''Uidek Doma Albina Drolca v Potočah pri Preddvoru (odprli so ga v torek, 26. aprila) s 70 ležišči zagotavlja starejšim občanom Kranja sodobno domsko varstvo. - L. M. - Foto: F. Perdan Leto XXX.- Številka 33,34 TRIDESET LET 1947-1977 Y8tanovitelji: občinske konference SZDL pšenice, Kranj, Radovljica, Škofja Loka >n Tržič - Izdaja CP Glas Kranj. Glavni Ul"Pdnik Igor Slavec — Odgovorni urednik Albin Učakar GLASILO SOCI Kranj, petek, 29. 4. 197r< Cena: 3 din List izhaja od oktobra 1947 kot tednik, od januarja 1958 kot poltednik, od januarja 1960 trikrat tedensko, od januarja 1964 kot poltednik ob sredah in sobotah, od julija 1974 pa ob torkih in petkih. ZA GORENJSKO VSEM DELOVNIM LJUDEM ČESTITKA ZA PRAZNIK Ob 1. maju! Letošnji delavski praznik — 1. maj — povezujemo s proslavami 40-letnice prihoda tovariša Tita na čelo Komunistične partije Jugoslavije in 40-letnice ustanovnega kongresa KP Slovenije. Zato bomo naš delavski praznik in pomembne obletnice proslavili s posebnim ponosom zaradi vsega, kar smo pod vodstvom tovariša Tita in Zveze komunistov ustvarili v tem času. Vse, za kar smo se bojevali in kar smo pomembnega ustvarili na Slovenskem v zadnjih štiridesetih letih, vse, kar danes imamo in gradimo — svobodo, nacionalnost, samostojnost, socialistične in samoupravne odnose, miroljubno in neuvrščeno zunanjo politiko — vse to je vzklilo iz političnega programa in bojnih gesel našega delavskega razreda in njegove partije, iz pobud, ki jih vsebuje manifest ustanovnega kongresa Komunistične partije Slovenije. Prehojena pot ni bila lahka. Veliko je bilo težav in ovir. Ni manjkalo tudi pritiskov od zunaj, da bi opustili pot, ki smo jo ubrali. Vsak del prehojene poti je imel svoja obeležja, na vsakem delu poti so imeli prednost določeni cilji in naloge. Zveza na tej poti ni bila nikoli pretrgana, nikoli ni naše revolucionarno gibanje zapustilo jasno določene linije in smeri, niti ne spuščalo visoko dvignjene zastave razredne in socialne osvoboditve delavskega razreda. Za nami so resnično uspešna revolucionarna leta — leta, ko smo si veliko naložili in tudi veliko dosegli. In to veliko je ustvariti resnično samoupravno socialistično družbo. Ta nekdaj sluteni čas, ta čas je zdaj tu — in to veliko hotenje smo tudi uzakonili. Naši delovni ljudje so se zavestno in trajno odločili za socialistično samoupravljanje. Pripravljeni so odločno braniti pridobitve svoje revolucije in se postaviti po robu slehernemu, ki bi ogrožal našo neodvisnost ali izpodkopaval našo enotnost in varnost. Tudi sedanje obdobje našega razvoja ima svoja obeležja in značilnosti. Cilj je, preobrazba družbe na osnovah samoupravljanja, da bi delavski razred resnično postal odločujoč dejavnik razširjene reprodukcije ter brez posrednikov odločal o porabi preseženega dela in družbenih zadevah. To mora slehernemu delovnemu človeku priti globoko v zavest. Spreminjati človekovo zavest pa pomeni tudi revolucijo, ker ne gre zgolj za spreminjanje produkcijskih in družbenih odnosov, temveč tudi za spreminjanje človeka, kajti človek bi naj postal človek in nič naj ga ne bi maličilo. Prepričani smo, da bodo delavci in delovni ljudje tudi te naloge vztrajno, pogumno in organizirano uresničevali, kakor so jih tudi v preteklosti. S tem bodo izpričali dosledno privrženost Zvezi komunistov in tovarišu Titu. ZVEZA SINDIKATOV SLOVENIJE Medobčinski svet za Gorenjsko i Naslednja številka GLASA bo izšla v petek, 6. maja II. MEDNARODNI SEJEM MALEGA GOSPODARSTVA od 6. do 13. maja ■■ Naročnik: % "J. 1 'a , ..f^SSŠS^^-........ V SPOMIN PRVEMU ODBORU 0F - V sredo, 27. aprila, so na Slugovi hiši v Tržiču odkrili spominsko ploščo v spomin na ustanovitev prvega odbora Osvobodilne fronte v mestu Tržiču, ki je bil ustanovljen v Slugovi hiši jeseni leta 1941. Otvoritev spominske plošče je sodila k prireditvam ob jubilejih partije in Tita. Za vzidavo plošče je poskrbela krajevna konferenca SZDL Tržič-mesto. Včeraj, 28. aprila, pa je bil v Tržiču sprejem za komuniste, ki so člani partije 30 let. Sprejem je pripravila občinska konferenca ZKS Tržič, (jk) - FotO: F. Perdan Številne proslave ob prazniku dela V počastitev delavskega praznika, 1. maja, bodo po vsej Gorenjski, prav tako pa tudi po drugih krajih Jugoslavije, po vseh naših republikah številne manifestacije, proslave in svečane prireditve. Tudi delovni ljudje z gorenjskega področja pričakujejo praznik z velikimi uspehi in delovnimi zmagami. V preteklih dneh so bili odprti mnogi pomembni objekti. Letošnje praznovanje delavskega praznika je seveda še posebno slovesno, saj se prav v tem letu spominjamo mnogih pomembnih jubilejev. Številne proslave na Gorenjskem so v preteklih dneh že bile, mnogo pa jih še tudi bo. Zato