnih obremenitev, ki bi jih lahko uporabili v prihodnjih raziskavah. Glavni cilj je bil ugotoviti potencialni vpliv uporabe osebne varoval- ne opreme na psihofizične obremenitve ter na primeru prikazati potek več psihofizičnih kazalnikov, in sicer količine laktata v krvi, temperature v ušesu, telesne mase, porabe energije, frekvence srčnega utripa, elek- trične prevodnosti kože, temperature kože in frekven- ce dihanja. Razen frekvence srčnega utripa izbrani ka- zalniki niso bili uporabljeni v gozdarskih raziskavah v zadnjih nekaj desetletjih, nekateri pa nikoli. 2 METODE 2 METHODS V raziskavi, ki je bila opravljena v sklopu magistrske naloge z naslovom Vpliv uporabe gozdarske osebne varovalne opreme na psihofizične obremenitve (Pajek, 2022), smo na kolesnem ergometru znamke Tunturi izvedli 12 sub-maksimalnemu testu podobnih testov (test, kjer dosežemo le 85 % maksimalnega srčnega utripa), in sicer po tri teste v kolesarskem dresu, pre- hodnih, zimskih in poletnih gozdarskih oblačilih v treh serijah. Izbor zaporedja opravljanja testov je bil naklju- čen (žrebanje lističev), vendar pa so se znotraj ene se- rije ponovili vsi štirje sistemi oblačil. Teste je opravljala vedno ista oseba, med testi pa smo merili srčni utrip, električno prevodnost kože (EDA), frekvenco dihanja, temperaturo kože, koncentracijo laktata v krvi, tempe- raturo v ušesu, telesno maso in porabo energije. Vsak test smo začeli s triminutnim mirovanjem v sedečem položaju. Nato se je testiranec usedel na ergo- meter in ga poganjal eno minuto pri uporu 25 W, nato tri minute pri uporu 50 W, program pa je nato samo- dejno stopnjeval upor (obremenitev) vsake tri minute za 25 W (slika 1). Test je potekal zvezno, to pomeni, da med posameznimi stopnjami obremenitev ni bilo premorov. Prek celotnega testa se je ohranjala ista hi- Slika 1: Stopnjevanje obremenitve (upora) pri testu na er- gometru Fig. 1: Stepwise load (resistance) increase during the ergom- Stepwise load (resistance) increase during the ergom- eter test Acta Sil va e et Ligni 129 (2022), 43–56 45 trost vrtenja pedal (kadenca), in sicer 50 vrtljajev na minuto, hkrati pa tudi vzravnan sedeči položaj, da bi zagotovili primerljivost med testi. Test smo zaključi- li s težavnostno stopnjo (upor), v kateri je testiranec dosegel ciljni srčni utrip približno 160 u/min (utripov na minuto). Zadnjo začeto težavnostno stopnjo je te- stiranec odpeljal v celoti. Ciljni srčni utrip smo si zasta- vili po vzoru japonske raziskave (Kurumatani in sod., 1992), kjer so sub-maksimalen test, podoben testu v naši raziskavi, opravljali toliko časa, dokler testiranec ni dosegel 85 % svojega maksimalnega srčnega utripa (maksimalni srčni utrip = 220 – starost testiranca), ter na podlagi dosedanjih raziskav, kjer pulz med delom v gozdu redko preseže vrednost 160 u/min (Poje, 2011). V naši raziskavi je ciljni srčni utrip znašal 160 u/min, kar je nekoliko manj od ciljnega utripa, izračunanega samo na podlagi maksimalnega srčnega utripa (195 u/ min * 0,85 = 165 u/min). Testiranec je moški, dobro fizično pripravljen, star 25 let, visok 185 cm, s telesno maso 80 kg ter inde- ksom telesne mase (BMI) 23,3. Fizično je redno akti- ven, sedem mesecev pred prvim testiranjem se je še profesionalno ukvarjal s cestnim kolesarstvom. Pred začetkom vsake kolesarske sezone je opravil Conconi- jev maksimalni obremenitveni test na ergometer kole- su, ki je namenjen ugotavljanju aerobnih in anaerobnih kapacitet pri športnikih. Na testu leta 2021 je pri 500 W upora njegov maksimalni srčni utrip znašal 197 u/ min, maksimalna poraba kisika 67 ml/min/kg in pro- stornina izdihanega zraka 188 l/min. Maksimalni srčni utrip bi glede na starost testiranca moral znašati 195 u/min (maksimalni srčni utrip = 220 – starost). Glede na dosedanje raziskave, kjer ugotavljajo, da pri spremljanju laktata v krvi, srčnega utripa in naj- večje moči maksimalni in sub-maksimalni testi lahko potekajo po enkrat na dan, več dni zapored (Scharhag Rosenberger in sod., 2013), smo v posameznem dnevu naredili le po en test ter tako preprečili vpliv utrujeno- sti na rezultate meritev. Meritve smo opravljali v do- poldanskem času, med 8. in 9. uro zjutraj. Pazili smo, da neposredno pred meritvami testiranec ni zaužil kave in sladkih pijač, ker bi to lahko vplivalo na rezul- tate meritev. V prostem času pred vsakim dnevom me- ritev se ni opravljalo fizično napornih del. 2.1 Sistemi oblačil 2.1 Clothing systems Med testi je testiranec uporabljal štiri različne siste- me oblačil, in sicer zimski, poletni in prehodni gozdar- ski sistem ter kolesarski dres, ki nam je rabil za kontro- lo (preglednica 1). Pri gozdarskih sistemih oblačil so bile vedno uporabljene rokavice, hlače in zaščitni čevlji Slika 2: Kolesni ergometer Tunturi e85 in zimski sistem var- ovalne opreme Fig. 2: Tunturi e85 bicycle ergometer and winter protective clothing system 46 P ajek L., Geršak G., P oje A.: V pli v upor abe go z darsk e osebne var o valne opr eme na psiho f izične obr emeni t v e s protivrezno zaščito, čelada z glušniki in vizirjem, me- njavali pa so se posamezni kosi zgornjih delov oblačil. Tako je zimski sistem vseboval poleg delovne majice še debelejšo jakno s protivrezno zaščito (slika 2), preho- dni namesto debelejše, tanjšo zaščitno jakno, poletni pa le tanko delovno majico z dolgimi rokavi. Uporablje- ni gozdarski čevlji in zaščitne hlače ščitijo pred vrezom z verigo profesionalnih motornih žag s hitrostjo do 24 m/s (razred 2). Spodnje perilo, sestavljeno iz spodnjih hlač, spodnje majice in nogavic, je bilo vedno enako, narejeno iz poliestra in namenjeno odvajanju vlage s telesa pri fizični aktivnosti. Testi v kolesarskem dresu so poleg spodnjega perila in nogavic potekali le v kole- sarskem dresu (slika 3). Vsi kosi gozdarskih oblačil so bili od proizvajalca Husqvarna, čelada od proizvajalca Stihl, nogavice, kole- sarski dres in spodnje perilo pa od proizvajalca Donen (preglednica 1, slika 3). 