Januš Golecf Guzaj 15 Prav gotovo si Imel že tudi sam srce za lcako žensko in bož dobro razumel, da hčerkin ajubljenec ne more vreSi njeni lastni materi kotnopca krog vratu In jo zadrgniti kot hudodelko. IČesar ne boin in ne morem jaz, bodo drugi in ti iboš prišel 5e to spomlad, ki ]e pred nami, na svoj račun, Stara je poslala že dvakrat dobro rejene volo na sej&m v Rogatec in Lemberg, a jih ni mogla prodatL Pogostoma je izjavila, da jih Ibo postavila sama ma sejem v Podčetrtek 17. marca, tjekaj pride dovolj kupcev za rejeno živino iz Hrvaške in od drugod. Ta dan zjutra] !bo odgnal vole naS pastir. Gospodinjo bo pelja.1 B našim konjem sosed, jaz sem le hlapec, ki je ,uslužben za delo in ne za kočiranje po svetu. Eden od tvojih naj kupi vole. Pije naj likof z babnico izven Podčetrtka pri »Hrovatu«, kjer zavije ena cesta proti Loki pri Žusmu, tamkaj je itak tvoje lovišče. Kakor veš sam, ženska rada pije in ga bo gotovo potegnila tudi tokrat iz veselja, da je prodala vole tako dobro. S pijano babnico boste imeli lahek posel, saj voznik bo šleva bojazljiva, ki bo zadovoljen, da bo odnesel na Rodne zdrave pete. To je bila na kratko vsebina dolgega Boštcletovoga pisma. Guzaj je odložil pri Drobnetu nerodno počorgani papir, se zamislil, zopet čital in bil resnega mnenja, da je opravil in svetoval Franček dobro, dasi je igral v maščevalni zadevi vlago Pilata. Ni mu zameril, da ne bo pripeljal zlodejeve ženske sam, ker je baš sedaj uvideval, kaj je udano ter zvesto dekliško srce tudi za podivjanega roparja. Frančekov na&rt mu je ugajal, izvršitev je bila malenkost in se bo maščeval poprej, nego je pričakoval. Razmišljanju o vseh podrobnostih osvete bi se bil udal z večjim zanimanjem ter naslado, da ga ne bi motila Ijubezen, ki mu je bila sodaj več nego maščevanje. Prise- gel je bil pri nebu in zemlji, bil mu je to prav za prav življenski cilj, bo napravil obračun z ničvrednico, potem se bo držal glede žensk povsem drugega mnenja. Omenjeni maščevalni načrt je razložil ob priliki Mačkovemu Janezu z naročilom, naj se pripravi s par tovariši za 17. marca, voli bodo namreč njihovi. Babnico morajo pripeljati živo na Rudniški vrh, kjer se bo vršila sodba in nje izvršitev v njegovi osebni navzočnosti. Od izdaje ravnokar omenjenega povelja do njega izvršitve so pretekli tedni in meseci. Poglavar je še nadziral kake inanjše tatvine ter rope, sicer so mu bili glavno — da, vse — obiski ter kramljanja v tiho mirnem mlinu ob žuboreči Bistrici. Dasiravno se Guzaj za naročilo večkrat na videz niti zmenil ni, pozabil ni nanj, preklicaval ni rad svojib besed in tega &o se zavedali njegovi tovariši. Mačkov Janez je bil pred meseci določencga dne pripravljen s svojo kompanijo brez posebnih ponovnih obvestil. Ko je pričela živinska- kupčija na dan 17. marca v Podčetrtku, so bili tolovaji tolikanj čuječi, da so že čakali na Klakočarčin prih-od. Njeni voli s pastirjem &o bili na sejmišču med pitano živino. Par mesarjev je uprašalo fanta za ceno, ki jim je bila znatno previsoka in so se le smejali cenitvi. Med številnimi sejmskimi posetniki bahave Rodničanke ni bilo mogoče zgrešiti, ako se je kedo le količkaj držal njenega o-pisa. Se le krog pol deseta ure predpoldne je pridrdral njen koleselj navzdol po trgu po stari strmi cesti pod gradom. Na enouprežnem vozu je sedela zadaj debelušasta, na pol gosposka mamca, da so se nagibali vzmeti pod njeno težo sem ter tja. Kočiral je suhljat možiček skrivljenih nog in že bolj v letih. Kot očividno stara znanka je pustila izpreči na dvorišču Nikole Staroveškega v spodnjem trgu, ki je bogati teti postregel takoj 3 predjužnikom ter pijačo. Po temeljiti okrepiivi je odracala proti spjmišču, ki je skoro ob Sotli na koncu trga. Ob obeh straneh ceste so bili kramarji, lonfarii in rtrndnialci vsakoiake °nhe robe, katero rabita Štajerc ter Hrvat pri gospodarstvu in gospodinjstvu. Klakočerca je nakupila precej glinaste posode, kuhelj, lesenih krožnikov, rešet