naštejmo nekatere! JESENICE Osrednja proslava ob prazniku dela za jeseniško občino je bila že v torek. Združena je bila s slovesnim praznovanjem dneva OF. Ob tej priložnosti so podelili tudi srebrne znake sindikata in občinska priznanja OF. Proslave so bile tudi po mnogih delovnih kolektivih, ustanovah in šolah. KRANJ Kranjčani se bodo že po tradiciji v nedeljo, l.maja, zbrali na Joštu. Proslava se bo začela ob 10. uri. Če bo lepo vreme, se bo zagotovo zbralo veliko obiskovalcev, saj je Jošt izredno priljubljena izletniška točka. Zaradi bližine je na svečanosti mogoče pričakovati tudi obiskovalce s področja škofjeloške občine. Praznika dela so se spomnili tudi po mnogih delovnih organizacijah. RADOVLJICA Osrednja manifestacija ob prazniku dela za prebivalce s tega področja bo tako kot že vrsto let na Šobcu. Proslava se bo začela ob 10. uri. Radovljičani pa so za to priložnost pripravili bogat kulturni program. Zaslužnim sindikalnim delavcem in osnovnim organizacijam sindikata bodo podeljena posebna priznanja, sedem občanov radovljiške občine pa bo za svoje požrtvovalno delo prejelo tudi odlikovanja predsednika SFR Jugoslavije Josipa Broza-Tita. ŠKOFJA LOKA Škofjeloški občinski sindikalni svet bo pripravil osrednjo proslavo v počastitev praznika dela drevi ob 19. uri v dvorani kulturnega doma v Železnikih. Tu bodo podelili tudi srebrne znake sindikata. Skofjelo-čani pripravljajo za proslavo bogat kulturni program. Ob tej priložnosti se bodo spomnili tudi delovnih uspehov, ki so jih dosegli v preteklem letu. Prav v preteklih dneh je bilo namreč odprtih več novih objektov, več pa jih je še v gradnji. Svečanosti bodo domala tudi po vseh delovnih organizacijah. TRŽIČ V Cankarjevem domu v Tržiču je bila slavnostna akademija v počastitev obeh praznikov že v torek. V sredo so na hiši pri Slugu odkrili spominsko ploščo v spomin na ustanovitev odbora OF, 6. maja bo v razstavnem paviljonu NOB v Tržiču otvoritev stote razstave v teh prostorih, 8. maja pa bo otvoritev razstave mineralov na osnovni šoli heroja Bračiča ter velika proslava na Čevdrcah. Proslava na Čevdrcah se bo začela ob 11. uri, na njej pa bo govoril Milan Potrč. V počastitev praznika dela bo v tržiški občini še več športnih tekmovanj, od 6. do 14. maja pa bodo po vseh krajevnih skupnostih tržiške občine mladinski kvizi. Vse proslave so vključene tudi v okvir praznovanja meseca mladosti ter letošnjih jubilejev. J. Govekar KRANJ V teh dneh so bile domala v vseh krajih v kranjski občini proslave, slavnostne seje in druge prireditve v počastitev 40-letnice ustanovnega kongresa KPS, 40-letnice prihoda tovariša Tita na čelo partije in njegovega 85. rojstnega dne. Tako je bila pred nedavnim tudi slavnostna seja vseh petih osnovnih organizacij zveze komunistov terena Vodovodni stolp v Kranju. Na seji, ki je bila v domu JLA v Kranju, je bil slavnostni govornik predvojni komunist, organizator NOB in dolgoletni družbenopolitični delavec v Kranju Andrej Brovč. Po proslavi so si ogledali tudi film Titov delovni dan. A. Z. RADOVLJICA Na tretji redni seji se je v ponedeljek, 25. aprila, popoldne sestala v Radovljici občinska konferenca socialistične zveze. Delegati so razpravljali o problemih in razvoju kmetijstva in gozdarstva v občini. Izvršni svet radovljiške občinske skupščine je na 82. redni seji v torek, 26. arjrila, razpravljal med drugim tudi o saniranju usadov na cesti pri Češnjicii pri Podnartu in v Peračici ter o izvajanju srednjeročnega programa izgradnje in rekonstrukcije regionalnih cest v občini. Na dnevnem redu je bil tudi predlog dohodkov in izdatkov občinskega proračuna za drugo tromesečje letos. Včeraj, 28. aprila, popoldne so se v Radovljici sestali na redni seji vsi trije zbori občinske skupščine. Obravnavali so tudi poročilo komisije za ugotavljanje črnih gradenj v občini in za pripravo programa sanacije na tem področju. V sredo, 4. maja, popoldne pa se bosta na skupni seji sestala zbor združenega dela in družbenopolitični zbor občinske skupščine. Obravnavala bosta poročilo o gibanju gospodarstva v občini v minulem letu in poročila o uresničitvi programov samoupravnih interesnih skupnosti radovljiške občine. . *** • < • • A.'Z.' Priznanja SZDL zaslužnim občanom Radovljica - Kot vsako leto so na predlog izvršnega odbora krajevne konference SZDL tudi letos prejeli posebna priznanja KK SZDL Radovljica zaslužni občani radovljiške krajevne skupnosti. Ta priznanja so prejeli predsednica delegacije za SIS pri KS Radovljica in aktivna družbenopolitična delavka Anica Ježek, predsednik delegacije za zbor K S občinske skupščine ter prizadevni pedagoški delavec Janez Pezdič ml. in komandir krajevne enote civilne zaščite Filip Urh. Krajevna priznanja