2.2 Klimatske razmere laboratorija 2.2 Climate conditions of the laboratory Poskus smo opravljali v prostoru s klimatsko na- pravo, ki nam je zagotavljala kar najbolj konstantne mikro-klimatske razmere v času testiranj. Klimatsko napravo smo dan pred prvim testiranjem nastavili na stalno delovanje (24 ur) in najnižjo možno temperatu- ro zraka (17 °C). Z napravo Metrel MI 6401 Poly smo na koncu vsakega poskusa izmerili temperaturo, vlago, Slika 3: Dvodelni kolesarski dres znamke Donen (Donen, 2022) Fig. 3: Donen two-piece cycling kit (Donen, 2022) Oblačilo Proizvajalec T ip Zimska Prehodna Poletna Kontrola Gozdarska jakna (zimska) Husqvarna Technical extreme × Gozdarska jakna (prehodna) Husqvarna Technical vent × Delovna majica z dolgimi rokavi (poletna, tanjša) Husqvarna Majica z dolgimi rokavi × × × Dopasne zaščitne hlače Husqvarna Functional class 2 × × × Rokavice usnjene Husqvarna Classic × × × Zaščitni usnjeni čevlji z zaščito pred urezom Husqvarna Technical 24 × × × Čelada z glušniki in vizirjem Stihl Function basic × × × Nogavice Donen Kolesarske nogavice × × × × Spodnje perilo Donen Baselayer × × × Kolesarski dres (kratke hlače in kratka majica) Donen DSM-011 × Preglednica 1: Sestava sistemov oblačil Table 1: Composition of clothing systems Acta Sil va e et Ligni 129 (2022), 43–56 47 hitrost vetra in volumenski pretok zraka v laboratori- ju. Primerjava izmerjenih podatkov po koncu vsakega testiranja kaže, da se je najbolj spreminjala količina vlage v laboratoriju (40,5 % - 53,1 %), temperatura zraka je med raziskavo rahlo upadala in se spreminjala med 16,1 °C in 18,9 °C , prostorninski pretok zraka je bil med 7,2 m 3 /h in 7,5 m 3 /h, hitrost pretoka zraka pa je bila konstantna. 2.3 Priprava in obdelava podatkov 2.3 Data preparation and processing Pred analizo podatkov smo iz podatkovne baze odstranili izmerjene podatke pred mirovanjem in vse podatke po koncu testa. Za analizo podatkov in grafič- no predstavitev rezultatov smo uporabili program MS Excel, za statistično analizo pa program JASP (Univer- sity of Amsterdam). Pri statistični analizi smo poleg deskriptivne analize uporabili parni t-test, s katerim smo preverjali, ali obstajajo razlike v srednjih vredno- stih med kazalniki, ki smo jih merili le na začetku in koncu testiranja (laktat, temperatura v ušesu in tele- sna masa). Linearno regresijo smo uporabili za analizo porabe energije, da bi ugotovili, ali le ta narašča z upo- rom in trajanjem testa. Z analizo kovariance (ANCOVA) pa smo preverjali vpliv upora in izbora sistema oblačil na psihofizične kazalnike, merjene kontinuirano med testi. Pred analizo kovariance vpliva upora na elek- trično prevodnost kože smo osnovne podatke (upor in EDA) logaritmirali in s tem napravili postopek lineari- zacije. Za analizo razlik med sistemi testiranih oblačil smo uporabili post-hoc test (Tukey), ki smo ga opravili po analizi kovariance. 2.4 Psihofizični kazalniki, merilni inštrumenti in potek meritev 2.4 Psychophysical indicators, measuring in- struments and measuring procedures Za merjenje psihofizičnih kazalcev testiranca med testi smo uporabljali več merilnikov in senzorjev. Za merjenje srčnega utripa in porabo energije smo upo- rabljali pas Suunto Smart heart rate belt, nameščen direktno na kožo okrog prsnega koša, ki je bil brez- žično povezan s športno uro znamke Suunto, model 9. Pas smo zaradi boljšega zaznavanja srčnega utripa pred namestitvijo vedno navlažili z vodo. Utrip se je zapisoval na pomnilnik športne ure, izmerjene podat- ke smo kasneje prenesli v mobilno aplikacijo Suunto. Ker aplikacija zapisuje datoteke v svoji obliki (.fit), smo datoteke za lažjo analizo pretvorili v datoteko Excel z uporabo programa Golden Cheetah. Ura omogoča tudi funkcijo izračuna porabe energije, ki je zapisana v mo- bilni aplikaciji za vsak test (dejavnost) posebej. Na levo nadlaket smo testirancu namestili zapestni- co BodyMedia armband (slika 4), s katero smo izmerili temperaturo kože in električno prevodnost kože (suhe elektrode). Zapestnica je namenjena za uporabo med športnimi aktivnostmi. Z njo je moč beležiti stopnjo fizične aktivnosti, porabo energije, električno prevo- dnost kože, število dnevnih korakov in kakovost span- ca. Zapestnica je lahka, nemoteča za uporabo in omo- goča zapis več kot 5000 podatkov na minuto na vgra- jeni notranji pomnilnik. Za izvoz izmerjenih podatkov smo uporabljali program Sense Wear 8.3, ki omogoča shranjevanje podatkov v datoteko Excel. Z multiparametrično napravo Biopac Systems MP150, s pripadajočim računalniškim programom ACQKnowledge, namenjenim analizi podatkov z vzorč- no frekvenco 1000 HZ, smo merili temperaturo kože, električno prevodnost kože (nadlaket) in frekvenco dihanja. Naprava je sestavljena iz centralnega modula in dodatnih modulov, ki se lahko po potrebi dodajajo k centralnemu glede na namen raziskave in uporabo raz- ličnih senzorjev. Vsak dodan modul je namenjen svoje- mu senzorju (Biopac Systems, Inc). Temperaturo kože smo merili z majhnim in zelo občutljivim tipalom, ki je bil prek žice povezan z napravo, nameščen pa je bil ob zapestnici BodyMedia na nadlaktu. Brezžičen senzor, ki smo ga uporabljali v raziskavi za električno prevo- dnost kože, je vseboval mokre elektrode za enkratno uporabo, nameščen pa je bil poleg zapestnice BodyMe- dia in senzorja za temperaturo kože Biopac (slika 5). Okrog prsnega koša smo čez oblačila namestili trak s senzorjem za merjenje frekvence dihanja Biopac, ki deluje na