ter dve rodoseji. Še le po opravIjenih postranskih poslih se je spustila z voznikom na sejmišče ter poiskala pastirja z neprodanimi voli. Gonjač je omenil povpraševanja mesarjev ter njih obnašanje, ko so zvedeli za ceno. Gospodinja je bila mnenja, da bo tokrat oddala živino, četudi bo treba najbrž znatno popustiti. Ni se še prav ozrla po okolici, kjer so bili privezani njeni voli, ko jo je uprašal postaven možakar, za koliko je blago naprodaj. Po temeljitem ogledu od vseh strani še na zobe, po otipavanju glede debelosti je pričelo živahno barantanjc z običajnim kričanjem ter z zbijanjem cenitve navzdol. Ko je kupec z dvema mešetarjema ogorčen radi pretirahe cene in nepopustljivosti lastnice odšel dvakrat, je prišlo v trctjc do kupčije z odštetjem denarja in z izgovorom likofa že bolj pozno popoldne pri Hrova.tu ob omenienem križišču cest. Voli so bili kupljeni kot klavna živina za Šmarje pri Jclšah. Pastir jih je moral gnati še do Hrovata in počakati tamkaj na likof in na napitnino. Klakočerca je bila vesela, da se je iznebila bla-ga. Kosila je pri Staroveškem in še imcla popoldne dovolj nakupovanja pri usnjarju, klobučarju in v apoteki. Je že bilo pozno popoldne, ko se je zibal njen koleselj zopet navzgor po cesti, po vrhu pod gradom mimo »štoka«, nekdanjih grajskih žitnic in naravnost navzdol baš pri Hrovatu na cestno križišče na likof. Kuper z mešetarji je že Cakal. Pastir je prejel napitnino in vole je odtiral drugi. Likof na srečo je moral biti lzdaten, ker so bili voli plačani dobro in je to uvidela Klakočerca na tibem ter sama pri sebi. Ni se upirala plačevanju za jed ter pijačo. Pivci krog koleslja so bili tako zabavni, da 9e jej ni mudilo prav nič proti domu, akoravno je silil voznik na odhod radi teme in nevarne vožnje po samotni resti pod Sv. Petrom na Medvedovem selu. Klakočerca je plačevala. vesela družba ie uila ter zbiiala šale. da je šlo proti enajsti uri v noč, ko so bili pri gorkem čaju. Kakega tolovajskcga napada še med potjo ni bilo bati, saj je povabila na voz do Cigana v Mestinju kupca in še enega njegovih spremljevalcev. Slednjič se je veselo zadovoljna družba le zbasala na koleselj in konj je komaj premaknil voz radi teže. Dirjati je pričel, ko so bili čez most preko Mestinjskega potoka in krenili v smeri proti Pristavi. Klakočerca si še ni niti prav udobno razložila svojih udov po koleslju, ko jo je zagrabil kupec za vrat ter jo lopnil s pestjo po desnem sencu, da se jej je posvetilo v temni noči pred očmi, kakor bi bil švignil blisk. Zacingljalo jej je po ušesih, zašumelo po glavi in njena zavest je zatonila za nekaj časa. V trenutkih, ko sl je dal kupec opravka z obilno žensko, Je treščil spredaj mešetar voznika po glavi ter ga pognal s kozla v obcestni jarek, da reva švajdrava niti jeknil ni. V trenutku je bil obrnjen voz in nazaj mimo Hrovata, od tamkaj na desno po na pol ceati proti Loki pod Žusmom. Po ubogein koniu ie padal jermenov žegen, da je tekel preplašen na vso mofi, saj je bilo ža pozno in še dolga pot na kraj nočne sodbe na Rudniškem vrhu. Ko so bili izven vasi Spodnja Tinsko ob Tinskem potoku, so se oglasili iz gozda preko vode na cesto rezki žvižgi, na kater« sta odgovorila oba tolovaja. Voz se je ustaviL Temne postave so skočile preko vode in dvignile še vedno onesveščeno žrtev s koleslja. Novi voznik je odropotal s kolesljem naprej, Mačkov Janez j& vele-1 z žensko k potoku, da jej vrnejo z zmakanjem zavest, kedo bo neki nosil tako težko kobilo po temnih gozdnih stezah na visokl Rudniški vrh. Že koj po prvem omočenju glava ]e odprla Klakočerca na široko oči. Pri pogledu na strašne tolovajske obraze je hotela krikniti na pomoč, a jej je zavrla glas moška šaka z zagotovilom, da bo po njej, ako ne uboga natanfino, kar jej bo zapovedano. KaJ bl jej pač bilo tudi koristilo še tako krCevito vikanje, ko ]e blla v krogu sedmih človeških pošasti, ki sigurno nlso bile nikdar vajene, ceniti dragocenosti človeškega življenja.