OF in bronasto značko, ki jo krajevna konferenca SZDL podeljuje letos prvič, so prejeli dolgoletni aktivni družbenopolitični delavci in udeleženci NOB Mirni Pavlin, Marija Selan in Džor-dže Sinobad. To priznanje pa je KK SZDL za zasluge v 25-letnem uspešnem vzgojnem delu, ki ima izreden pomen tudi za obrambne priprave, podelila Avto-moto društvu Radovljica. Na slavnosti v počastitev dneva OF so svečano sprejeli tudi 59 mladink in mladincev v članstvo SZDL, ki so letos stari 18 let. Domicil Kokrške-mu odredu KRANJ — Osrednje proslave kranjske občine v počastitev letošnjih jubilejev, dneva OF in praznika dela, ki je bila v torek v dvorani kina Center, sta se udeležila tudi član sveta federacije Miha Marinko in član IK P CK ZKS Miran Potrč. Slavnostni govornik je bil dr. Joža Vilfan, ki je kot predvojni komunist in revolucionar deloval tudi v Kranju. Izredno občuteno je obudil spomin na delo s kranjskimi tovariši in opozoril na prevladujočo vlogo, ki so jo imeli delavci in komunisti tega mesta pri vstaji na svojem področju. Tovariš Vilfan je govoril o izrednem pomenu letošnjih jubilejev in neizmerni vlogi tovariša Tita pri krepitvi partije, vodenju NOV, povojnem ohranjanju naše samostojnosti, razvoju samoupravnega socializma in uveljavljanju politike neuvrščenosti v svetu. Na slovesnosti so izročili domicilno listino skupščine občine Kranj Kokrškemu partizanskemu odredu, podelili pa so tudi 23 izmed skupaj 134 Priznanj, s katerimi je zaslužne občane kranjske občine odlikoval predsednik republike Tito. Vabilo borcem Kranj — Aktiv borcev Kokr-škega odreda iz Kranja obvešča člane, da bo majski sestanek aktiva v sredo, 4. maja, ob 17. uri v domu JLA v Kranju. Na sestanku se bodo pogovarjali o organizaciji izleta v partizanske kraje. -jk Otvoritev pretvornika Škofja Loka - Na 1027 metrov visokem Lubniku so v torek, 26. aprila, slovesno odprli nov televizijski pretvornik. Slovesnosti so se poleg precejšnjega števila Škofjeločanov in okoličanov, ki bodo imeli odslej zagotovljen boljši televizijski sprejem ter večjo izbiro programov, udeležili tudi predsednik izvršnega sveta skupščine občine Škofja Loka Jože Stanonik, predstavniki škofjeloških družbenopolitičnih organizacij, krajevne skupnosti, JLA, ljubljanske radio televizije, le-to je zastopal inž. Samo Šter in drugi. O pomenu nove pridobitve, ki je prvi objekt zgrajen tudi ob pomoči sredstev iz samoprispevka prebivalcev krajevne skupnosti Škofja Loka, je spregovoril predsednik skupščine zbora delegatov inž. Jože Hauptman. Denar za gradnjo pa so prispevali tudi RTV Ljubljana, Elektro Kranj in škofjeloški Lokainvest. Izvajalec gradbenih del je bilo SGP Tehnik iz Škofje Loke, ostala dela pa sta opravili podjetji Kovinoservis z Jesenic ter IMP iz Ljubljane. Škofjeločani bodo sedaj na svojih zaslonih lahko spremljali kar štiri programe. Seveda bodo morali ustrezno naravnati tudi televizijske antene. Ljubljano — I. program — bodo lahko dobili na 33. kanalu, Ljubljano - II. program — na 39. kanalu, Koper na 43. kanalu ter Zagreb I na 51. kanalu. Celotna investicija je znašala približno 2 milijona din. , , -Jg , Za 1. maj — praznik dela vam čestita ljubljanska banka Prenovljen dom za ostarele V torek, 26. aprila, popoldne je bila v Potočah pri Preddvoru slovesnost, na kateri so izročili svojemu namenu prenovljeni Dom Albina Drolca in novo stavbo doma, v katerem bo prostora še za 70 ostarelih občanov. Grad Turn, kjer je že od leta 1948 dom za ostarele občane, je zdaj v celoti prenovljen in prilagojen sodobnim zahtevam bivanja in nege: v stavbi je bilo potrebno zamenjati vse strope, okrepiti zidove, popraviti streho, kar je vse skupaj veljalo 8 milijonov din. Novo stavbo doma pa so začeli graditi spomladi lanskega leta in jo v kratkem času enega leta tudi dogradili. Sredstva za novo stavbo, veljala je skupaj z opremo 14,6 milijona din, so se natekla iz stanovanjskega prispevka upokojencev kranjske občine, iz kredita stanovanjske skupnosti, del pa je prispevala tudi skupščina občine in pa kolektiv Doma. Z dograditvijo nove stavbe Doma Albina Drolca v Potočah je v kranjski občini uresničen program domskega varstva za ostarele, kot si ga je v srednjeročnem načrtu zamislila že konferenca za socialno delo in potrdila skupščina občine. Z novim domom upokojencev na Planini, dogra- jen je bil leta 1973, je zdaj v občini 250 postelj za občane, ki želijo večer življenja prebiti v takih domovih. Z zagotovljenim domskim varstvom, je v nagovoru na^ slovesni otvoritvi dejal predsednik skupščine občine Tone Vol-'i čič, pa se skrb za stare občane nikakor ne zaključuje, pač pa se domsko varstvo vključuje z drugimi oblikami skrbi za ostarele,! ki so v programu, v široko