principu raztezanja. Ko vdihnemo, se prsni koš poveča in tako razteza senzor. Senzor dihanja je bil s centralno enoto povezan prek žice. Slika 4: Zapestnica BodyMedia Fig. 4: BodyMedia wristband 48 P ajek L., Geršak G., P oje A.: V pli v upor abe go z darsk e osebne var o valne opr eme na psiho f izične obr emeni t v e Koncentracijo laktata v krvi smo merili z merilnimi lističi in merilcem Nova Biomedical (slika 6), ki se obi- čajno uporablja pri maksimalnih, sub-maksimalnih te- stiranjih in treningih športnikov za določitev vrednosti laktata ob določenem naporu. To nam omogoča dolo- čiti stopnjo obremenitve, ki loči med aerobno in ana- erobno vadbo (aerobni prag). Za odvzem vzorca krvi smo potrebovali lanceto z iglo, ki predre kožo. Pred vbodom v prst (prstanec) smo blazinico razkužili z al- koholnim robčkom, kapljico krvi pa smo prestregli z li- stičem, ki je bil vstavljen v napravo. Po nekaj sekundah naprava na zaslonu prikaže izmerjeno količino laktata v krvnem vzorcu. Vzorec krvi smo vzeli pred začetkom testa (v mirovanju) in po koncu testa. Temperaturo v ušesu smo merili pred in po testu s termometrom znamke 4me z natančnostjo +/- 0,2 °C. Pred začetkom in koncem vsakega testa smo testi- ranca stehtali brez oblačil in senzorjev z osebno teh- tnico Sencor SBS 5005 (natančnost +/- 100 g), s čimer smo posredno izmerili količino izločene vode. Za opravljanje sub-maksimalnega testa smo upo- rabili kolesni ergometer znamke Tunturi, model E85. Kolo je bilo s priključnim kablom povezano z računal- nikom in programskim sistemom T-ware, s katerim smo zagnali vnaprej pripravljeni protokol obreme- nitvenega testa. Kolo je namenjeno za kolesarjenje v notranjih prostorih za rekreativno uporabo. Omogoča kolesarjenje po vnaprej določenih programih z izbrano obremenitvijo ali pa prosto kolesarjenje, kjer je možno sproti spreminjati težavnost pedaliranja na zaslonu. 3 REZUL T ATI 3 RESUL TS 3.1 Psihofizični kazalniki merjeni pred in po testu 3.1 Psychophysical indictors measured before and after the test Vrednosti koncentracije laktata, merjene pred testom, so se gibale med 0,8 mmol/l in 3,4 mmol/l, vrednosti, merjene po testu, pa med 1,1 mmol/l 5,1 Slika 5: Senzor prevodnosti kože z mokrimi elektrodami (levo) in naprava Biopac Systems MP150 (desno) Fig. 5: Electrodermal activity sensor with wet electrodes (left) and MP150 Biopac Systems device (right) Slika 6: Merilnik laktata z lističem (vir: Sports Physio and Performance) Fig. 6: Lactate meter with measuring strip (Source: Sports Physio and Performance) Acta Sil va e et Ligni 129 (2022), 43–56 49 Slika 7: Povprečna koncentracija laktata pred in po testu po sistemih oblačil Fig. 7: Average concentration of lactate before and after the test by clothing system Slika 8: Povprečna ušesna temperatura pred in po testu po sistemih oblačil Fig. 8: Average ear temperature before and after the test per clothing system Slika 9: Podatki o telesni masi pred in po sub-maksimalnem testu Fig. 9: Body mass data before and after the sub-maximal test 50 P ajek L., Geršak G., P oje A.: V pli v upor abe go z darsk e osebne var o valne opr eme na psiho f izične obr emeni t v e mmol/l. Največja absolutna razlika med koncentracija- ma pred in po testu je znašala 2,0 mmol/l, izmerili smo tudi negativne razlike, in sicer je najnižja znašala -1,5 mmol/l, medtem ko pri enem testiranju ni bilo razlik (slika 7). Razpon vrednosti ušesne temperature, izmerjene pred testom, je bil od 35,6 °C do 37,4 °C, po testu pa od 36,0 °C do 37,3 °C. Najvišja razlika med meritvama je bila 0,6 °C v dveh primerih, najnižja je dosegla negativ- ne vrednosti, in sicer -0,7 °C, v enem primeru pa razlik ni bilo (slika 8). Telesna masa, izmerjena pred testom, se je gibala med 78,9 kg in 80,9 kg, po testu pa med 78,8 kg in 80,6 kg. Pri vseh testiranjih je prišlo do negativnih razlik med meritvami, vrednosti razlik pa so se gibale med -0,1 kg in -0,6 kg (slika 9). Porabo energije smo merili med testi, vrednosti pa smo zabeležili po koncu posameznega testa. Zabele- žene vrednosti so se gibale med 240 kcal in 348 kcal (slika 10). 3.2 Psihofizični kazalniki, merjeni med testom 3.2 Psychophysical indicators measured during the test Srčni utrip se pri uporabi vseh sistemov oblačil po mirovanju (0 W) hitro poveča, nekoliko zmanjša pri drugi stopnji obremenitve (50 W), nato pa konstantno povečuje, in sicer najhitreje pri uporabi zimskega siste- ma, najpočasneje pa med testom v kolesarskem dresu. Posledično je bil ciljni srčni utrip (160 u/min) najprej dosežen pri uporabi zimskega sistema oblačil ter niž- jem uporu, enakem 200 W, v kolesarskem dresu pa pri uporu 275 W (slika 11). V splošnem je električna prevodnost kože, merjena z merilnikom Biopac, z naraščanjem upora ergometra do 75 W (prehodni in zimski sistem) oziroma 125 W (kontrola) konstantna, potem pa se začne eksponen- tno povečevati, kar velja za vse sisteme oblačil. Pove- čevanje prevodnosti je najhitrejše pri prehodnem in zimskem sistemu oblačil, nekoliko počasnejše pri po- letnem in najpočasnejše pri kontrolnih meritvah. Naj- Slika 10: Poraba energije po sistemih oblačil v treh pono- vitvah merjenja Fig. 10: Energy consumption by clothing system over three measurment iterations Slika 11: Povprečni srčni utrip glede na upor in sistem oblačil Fig. 11: Average heart rate by resistance and clothing system Acta Sil va e et Ligni 129 (2022), 43–56 51 višje povprečne vrednosti so bile dosežene na koncu testa, in sicer pri poletnem sistemu 2,7 μS, pri zimskem in prehodnem 2,6 μS, pri kontroli pa 1,9 μS (slika 12). Ker smo prevodnost kože merili z dvema različni- ma merilnikoma (Biopac in BodyMedia), prikazujemo primerjavo rezultatov iz obeh merilnikov. Opaziti