obliko] socialne varnosti za to kategorijo prebivalstva. L. M. Razpis kadrovskih štipendij Izvršni odbor skupne komisije podpisnic samoupravnega sporazuma o štipendiranju učencev in študentov v občini Škofja Loka obvešča, da bo v petek, 6. maja, v Glasu objavljen skupni razpis kadrovskih štipendij organizacij združenega dela in samoupravnih interesnih skupnosti. Ob pobratenju občine Kranj in Kotor Varoša je delegacija kranjske občint obiskala pobrateno mesto v Bosni in Hercegovini. Kranjsko delegacijo, v kQ' teri so bili tudi predstavniki Planike, Centrala, Gradbinca, KmetijskoživU' skega kombinata in osnovne šole Franceta Prešerna, je vodil predsednic kranjske občinske skupščine Tone Volčič. Ob tej priložnosti sta predsednik^ Tone Volčič in Milenko Hrnjez podpisala listino o pobratenju. V Kotor V (t' rošu, kjer deluje znana organizacija združenega dela za predelavo kož PrO' leter, so odprli obrat družbene prehrane. Vrvico je prerezal direktor Planik** Tone Gros. Proleter namreč že več let sodeluje s Planiko, kije ob tej priloz' nosti prejela tudi zlato plaketo mesta. Ob kranjskem občinskem prazniku bo delegacija Kotor Varoša obisk vrnila. Na fotografiji predstavniki obeh občifl na otvoritvi,obrata družbene prehrane — J. Kristan . > i< Korak k večji enotnosti Za marsikatero akcijo je bil že pobudnik medobčinski odbor Gospodarske zbornice Slovenije za Gorenjsko, ki je bil ustanovljen leta 1975, služba pa je začela delovati lani — Povezovanje Gorenjske ne sme preiti v zapiranje za pokrajinske plotove — Z roko v roki z drugimi gorenjskimi medobčinskimi organi in posameznimi občinami — Gorenjska ima veliko skupnega tehnologijo pojavljajo Planika, Sava, Kokra, ki gradi konfekcijski obrat v Radljah, Iskra, Peko itd.« KRANJ — Čeprav je Gospodarja zbornica Slovenije organizirana Po panogah in imajo odločujočo besedo delegati združenega dela, izvoljeni neposredno v panožne zbore, zbornici taka raven organiziranja ni bila dovolj. Leta 1975 so bili oblikovni medobčinski odbori Gospodarske zbornice SRS za posamezna Področja Slovenije, med njimi tudi za Gorenjsko. Slednji je začel delovati lani in zbornično dejavnost Se bolj približal gospodarstvu in njegovim panogam. Tudi v medobčinskem odboru so namreč ljudje, ki jih je izbralo združeno delo. Gorenjska ima z» zdaj že številne medobčinske organe, začenši pri skupščini gorenjskih občin, medobčinskem svetu ^KS in SZDL ter drugih družbenopolitičnih organizacij. Zbornični organ se je slednjim pridružil med zadnjimi, vendar je združil izredno pomembno področje gospodarstva v jeseniški, kranjski, radovljiški, škofje-'oski in tržiški občini. V vseh omenjenih družbenopolitičnih skupnostih nosi gospodarstvo najpomembnejše breme razvoja. »Medobčinski odbor Gospodarske zbornice za Gorenjsko je uaklajevalni in povezovalni organ na medobčinski ravni,« pojasnjuje sekretar medobčinskega odbora inž. Janez Eržen. »Naša naloga je vzpodbujati posamezna povezovanja in zasledovati aktivnost zbornice pri uresničevanju načela o skladnem in celovitem razvoju Slovenije. Gorenjska sicer izrazitih manj razvitih območij nima, zato pa je naše gospodarstvo srečati v okviru skupne t akcije za odpravo le-teh v drugih < predelih Slovenije in tudi izven nje. Na manj razvitih območjih se s proizvodnimi obrati in »Pomembna naloga medobčinskega odbora je stalno spremljanje gospodarskih gibanj in vzpodbujanje k oblikovanju dohodkovnih odnosov, ki jih ne kaže oblikovati le v okvirih Gorenjske, temveč pri njihovem snovanju prestopiti tudi njene meje,« poudarja sekretar medobčinskega zborničnega odbora inž. Janez Eržen. »Marsikaj vzpodbudnega smo že dosegli ali vsaj načrtujemo. Murka iz Lesc oblikuje poslovno skupnost proizvajalcev, predelovalcev in prodajalcev, ki bo skrbela za skupne naložbe in vpeljala dohodkovne odnose. Za sodelovanje na osnovi dohodkovnih odnosov imajo možnosti tekstilci in konfekcionarji v kranjski občini, tekstilci in trgovci v radovljiški občini, gorenjski kmetijci in predstavniki živilstva itd. Nekatera stališča ob tovrstnih vprašanjih so še vedno prveč občinsko pobarvana, vendar je vedno več zagovornikov stališča, da je treba Gorenjsko enotno obravnavati in vztrajno ter načrtno odstranjevati ovire. Nujno je tudi povezovanje s posameznimi občinami in to pri konkretnih problemih, ko gre za spremljanje ali ocenjevanje gospodarskih gibanj nasploh ali delovnih kolektivov s trajnimi slabostmi.