je, da je trend naraščanja električne upornosti kože podoben pri obeh merilnikih, razlikujejo pa se vrednosti. Z nara- ščanjem upora ergometra narašča razlika v vrednostih med merilnikoma. Najvišja izmerjena povprečna razli- ka znaša 1,5 μS pri 225 W upora (slika 13). Slika 12: Povprečna električna prevodnost kože, merjena z merilnikom Biopac, glede na upor in posamezne sisteme oblačil Fig. 12: Average electrodermal activity, measured with the Biopac meter, with respect to resistance and clothing system Slika 13: Povprečna električna prevodnost kože, merjena z merilnikoma BodyMedia in Biopac Fig. 13: Average electrodermal activity measured with Body- Average electrodermal activity measured with Body- Media and Biopac meters Slika 14: Temperatura kože, merjena z napravo Biopac, glede na upor in sistem oblačil Fig. 14: Skin temperature measured with a Biopac meter with respect to load and clothing system 52 P ajek L., Geršak G., P oje A.: V pli v upor abe go z darsk e osebne var o valne opr eme na psiho f izične obr emeni t v e Temperature kože (slika 14) je bila v povprečju najnižja pri izvedbi poskusa v kontrolnih oblačilih ter višja z vsakim dodanim kosom oblačila. Najnižjim vre- dnostim temperature pri kontroli sledi poletni, nato prehodni in nazadnje zimski sistem oblačil. Začetne vrednosti temperature v mirovanju (0 W) so se gibale od 32,6 °C (kontrola) in 33,0 °C (zimski). Iz rezultatov je razvidno, da se pri kontroli temperatura kože do 100 W upora ergometra znižuje, nato pa prične eksponen- tno povečevati. Nihanja temperature kože pri poveče- vanju upora so opazna tudi pri uporabi poletnega in zimskega sistema oblačil. Frekvenca dihanja med testi je znašala od 12,4 do 16,9 vdihov na minuto. V splošnem je frekvenca diha- nja iz 13,0 vdihov/min narasla na 16,9 vdihov/min pri uporu ergometra 25 W do 75 W, se nato zmanjšala na 14,0 - 14,8 vdihov/min pri uporu 125 W do 150 W ter se nato vnovič postopoma povečevala do konca testa, kjer je frekvenca dosegla 16,5 - 16,9 vdihov/min. Po- tek frekvence dihanja je podoben ne glede na sisteme oblačil, uporabljenih med testi (slika 15). 4 RAZPRAVA IN ZAKLJUČKI 4 DISCUSSION AND CONCLUSIONS Članek zagotovo predstavlja eno celovitejših psi- hofizioloških raziskav v slovenskem gozdarstvu, ki se po številu vključenih kazalnikov lahko primerja le z več desetletij staro raziskavo, ki sta jo leta 1972 opra- vila Sušnik in Fras. Glavna vrednost raziskave je tako v naboru in preučevanju psihofizičnih kazalnikov ter instrumentov za njihovo merjenje, kar je pomemben potencial za nadaljnje raziskave v gozdarstvu. Za raz- iskavo smo tako potrebovali devet merilnikov, s ka- terimi smo beležili osem psihofizičnih kazalnikov ter štiri kazalnike mikro-klimatskih razmer. Uporabo me- rilnikov in kazalnikov smo prikazali na primeru ugota- vljanja vpliva gozdarske osebne varovalne opreme na psihofizične obremenitve. Z merjenjem koncentracij laktata v krvi smo ugoto- vili, da ni značilnih razlik med povprečnimi vrednost- mi, merjenimi pred in po testih, čeprav so bile vre- dnosti pri zimskem, poletnem in kontrolnem sistemu oblačil po testu višje, medtem ko so bile vrednosti pri prehodnem sistemu nižje. Začetne koncentracije lakta- ta pred testom se ujemajo s pričakovanimi vrednostmi, saj naj bi koncentracije laktata v mirovanju dosegale vrednosti do 2 mmol/l (Kramaršič, 2016), medtem ko končne vrednosti koncentracije laktata niso skladne z dosedanjimi raziskavami, kjer so vrednosti na kon- cu testa običajno večje kot na začetku. Tako na primer ugotavljajo, da je koncentracija laktata pri uporu 320 W znašala 10 mmol/l (Koblar, 2016). Možno je, da telo zaradi nizke kadence in relativno nizke obremenitve že med testiranjem porablja laktat, zato vrednosti po končanih testih niso vedno višje od začetnih. Menimo tudi, da na količino proizvedenega laktata vpliva več dejavnikov, kot na primer zaužita hrana, količina span- ca, temperatura okolja, trajanje obremenitve in stopnja fizične pripravljenosti. Ušesna temperatura, tako kot tudi rektalna, sodita med najprimernejši metodi za ugotavljanje tempera- ture telesnega jedra (Fogarty, 2002). Neposredna pri- merjava obeh vrednosti sicer ni možna, saj znanstve- niki ugotavljajo, da med načinoma merjenja obstajajo statistično značilne razlike (Ko in sod., 2019). Poskus Greenleaf in Castle (1972) je pokazal, da so vrednosti temperature v ušesu v mirovanju nižje za 0,4 °C, po koncu vadbe pa za 1,1 °C od temperature telesnega jedra. Novodobna raziskava južnokorejskih znanstve- nikov podaja razliko med temperaturo v ušesu in rek- talno merjeno v mirovanju (med spanjem) 0,3 °C (Ko in sod., 2019). Slika 15: Število vdihov na minuto glede na upor in sistem oblačil Fig. 15: Number of breaths per minute by load and clothing system Acta Sil va e et Ligni 129 (2022), 43–56 53 V raziskavi ugotavljamo, da se je po koncu testov ušesna temperatura in s tem tudi temperatura telesne- ga jedra pri vseh sistemih oblačil povečala. Rezultati so tako skladni z dosedanjimi raziskavami, kjer ugota- vljajo porast rektalne temperature tako pri kolesarski raziskavi (Levels in sod., 2011) kot pri sečnji v gozdu (Sušnik in Fras, 1992). Meritve telesne mase pred in po testu so pokaza- le na relativno visoko zmanjšanje telesne mase (0,3 do 0,5 kg v cca. 27 minutah pri temperaturi zraka 17 °C), kar je predvsem posledica povečanega znojenja. To bi ob nezadostni količini zaužitih tekočin med de- lom v gozdu lahko privedlo do dehidracije, saj bi dela- vec pri enaki stopnji znojenja (0,67 - 1,11 l/h) in enaki obremenitvi kot na testu v osemurnem delavniku z upoštevanjem odmora za malico izgubil od 5,0 do 8,3 l znoja. Količine se relativno dobro ujemajo s trditva- mi Axelsona (1974), ki pravi, da morajo gozdni delav- ci v času delavnika popiti od 5-6 l tekočine s soljo, da bi preprečili dehidracijo in upad zmogljivosti delavca. Sušnik in Fras (1972) sta ugotovila, da so delavci pri sečnji iglavcev izločili v povprečju po 2,86 l, pri sečnji listavcev pa 3,31 l. Pri tem moramo upoštevati, da so razlike v izločenem znoju močno povezane s starostjo, telesno višino, količino mišične mase, stopnjo fizične pripravljenosti ter zaužito hrano in tekočino. S staro- stjo se pri isti obremenitvi bolj potimo kot v mladosti, prav tako za osebe z več mišične mase velja, da bolj ko smo fizično pripravljeni, manj se potimo za opravljanje enakega dela (Lenasi, 2014). Axelson (1974) ugotavlja, da se poraba energi- je sekačev giblje med 6 in 11 kcal/min. V poskusu pa smo ugotovili da povprečna poraba energije znaša 9,6 kcal/min, kar se ujema s porabo energije delavcev, ki so opravljali dela pretežno ročno, ko še ni bilo novo- dobnih motornih žag in traktorjev (Kaminsky, 1953). Novejša raziskava Melemeza in Tunaya (2010) pa je pokazala, da se poraba energije giblje med 5 - 7,5 kcal/ min, kar uvrščajo v kategorijo težkega fizičnega dela. Statistična analiza naših rezultatov je pokazala, da na porabo energije sistemi oblačil nimajo vpliva, ima pa značilen vpliv trajanje testa. Iz rezultatov tako sledi, da ima na porabo energije večji vpliv trajanje kakor jakost obremenitve, merjena prek frekvence srčnega utripa. Rezultati so tako sicer nepričakovani, pa vendar skla- dni z dosedanjimi raziskavami, kjer navajajo, da je po- raba energije izračunana iz povprečnega srčnega utri- pa, trajanja obremenitve, maksimalne porabe kisika osebe, starosti, spola in stopnje fizične pripravljenosti (Keytel in sod., 2005). Na srčni utrip, izmerjen med poskusi, značilno vpli- va izbira sistema oblačil. Glede na dosedanje raziskave (Levanto in sod., 1977) predvidevamo, da se težavnost dela povečuje z izolativnostjo in težo oblačil. Vpliv oblačil na težavnost dela se je pokazal tudi pri traja- nju testov, kjer je pri kontrolnem sistemu v povprečju trajal najdlje (33 min), manj pri poletnem (29 min) in najmanj pri zimskem in prehodnem sistemu (27 min). Zanimivo je, da je v raziskavi testiranec v kolesarskem dresu lahko obremenitev nadaljeval tri stopnje (9 min) več kot v zimskem in prehodnem sistemu oblačil, pre- den je dosegel ciljni srčni utrip (160 utripov/min). Te- žavnost dela je torej najnižja pri uporabi kolesarske- ga dresa (kontrola), vendar pa ta ni primeren za delo v gozdu. Levanto in Turkkila (1977) v raziskavi, kjer sta ugotavljala izolativnost gozdarskih oblačil na kole- snem ergometru, navajata stopnjevanje do upora 78,5 W. Pri tem uporu ergometra smo v raziskavi zabeležili srčni utrip med 85 in 100 u/min, odvisno od upora- bljenega sistema oblačil, kar je manj, kot so navedbe raziskovalcev, da je lahko povprečni srčni utrip med delom sekača med 100,3 in 115,3 u/min (Poje, 2011), 109 in 122 u/min (Lipoglavšek, 1992), Axelson (1974) pa navaja povprečni srčni utrip sekačev 110 u/min. Iz tega sledi, da je ocenjena obremenitev (78,5 W) v ome- njeni raziskavi prenizka ali, kar je bolj verjetno, da je fizična zmogljivost testiranca v naši raziskavi višja od povprečne zmogljivosti gozdnega delavca. Primerjava rezultatov električne prevodnosti kože, izmerjenih z napravama BodyMedia in Biopac, sicer prikazujeta različne absolutne vrednosti, vendar je trend izmerjenih količin podoben pri obeh merilnikih. Ugotovili smo, da zapestni merilnik BodyMedia prece- njuje vrednosti v primerjavi z vrednostmi merilnika Biopac, vendar je precej lažji, enostavnejši za uporabo in bolj ergonomski. Oba senzorja sta bila nameščena na istem mestu, in sicer zaradi uporabe gozdarske osebne varovalne opreme na nadlakti leve roke. Rezul- tati meritev kažejo, da so bile obremenitve najvišje pri uporabi debelejših oblačil (zimski in prehodni sistem), kar pomeni, da je bila psihološka vzburjenost testiran- ca z uporabo teh sistemov najvišja. Pri interpretaciji rezultatov električne prevodnosti kože niso pomemb- ne samo maksimalne vrednosti, vendar je smiselno upoštevati, pri kateri stopnji upora vrednosti začnejo naraščati. V našem primeru se je izkazalo, da se psi- hološka vzburjenost in potenje začneta povečevati z uporabo prehodnega in zimskega sistema v povprečju eno stopnjo prej (75 W) kot pri poletnem sistemu in kontroli (100 W). Temperatura kože je bila pričakovano najnižja pri kontrolnih meritvah v kolesarskem dresu, saj je le ta izdelan iz lycre in poliamida, narejen v izvedbi s kratki- mi rokavi in hlačami, kar zagotavlja učinkovito hlajenje 54 P ajek L., Geršak G., P oje A.: V pli v upor abe go z darsk e osebne var o valne opr eme na psiho f izične obr emeni t v e in prenos vlage s kože v okolje. Pri izvedbi poskusa v kolesarskem dresu temperatura kože upada do 125 W upora, potem pa se prične povečevati. Vzrok za takšno gibanje temperature je v termoregulacijskem procesu, ki je pri fizično dobro pripravljenih osebah in vrhun- skih športnikih učinkovitejši, kar jim omogoča dalj- šo in intenzivnejšo vadbo, podobno kot pri procesu aklimatizacije na vročino (Lenasi, 2014). Pri uporabi zimskega in prehodnega sistema, ki imata tudi najve- čjo izolativno vrednost, temperatura kože narašča od začetka do konca poskusa, kar pomeni, da zaradi izo- lativnosti obleke termoregulacijski procesi niso mo- gli opravljati svoje funkcije in zaradi onemogočenega izhlapevanja znoja s kože in zadrževanja toplega zra- ka pod debelejšimi kosi oblačil toplote ni bilo mogo- če oddajati v okolico. Do podobnih spoznanj je prišel tudi Fogarty (2002), ki je pri analizi temperature kože pri testiranjih gasilskih varovalnih oblačil