« Inž. Janez Eržen opozarja na uspešno sodelovanje z medobčinskimi družbenopolitičnimi organi. Na tem področju je led prebit. Zbornica in medobčinski družbenopolitični organi se med drugim lotevajo usklajevanja temeljev plana samo- Jubilej partije in Tita Borec za svobodni, delavski prvi maj JESENICE - Predvojni komunist Alojz Tišov z Javornika pri Jesenicah je eden tistih ljudi, ki Jim poštenost, enakost in tovarištvo niso le prazne besede, i5ve* resni*ne značajne poteze njih samih. V predvojnem ilegalnem delu so postali trdni in čvrsti, neomahljivi, v povojnem času pa zavzeti graditelji in ures-ničevalci idej, za katere so se bili ™«li. Alojz Tišov je lik komu-niata, vzor in zgled vsem mladim, P° »voji poštenosti in klenosti w vdanosti naprednim idejam £* fP°*WJivo cenjen med starejšimi borci in nasploh ljudmi, ki ga poznajo. url ie*Jeta 1920 sem se v Bohinju uaeiežil zbora komunistov,« pripoveduje Alojz Tišov,« tedaj so želez-ataJfJ1.8t?vkali, mi, mladi, pa smo nim * Ji°*im družinam in brezposelnim železničarjem pomagali. Potem o«* i uni8te začeli hudo preganjati, "»tato nas je le nekaj. Leta 1924 smo Boh- • ali in leta 1926 Ponovno v vab ^■'^ da 8mo Pomagali pri volit- imeii k minj'ain 8e' da smo leta 1927 Prišli komunistične mladine in Za u ce*° godbeniki z Javornika. navdu«2°®rt Je bil° tedaj" veliko V8e /^nja, a žandarji so nam tedaj ien.JrePrečili, okoli trideset udele- in odL?re^irali' Jin 1 veri8° uklenUi jib ir/ v Bistrico- Pretepali so tako d m*adi Pa smo demonstrirali, u» na so jih drugi dan spustili... Lett NA JESENICAH lenti*!! *92® 80 me sprejeli v partijo, hitr0mf?j ,tedaJ niso izdajali. Kakor Pornac r komunist, si bil brez dela, poslujit 80 ^ *e kmetje, če so te za- jesenišk-»ta 1929 **m začel delati v nal g 1 železarni, kjer sem se spoz- Tedaj 8 1 prirodnega društva, tijske ve na Jesenicah vse par-nistom (fe Prekinjene, starim komu-movih n \8ak teden delan P° do" Večkrat ^ede in Jih nadzorovali. ?°binj in 86,11 86 vračal domov v in komunjnfelce8a dne me je prijatelj 8t v Bohinju poprosil, leta 1931. je bilo, naj mu za ilegalno delo prinesem pisalni stroj. Stopil sem torej po naročilu in prenesel lastniku hiše geslo: »Ali je Pepca doma?« Nejeverno me je gledal in ocenjeval pri vratih, večkrat poprašal, kaj bi pravzaprav rad, jaz pa sem venomer ponavljal: »Ali je Pepca doma?« Nazadnje mi je verjel, me peljal v sobo, kjer so že sedeli stari jeseniški komunisti. Za Ažmana v Bohinju sem stroj dobil, a že čez tri dni sem ga moral vrniti zaradi preiskave. Prav zares, ni bilo lahko nesti pisalni stroj pod roko, na zastraženo jeseniško postajo si sploh nisem upal, šel sem na Dobravo. Ko bi me ustavili, bi dejal, da sem ga ukradel. LITERATURA PREK KARAVANK Tedaj z Ljubljano nismo imeli zvez, želeli pa smo si literature. Naš centralni komite je bil na Dunaju, mi pa smo želeli organizirati tiskarno in pisano besedo sami raznašati. Po predstavniku, ki je po desetih vezah prišel do Prežihovega upravnih interesnih skupnosti do leta 1980, načrtovanja izgradnje dijaških domov, organizacije funkcionalnega izobraževanja itd. Nič manj niso odgovorne naloge pri uresničevanju številnih dogovorov in sporazumov, katerih podpisnik je Gospodarska zbornica Slovenije. »Menimo, da mora zbornični odbor skrbeti za izobraževanje kadrov in sodelovati pri vodenju kadrovske politike v gospodarstvu ter evidentiranju. Lotili smo se kadrovanja v šolo za poslovodne kadre v Skorji Loki,« pojasnjuje dejavnost gorenjskega zborničnega odbora njegov sekretar. »Pomembna za gorenjsko gospodarstvo je sejemska dejavnost oziroma Gorenjski sejem, ki mora postati del interesa gorenjskega gospodarstva oziroma njegov podaljšek. Gospodarstvo mora prek svojih delegatov, združenih v posebnem organu zborničnega odbora, ki ga že oblikujemo, snovati usmeritev sejemske dejavnosti na našem področju. To je vsestranska korist za naše gospodarstvo, hkrati pa največji prispevek h krepitvi Gorenjskega sejma.« »Povedati moram,« nadaljuje inž. Janez Eržen, »da pri medobčinskem odboru že delujejo ali pa še bodo različni odbori in komisije kot za integralni transport, za računalništvo in informatiko, kadrovska komisija, odbor za pripravo razvojne usmeritve Gorenjskega sejma in razne specifične ali ,ad hoc' komisije, ki jih bomo oblikovali po potrebi. Razen medobčinskega odbora imamo v Kranju tudi dva zbornična strokovna odbora za obrt in za gostinstvo in turizem, ki se vključujeta v delo zborničnega medobčinskega odbora. Na Gorenjskem imamo veliko skupnega in veliko načrtov, kjer drob-njakarski pristop ne bo uspešen, temveč bo nujno celovito in skupno reševanje, pa naj bo to urbanizacija, promet ali prostorsko načrtovanje.« J. Košnjek Splošna bolnica Jesenice razpisuje prosto delovno mesto K V mizarja za delo v servisni dejavnosti bolnišnice. Kandidati naj vloge s kratkim življenjepisom pošljejo do 16. maja 1977 na naslov: Splošna bolnica Jesenice. Voranca, smo zvedeli, naj tiskarne ne pripravimo, ker je preveč nevarno. Prežihov Voranc je menil, da nas vse preveč zanjo ve, da bi bili lahko izdani. Material so nam tako pošiljali prek kurirja čez Karavanke v nahrbtniku, sam pa sem imel nalogo, da sem kurirja sprejel. Vsa ta leta je hodil, vse do leta 1933. Partija je bila tedaj sposobna po kurirskih zvezah razpošiljati literaturo vse do Vojvodine, Bili pa smo izdani, veliko tovarišev aretiranih in zaprtih in celo »Pepco« so mrzlično iskali, prepričani, da je ženska. Našega kurirja pa niso dobili, na sodišču je bil le njegov nahrbtnik in klobuk... Potem so se vrnili iz zaporov Boris Kidrič, Edvard Kardelj, Tito, bilo je veliko literature, na Jesenicah je rasla močna mlada partijska generacija pri Jelenu. Bili so to revolucionarni ljudje, prihaja- ioč iz predmestij, z Javornika, Irušice. Tako je tudi vedno bilo, v mestu ni bilo toliko naprednih misli in idej, te so se z vso silovitostjo in borbenostjo porajale prav na obrobjih mesta. Ne nazadnje se je to tudi izkazalo leta 1941, ko so bili prvi partizani v Karavankah ali na Mežakli prav z Javornika ..« POSLANSTVO 1. MAJA Posebno okrog 1. maja so vse tiste, ki so delavski praznik hoteli praznovati, stalno preganjali. Vse je bilo prekleto, kar je bilo rdečega; žandarji so bili napadalni še v primerih, ko je ženska za prvega maja nosila rdečo ruto. Ko sem delal na žagi, smo prijatelji izdelali srp in kladivo in v Rovtu zažgali visok plamen. Pred 1. majem smo Jesenice — Ena izmed največjih in najbolj pomembnih investicij zadnjih let je prav gotovo izgradnja toplovoda od jeseniške železarne do bolnice na Plavžu. — Foto: F. Perdan Jeseniški toplovod Gradnja toplovoda od jeseniške železarne do bolnice na Plavžu z več priključki ima številne prednosti, a ena izmed najbolj pomembnih je prav gotovo čistejši zrak in okolje Jesenice — V samem centru mesta, še bolj pa na zahodnem delu Jesenic, na Plavžu, so v zadnjih letih zgradili številne stanovanjske hiše. Takšno gradnjo so načrtovali že pred leti, prav tako pa je predvidena tudi nova gradnja v centru ob železniški postaji, skratka, zares intenzivna gradnja na območju mesta Jesenic. Ob razmišljanjih, kako bi najbolje rešili problem ogrevanja, so zamisel o gradnji individualnih kotlovnic opustili, prav tako se zaradi precejšnjega onesnaževanja niso mogli ogreti za gradnjo centralne kotlovnice. Možnosti, da bi bile Jesenice ogrevane enotno, čim ceneje in s čim manj dimniki, so se nakazovale le v sodelovanju z jeseniško železarno. Tako so vse območje Jesenic »prepredli« z dolgim primarnim vodom iz železarne, s toplovodom, ki ima tudi več sekundarnih odsekov do posameznih hiš ali stanovanjskih sosesk, ki so nekoliko oddaljene od glavnega voda. TOPLOVOD NAMESTO 27 INDIVIDUALNIH KOTLOVNIC Jeseniški toplovod, ki so ga zdaj napeljali vse do zadnje na novo zgrajene stolpnice na Plavžu in ki ga nameravajo napeljati do jeseniške bolnice na skrajnem zahodnem koncu mesta, je za Jesenice ena največjih investicij v zadnjih letih, obenem pa tudi ena izmed največjih pridobitev. Će bi se v začetku odločili za gradnjo individualnih kotlovnic, bi ob izgradnji Centra 2 okoli železniške postaje s 720 novimi stanovanji morali vzdrževati in kuriti kar v skupno 27 kotlovnicah. Toliko kotlovnic pa bi že izdatno prirejali sestanke pri Jelenu, hodili na izlete, lepili nalepke na kostanje po Jesenicah. Tone Čufar je vedno prinašal iz Ljubljane takšne stvari, mi pa smo jih zvečer raznašali in lepili, kamorkoli je že bilo. Zjutraj pa so jih morali žandarji odstranjevati. Prvi maji so bili v delavskih središčih vedno praznik, velik praznik. Tudi v prvih letih po vojni smo kljub pomanjkanju praznovali. Tedaj nas je družilo tesno prijateljstvo, tovarištvo, tedaj smo se z vsem ponosom predajali revolucionarnosti in »naši stvari«. Danes so drugačni časi, takšne borbene predanosti, in revolucionarnosti ni več, mladina je po mojem mnenju preveč prepuščena sama sebi. Zato je treba skrbeti za njeno vzgojo, treba je delati z mladimi, jih učiti in voditi.« In Alojz Tišov jih je vodil. Po vojni, vse do nedavna je delal izključno le z mladimi in za mlade na Javorniku in na Koroški Beli, jih učil spoznavati svet in ceniti izročilo pretekle revolucionarnosti. Tudi vzgoja in prenašanje tradicij ni zanj le prazna beseda, kajti le z njemu lastno zavzetostjo, prepričevalnost-jo in poštenostjo je poiskal pot do slehernega mladinca. In tudi v tem je njegova velika zasluga, veliko delo, ki ga je opravljal samoumevno, le kot eno izmed obveznih nalog na svoji, z naprednimi komunističnimi idejami in dejanji bogati življenjski poti. D. Sedej onesnaževalo zrak in okolje, ki je n; Jesenicah že danes precej onesna ženo. Ogromno denarja pa bi z; samo vzdrževanje in za zaposlovanje kadra zahtevala takšna