ugotovil, da temperatura kože začne strmo naraščati, ko se testira- nec premakne iz stanja v mirovanju (sedeči položaj) do ergometra, po začetku poskusa temperatura kože še vedno narašča, vendar pa ne več tako intenzivno. Poskus Levelsa in sod. (2011) je pokazal, da med pred- hodno hlajenimi in nehlajenimi testiranci pri vožnji na čas v dolžini 7,5 km ni statistično značilnih razlik v povprečni proizvedeni moči, so pa razlike značilne v temperaturi kože (2,0 °C). Še bolj izrazit začetni skok in kasnejši upad vredno- sti kot pri temperaturi kože smo zaznali pri meritvah frekvence dihanja. Ta kmalu po začetku obremenitve že doseže maksimalne vrednosti pri nekaterih siste- mih oblačil (zimski), nato med 50 in 125 W upade ter se nato spet začne dvigati proti maksimalnim vredno- stim za večino od sistemov (prehodni, dres, poletni sistem). Zanimiva je primerjava izmerjenih vrednosti, ki so se med obremenitvijo gibale med 12,4 in 16,9 vdihov/min, in raziskavo, kjer so ugotavljali vpliv teh- nike postopnega mišičnega sproščanja na psihofizio- loški vpliv telesa (Robič, 2017). Pri njihovem poskusu so med drugim izmerili tudi frekvenco dihanja, ki je med izvajanjem sprostitvenih tehnik dosegala vredno- sti okrog 15 vdihov/min. Pri tem navajajo, da dihanje med vadbo in stresnimi napori postane plitvo in hitrej- še, medtem ko med sproščanjem ali počitkom postane globlje in počasnejše (Robič, 2017). Na podlagi več štu- dij ugotavljamo, da upad frekvence dihanja v raziskavi lahko pripišemo povečani globini dihanja. Pri povečani obremenitvi se namreč poveča minutni volumen srca, ki je produkt količine zraka pri enem vdihu in frekven- ce dihanja (Cerar, 2008). S stopnjo treniranosti se po- večuje funkcionalna in dihalna sposobnost dihalnih mišic z vsakim zoževanjem in širjenjem prsnega koša (Pustovrh, 2020). S povečano globino dihanja se v pljučih aktivira odpiranje alveolov (pljučnih mešičk- ov), ki so v spodnjem delu pljuč, kar omogoča povečan privzem kisika iz zraka v kri. Tako se pri dobro fizično pripravljenih osebah pri povečanem naporu zmanjša frekvenca dihanja, poveča pa se globina dihanja, zaradi česar bolje pripravljeni lažje opravijo enako delo kot slabše pripravljeni (Klakočar in sod., 2019). Da je delo gozdnih delavcev zaradi njegove težavno- sti, vročine, mraza, ropota in tresenja prezahtevno, je ugotovilo že več znanstvenikov (Sušnik in Fras, 1972; Axelson, 1974; Poje in Potočnik, 2008; Poje, 2011). Za razbremenitev delavcev in zmanjšanje težavnosti dela Poje (2011) predlaga rotacijo delovnih mest med se- kačem in traktoristom, kar naj bi zmanjšalo težavnost dela za 25 %, Sušnik in Fras (1972) pa poleg spremem- be dnevnih norm in metod dela tudi predlagata, da bi morala biti fizična zmogljivost gozdnega delavca, mer- jena prek maksimalne porabe kisika, vsaj 3,2 l/min, za delavca pri starosti 25 let pa 4,5 l/min. Iz rezultatov raziskave in tudi dosedanjih raziskav (Levanto in Tur- kkila, 1977; Poje in Potočnik, 2008) lahko povzamemo, da psihofizično obremenitev gozdnih delavcev lahko uravnavamo z izbiro primernih sistemov osebne varo- valne opreme, saj njena izbira vpliva na večino psiho- fizičnih kazalnikov, obravnavanih v raziskavi. Glede na to predlagamo, da se pri delu uporabljajo čim bolj zrač- na in tanka oblačila, ki še vedno zagotavljajo trajnost in obvezno zaščito pred poškodbami, a vseeno omogoča- jo ohlajenje telesa. Kosov oblačil naj bo čim več, da bo delavcem omogočeno prilagajanje na temperaturne in vlažnostne razmere. Pri tem je zagotovo največji izziv nadaljnji razvoj zaščitnih gozdarskih hlač, ki so z viša- njem stopnje zaščite, kot posledica razvoja motornih žag, vedno debelejše in težje. V raziskavi smo opravili meritve samo na eni osebi, ki je bila poleg tega tudi bolj zmogljiva od povprečja gozdnih delavcev, na kar kaže tako maksimalna pora- ba kisika, ki je bila pri testni osebi enaka 5,36 l/min in za 2,55 l/min večja od maksimalne porabe kisika goz- dnih delavcev (Sušnik in Fras, 1972), kot tudi nižja fre- kvenca srčnega utripa pri uporu 78,5 W na kolesnem ergometru. V primerjavi z običajno težavnostjo dela gozdnih delavcev (Sušnik in Fras, 1972; Axelson, 1974; Kurumatani in sod., 1992; Poje in Potočnik, 2008; Poje, 2011) je realno pričakovati, da bi bili rezultati pri dru- gih osebah, predvsem manj zmogljivih oziroma treni- ranih, drugačni. Največja pomanjkljivost raziskave se kaže v števi- lu testirancev. Ker smo v poskusu testirali samo eno osebo in je odziv merjenih kazalnikov pogosto odvisen od individualnih lastnosti posameznika, je primerjava Acta Sil va e et Ligni 129 (2022), 43–56 55 rezultatov težja, posplošitev na večjo populacijo pa ni mogoča. S testiranji na kolesnem ergometru smo si- mulirali obremenitev dela, ki naj bi jo sekači dosegali pri delu v gozdu. Ta vsekakor ni enaka delu v gozdu, saj testiranec ni bil obremenjen z enakimi statičnimi in dinamičnimi obremenitvami, ki so značilne za delo sekača. Zlasti pri dinamičnih obremenitvah se lahko frekvenca srčnega utripa hitro zviša (Poje, 2011; Žitko, 2015). Zato bi bilo zanimivo opraviti merjenje enakih kazalnikov psihofizične obremenitve pri dejanskem delu sekača v gozdu in dobljene rezultate primerjati z našo raziskavo, kjer smo imeli ves čas kontrolirane laboratorijske razmere. Ena izmed pomanjkljivosti raziskave je tudi ta, da poleg frekvence dihanja nismo izmerili še globine dihanja, na podlagi katere bi lahko izračunali minutni volumen izdihanega zraka, s čimer bi lahko razložili upad frekvence dihanja. Iz naštetih pomanjkljivosti izhajajo priporočila za nadaljnje raziskave. Tako bi moralo biti za splošno veljavnost rezultatov o vplivu osebne varovalne opre- me na psihofizične obremenitve izbrano