kratko ročna rešitev s kotlovnicami, zato j« znatno bolje in racionalneje, da s< se odločili za dolgoročnejše reševanje problema ogrevanja mestneg; centra. Prednosti toplovoda pred indivi dualnimi kotlovnicami so tudi \ tem, da je pri posameznih kurilnicah znatno več toplotnih izgub; čimveč je posameznih kurilnic, tem večje so toplotne izgube. Varčevanje z energijo je vodilo načrtovalce, da so s<-prej in odločneje zavzeli za topi« vodno omrežje. NIŽJA CENA OGREVANJA Toplovod skozi Jesenice, ki so g, gradili po etapah, ne zahteva večj€ ga vzdrževanja, razen stalne manjš* kontrole. Posamezne kotlovnice p. je treba nenehno vzdrževati, nastajajo ogromni stroški, ki bremene stanovanjske sklade. Ta denar pa je še kako potreben, zato ga bodo na Jesenicah lahko koristno uporabili za druge namene. V tej sezoni so na Jesenicah iz toplovoda ogrevali že 670 stanovanj poleg številnih poslovnih prostorov od stavbe gledališča, gimnazije, vzgojno varstvene ustanove do novega otroškega vrtca na Plavžu. Naslednje leto bodo iz toplovoda ogreli še nadaljnjih 600 novih stanovanj in poslovne prostore v samem centru okoli železniške postaje. Na toplovod bodo priključili tudi bolnico, novi šolski center na Plavžu Zdravstveno šolo, Zdravstveni don vse samske domove itd. Ko bodo i. toplovod priključili vsi stanovanjski objekti, bodo lahko na Jesenicah razpravljali tudi o znatno nižji cen ogrevanja. Ko pa bo toplovod h »ustvarjal dohodek«, ko bo možnost kreditiranja, bodo lahko toplovod uporabljali tudi zasebni lastniki hiš Zmogljivosti sedanjega toplovodnega omrežja so tolikšne, da bode toplovod s sekundarnimi priključk uporabljali lahko vsi, ki prebivajo al) poslujejo od železarne do bolnice. OBNOVA OD GIMNAZIJE DO ŽELEZARNE Vsa investicija je veljala do zdaj 24 milijonov 385.462 dinarjev, ko pa bodo z deli končali, se bo cena povzpela na 27 milijonov 23.302 dinarjev. Zaradi podražitev met; gradnjo je tudi investicija znatni višja od predvidene. Razliko sc uspeli zagotoviti s krediti. Zdaj nameravajo obnoviti še stari vod od gimnazije do železarne. Stari vod ima premajhno zmogljivost in ne nudi možnosti, da bi se na tem delu priključili na vod prav vsi ki si želijo. Nekoliko bodo spremenili tudi traso in sicer ga ne bodo speljali po Titovi cesti, temveč po Kejžarjevi in Delavski ulici. Ta zadnji del primarnega voda naj bi dokončali v naslednjem letu. Na tem delu bo vod tudi potekal po površini in ne bo vkopan v zemljo kot toplovod skozi mesto Jesenice. V prihodnjem letu pa bodo poleg teh del večinoma pripravljali sekundarne razvode ob Titovi cesti, tako bodo priključili na toplovod stanovanja na Bokalovi cesti in nasploh tudi vse stanovanjske bloke, ki so že starejšega datuma. V prihodnjih letih bodo tako v samem mestu Jesenice popolnoma in vsestransko učinkovito in racionalno rešili ptpblem ogrevanja. V D. Sedej Desetletni program izgradnje cestnega omrežja v Kranju Danes se mesto Kranj duši v prometni gneči — Vsako jutro 1400 avtomobilov skozi križišče pri Iskri in ob drugi uri popoldne 1700 vozil spet v nasprotni smeri proti mestu — Prek 4000 vozil na dan skozi Prešernovo ulico — Kako rešiti problem in kdaj? Nič ne pomaga vsa idilična lepota pokrajine, kamor so naši predniki postavili svoje prve domove na starodavno skalo ob sotočju Kokre in Save, ko pa je današnji čas prinesel z udobjem tudi toliko skoraj nepremostljivih nevšečnosti. Pri tem mislimo v prvi vrsti na sedanjo ureditev prometa v Kranju, ki je postal eden najtrših orehov tako za delovne organizacije, delavce, ki vsak dan hodijo na delo, predvsem v tovarne na desni breg Save, in za skupščino občine Kranj. Ni skoraj trenutka v dnevu, da ne bi bilo mestno središče zatrpano z avtomobili, kamioni, dostavnimi vozili. Pešec skoraj da nima več ne kod ne kam, ko se ob drugi uri razpotegne dolga kača »pločevinskih škatel« na štirih kolesih, za katero se vije strupen dim izpušnih plinov ... Dolga kolona vozil v jutranjih urah se mukoma premika k tovarnam, po končanem delu pa spet v obratni smeri leze počasi, na jezo vseh voznikov, tistih, ki se jim mudi in onih, ki slučajno zapadejo v to »dnevno selitev«. 