večje število testirancev, ki bi bili iz populacije gozdnih delavcev izbrani sistematično po izbranih osebnostnih lastno- stih (starost, spol, višina, bolezni, stopnja fizične pri- pravljenosti). Zaradi popolnejših rezultatov meritev dihanja predlagamo, da se v nadaljnjih raziskavah po- leg frekvence dihanja opravi še merjenje globine diha- nja, kar bi omogočalo izračun prostornine izdihanega zraka, na podlagi katerega lahko izračunamo minutno porabo kisika, ki ponazarja energijsko sposobnost po- sameznika (Cerar, 2008). Prehrane testirancu v naši raziskavi nismo omejevali, zato za izboljšanje rezul- tatov z zmanjšanjem vplivnih dejavnikih predlagamo, naj testiranci pred vsakim testom zaužijejo količinsko in strukturno po ogljikovih hidratih, beljakovinah, ma- ščobah in vlakninah podoben obrok hrane. S tem bi poskušali izničiti vpliv hrane na psihofizične kazalnike. Poleg prehrane ima prav tako ima vpliv na rezultate zgodnji jutranji ali pozno popoldanski čas testiranj ter ura zbujanja, zato je pomembno, da se testiranja opra- vljajo ob isti uri (Bougard in sod., 2009). Naša raziskava je pilotna, omejena le na analizo ene osebe, zato bi za bolj primerljive ugotovitve z drugimi znanstveniki morali raziskavo razširiti na testiranje več oseb, za kar bi potrebovali več časa, večje prostore in več oblačil (različne velikosti potencialnih testirancev). Menimo, da so bili vsi izbrani psihofizični parametri smiselni glede na namen raziskave. Ker so testiranja potekala v laboratoriju, za podobno raziskavo na terenu ne bi mogli uporabljati merilnikov Biopac. Lahko pa bi namesto tega uporabili zapestni merilnik BodyMedia, vendar nam ta ne omogoča merjenja frekvence dihanja. Analiza obremenitev neposredno na gozdnem delavcu pri sečnji in spravilu z uporabo prenosnega merilca električne prevodnosti kože BodyMedia bi konkretneje pokazala vpliv različnih sistemov oblačil. Pomembno pa bi bilo, da bi delavec pri uporabi različnih oblačil opravljal podobne in enako težavne delovne operacije. 5 POVZETEK 5 SUMMARY The work of loggers is physically demanding, and they are also required to use personal protective equip- ment to protect against injuries. While there have been many studies on the workload experienced by loggers in the workplace, these studies have mainly focused on physiological and physical indicators such as heart rate, oxygen consumption, body temperature, vibra- tion and carbon monoxide exposure. There is a lack of research on the performance of different personal pro- tective clothing systems, or this research is quite out of date. The ergonomics of clothing, materials and cuts are improving, as are techniques for measuring physi- ological indicators. The aim of this study was to upgrade existing stud- ies on the workload experienced by forest workers. This study aimed to investigate the influence of dif- ferent clothing systems on the workload and difficulty of work for loggers, in addition to measuring typical physiological indicators, by including a psychological component (electrodermal activity) that has not been previously used in studies of forestry work. Using a bicycle ergometer to test the subject’s psy- chophysical indicators, we found that resistance (W) had a significant impact on all indicators. There were significant differences between some clothing systems with respect to certain load indicators. These differ- ences increased with each piece of added clothing with respect to heart rate measurements. There were no differences in the electrical conductivity of the skin be- tween the transitional and winter systems, or between the summer and winter systems. No differences were detected between the transitional and winter systems in skin temperature measurements, nor did we detect any differences between any of the systems in the re- spiratory rate analysis. We compared the measured parameters with simi- lar studies and found that the results are similar and comparable with other studies. Compared to other studies, at the same heart rate, we achieved a higher resistance on the bicycle ergometer on average, which indicates that the test subject had good physical fitness. However, it is important to note that the results may not be the same as measurements taken in the forest 56 P ajek L., Geršak G., P oje A.: V pli v upor abe go z darsk e osebne var o valne opr eme na psiho f izične obr emeni t v e using a chainsaw, where poor work technique can lead to high physical loads despite good physical fitness. The study suggests that similar research with mul- tiple test subjects in the forest, using portable measur- ing devices and including measurements of electrical skin conductivity, could provide new insights into the workload and difficulty of forestry work. VIRI REFERENCES Axelson O. 1974. Heat stress in forest work: an attempt to evaluate the physical work capacity of forest workers as influenced by a hot climate. Rome, Food and agriculture organization of the United Nations: 31 str. https://www.fao.org/publications/card/ en/c/dbfad289-31c2-4682-9728-749c32b06108/ (17. 3. 2022) Bougard C., Bessot N., Moussay S., Sesboue B., Gauthier A. 2009. Ef- fects of waking time and breakfast intake prior to evaluation of physical performance in the early morning. The Journal of Biolo- gical and Medical Rhythm Research, 26: 307-323. Bujas Z. 1964. Osnove psihofiziologije rada (uvod u industrijsku psi- hologiju). Zagreb, Škola narodnog zdravlja: 427 str. Cerar K. 2008. Vključevanje dihalnih vaj v učne ure športne vzgoje: diplomsko delo. (Univerza v Ljubljani, Fakulteta za šport). Lju- bljana, samozal.: 96 str. Donen. 2022. Donen Sport and Co. Mens jerseys. https://www .donen.cc/ men.html (13. 7. 2022). Fogarty A.L. 2002. Effects of protective clothing on cardiovascular and thermal responses to heat stress: a thesis submitted in par- tial fulfilment of the requirements for the award of the degree Masters of Science (Hons). University of Wollongong, Depart- ment of Biomedical Science. https://ro.uow.edu.au/cgi/view- content.cgi?article=3765&context=theses (14. 8. 2022) Garland J., Cedergreen J., Eliason L., van Hensbergen H., Mcewan A., Wasterlund D. 2020. Occupational safety and health in forest harvesting and silviculture – a compendium for practitioners and instructors. (Forestry Working Paper, No. 14). FAO. Greenleaf J.E., Castle B.L. 1972. External auditory canal temperature as an estimate of core temperature. Journal of Applied Physiolo- gy, 32, 2: 194-198. Health Canada. 2011. Extreme heat events guidelines: technical gu- ide for health care workers: 149 str. https://www.canada.ca/ content/dam/hc-sc/migration/hc-sc/ewh-semt/alt_formats/ pdf/pubs/climat/workers-guide-travailleurs/extreme-heat- chaleur-accablante-eng.pdf (17. 3. 2022) Kaminsky G. 1953. Untersuchungen beim Holztransport mit Schlit- ten im winterlichen Hochgebirge. Arbeitsphysiologie, 15: 47-56. Keytel L.R., Goedecke J.H., Noakes T .D., Hiiloskorpi H., Laukkanen R., Van der Merwe L., Lambert E.V. 2005. Prediction of ener- gy expenditure from heart rate monitoring during submaxi- mal exercise. Journal of Sports Sciences, 23, 3: 289-297. DOI 10.1080/02640410470001730089 Klakočar T ., Zorman T ., Žvikart M. 2019. Osnove gibanja in športne aktivnosti: študijsko gradivo. Višja strokovna šola za gostinstvo in turizem. https://vsgt.si/wp-content/uploads/2016/09/ OGS_19_20.pdf (26. 8. 2022) Ko Y., Yung J.Y., Kim H.T ., Young Lee J. 2019. Auditory canal tempera- ture measurement using a wearable device during sleep: com- parisons with rectal temperatures at 6, 10, and 14 cm depths. Journal of Thermal Biology, 85: 102410. DOI 10.1016/j.jther- bio.2019.102410 Koblar V. 2016. Učinek metode z neprekinjenim naporom na kazalce vzdržljivosti: diplomska naloga. (Univerza v Ljubljani, Fakulteta za šport). Ljubljana, samozal.: 29 str. Kramaršič J. 2016. Primerjava aktivne razgradnje laktata in pasivne- ga odmora med dvema maksimalnima nastopoma na 100 m kra- vl: diplomska naloga. (Univerza v Ljubljani, Fakulteta za šport). Ljubljana, samozal.: 29 str. Kurumatani N., Yamaguchi B., Dejima M., Enomoto Y., Moriyama T . 1992. Aerobic capacity of forestry workers and physical deman- ds of forestry operations. European Journal of Applied Physiolo- gy and Occupational Physiology, 64: 546-551. Lenasi H. 2014. Telesna dejavnost in termoregulacija. Medicinski razgledi, 53: 467-484. Levanto S., Turkkila K.K. 1977. The warmth of the work clothing of forest workers. (Tyotehoseura, 194). Work Efficiency Associati- on: 56 str. Levels K., de Koning J.J., Foster C., Daanen H.A.M. 2011. The effect of skin temperature on performance during a 7.5-km cycling time trial. European Journal of Applied Physiology, 112: 3387-3395. Lipoglavšek M. 1992. Težavnost dela sekačev. (Strokovna in znan- stvena dela, 108). Ljubljana, Inštitut za gozdno in lesno gospo- darstvo pri Biotehniški fakulteti. Univerza v Ljubljani, Biotehni- ška fakulteta, Oddelek za gozdarstvo in obnovljive gozdne vire: 124 str. Melemez K., Tunay M. 2010. Determining physical workload of cha- insaw operators working in forest harvesting. Technology, 13: 237-243. Poje A. 2011. Vpliv delovnega okolja na obremenitev in težavnost dela sekača pri različnih organizacijskih oblikah dela: doktorska disertacija. (Univerza v Ljubljani Biotehniška Fakulteta, oddelek za gozdarstvo in obnovljive gozdne vire). Ljubljana, samozal.: 484 str. Pajek L. 2022. Vpliv uporabe gozdarske osebne varovalne opreme na psihofizične obremenitve: magistrska naloga. (Univerza v Ljubljani, Biotehniška fakulteta, Oddelek za gozdarstvo in obno- vljive gozdne vire). Ljubljana, samozal.: 75 str. Poje A., Potočnik I. 2008. Vrednotenje toplotnih obremenitev pri goz- dnem delu. Zbornik gozdarstva in lesarstva, 87: 89-99. Pravilnik o varstvu pri delu v gozdarstvu. 1979. Ur. l. SRS, št. 15/79 https://wcm.gozdis.si/sl/infogozd/prirocnik-za-lastni- ke-gozdov/varovanje-zdravja-in-varnost-pri-delu-v-gozdu/ (13. 3. 2022) Pustovrh J. 2020. Vzdržljivost kot funkcionalna sposobnost človeka. Društvo za zdravje srca in ožilja. https://zasrce.si/clanek/vzdr- zljivost-kot-funkcionalna-sposobnost-cloveka/ (26. 8. 2022) Robič T . 2017. Psihofiziološki odzivi telesa med izvajanjem tehnike postopnega mišičnega sproščanja: diplomska naloga. (Univerza na Primorskem, Fakulteta za matematiko, naravoslovje in infor- macijske tehnologije). Izola, samozal.: 57 str. Scharhag Rosenberger F., Carlsohn A., Lundby C., Schuler S., Mayer F., Scharhag J. 2013. Can more than one incremental cycling test be performed within one day? European Journal of Sports Science, 14, 5: 459-467. DOI 10.1080/17461391.2013.853208 Sports physio and performance. Lactate plus meter. https://sport- sphysio.ie/210-221.html (14. 7. 2022) Sušnik J., Fras J. 1972. Analiza delovnega mesta gozdnega delavca sekača s posebnim poudarkom na telesnih obremenitvah. V: Be- nificirana delovna doba gozdnega delavca v neposredni gozdni proizvodnji. Čokl M. (ur.). (Strokovna in znanstvena dela, 33), Ljubljana, Inštitut za gozdno in lesno gospodarstvo pri Bioteh- niški fakulteti: 15-99. Varovanje zdravja in varnost pri delu v gozdu. 2022. Ljubljana, Goz- darski inštitut Slovenije. Žitko U. 2015. Analiza delovnega mesta sekača z opazovalno meto- do OWAS: diplomska naloga. (Univerza v Ljubljani, Biotehniška fakulteta, Oddelek za gozdarstvo in obnovljive gozdne vire). Lju- bljana, samozal.: 78 str.