20.000 delavcev vsak dan porabi okoli 3000 ur več kot bi bilo potrebno časa za prihod in odhod z dela, če bi bil promet in organizacija dela primerno urejena. Ta številka v enem letu naraste na 600.000 dejansko brezkoristno zapravljenih ur, požrtih živcev in prekomernega vdihavanja strupenih izpušnih plinov. Delegati vseh treh zborov občinske skupščine Kranj so na predlog izvršnega sveta sprejeli koncem lanskega leta za vse občane izredno važen odlok o desetletnem programu izgradnje cestnega omrežja v Kranju, po katerem naj bi v Tržiški Trio slavil Tržič — V soboto, 23. aprila, je kolektiv Tria iz Tržiča proslavil 27. april, 1. maj in obletnice partije in Tita. Delavcem, ki so se zbrali v domu TVD Partizan, so pripravili kulturni program učenci osnovne šole Kokrškega odreda iz K rižev. Osnovna organizacija sindikata je podelila kegljavkam, rokometašem, smučarjem, šahistom in nogometašem, ki so bili uspešni v tržiškem sindikalnem tekmovanju in na športnih srečanjih usnjarjev, priznanja, upokojencem pa knjižna darila. Delavci Tria so na sobotnem srečanju ocenili razvoj delovne organizacije, ki se uvršča med najuspešnejše v Tržiču. Dobra proizvodna in samoupravna organiziranost ji to omogoča, obenem pa nudi velike možnosti razvoja. Nekatere je Trio že izkoristil. Leta 1975 se je lotil gradnje novih proizvodnih prostorov v industrijski coni na Mlaki. Del zaposlenih v Triu se je vanje preselil že lani, čeprav je bila »uradna« otvoritev v soboto. Za ta obrat in druge posege je kolektiv potrošil 12 milijonov dinarjev. Prav toliko pa jih bo še moral, Če bo želel investicijski program uresničiti do konca. Posebno vzpodbudno je, da je polovico doslej vloženih investicijskih sredstev Trio zagotovil sam. Ko bo investicijski program uresničen, bo Trio res sodobna tovarna, ki bo lahko še bolj skrbela za življenjsko raven zaposlenih, za stanovanjsko izgradnjo, družbeno prehrano, izobraževanje, rekreacijo in oddih itd. Naloge bodo lažje, saj delovna organizacija nima le srednjeročnega razvojnega programa, temveč dolgoročnega do leta 1990, razen tega pa tudi ve, kako program uresničiti. -jk desetih letih uredili vse potrebno za hiter in varen prihod delavcev na delo, in po opravljenem delu spet tudi vrnitev na svoje domove. V tem času naj bi se tudi mestno središče očistilo tako pločevine kot slabega zraka, s čemer se bo v vsakem primeru napravilo staro mestno središče spet prijetno za bivanje in za uživanje brezskrbnega pohajkovanja po mestu. Kakšne načrte smo si torej zastavili v Kranju? V desetih letih bomo v sodelovanju z Republiško skupnostjo za ceste (posojilo za ceste smo vsi vpisali in ga že redno plačujemo!) zgradili vpadnice v mesto z jeseniške strani in ljubljanske-brniške strani ter z novim mostom preko Kokre povezali Planino s centrom mesta, in z novim mostom preko Save povezali Planino z Laborami. To so veliki načrti in zahtevajo precejšnja finančna sredstva. Zato bo program potekal v dveh delih: Najprej most čez Savo Labore-Čirče-Planina ter priključki, nato ostalo: most čez Kokro, vpadnice, priključki... Za I. del izgradnje cestnega omrežja je že naročena kompletna upravno-tehnična dokumentacija za pridobitev lokacijskega dovoljenja, kajti s programom se je po opravljenih dopolnilih strinjal Izvršni odbor Republiške skupnosti za ceste, ki ga je predložil Skupščini RSC v sprejem in potrditev zaradi ustreznega sofinanciranja. Kranjske organizacije združenega dela že izvajajo skupščinski odlok in odvajajo sredstva na posebni žiro račun ... Po zatrdilih najodgovornejših delavcev v občini se bo z gradnjo mostu pričelo koncem 1. 1978., zanj pa bo potrebno zbrati 10 starih milijard dinarjev! In kaj do takrat? Vsekakor je potrebno, da v naših tovarnah prično z resnim delom na pripravah za uvedbo drsnega (premakljivega) delovnega časa za vse tiste delavce, katerih opravila niso strogo tehnološko vezana na točno odrejen čas, in bi bilo za njih moč pričetek in konec dela premikati brez škode za potek dela. To so uvedli že v mnogih industrijskih državah v tistih mestih, kjer se kot mi v Kranju ubadajo z reševanjem prometnih in tudi drugih težav. Premakljiv delovni čas uvajajo povsod tam, kjer so spoznali, da sproščen prihod na delo brez nepotrebnega čakanja v prometnih gnečah prinaša zadovoljstvo, sprostitev energije na delovnem mestu in nenazadnje humanizacijo samega dela in procesa dela — zato je prišel čas, da tudi pri nas o tem začnemo resno razmišljati in ukrepati. Izračuni so pokazali, da bi postopoma lahko »koristilo« prednost premakljivega delovnega časa več kot polovica (13.500) vseh zaposlenih v mestu Kranju (20.000). Z izgradnjo predvidenih objektov in z uvedbo drsnega delovnega časa bodo mesto Kranj in njegovi delavci v veliki meri pomagali premostiti mnoge prometne težave in jih morda tudi za določen čas odpraviti. Ni pa to samo problem Kranja. Zato Kranj pričakuje tudi sodelovanje republike in Republiške skupnosti za ceste. I-S. NA DELOVNEM MESTU Pristava pri Tržiču - Tone Jurjevčič iz Pristave pri Tržiču, rojen leta 1937, iz-učeni strugar za precizna dela, zaposlen v Bombažni predilnici in tkalnici Tržič, je bil ob zadnjih volitvah presenečen, ko ga je Gorenjska izvolila za delegata zveznega zbora zvezne skupščine. To je bilo priznanje za družbenopolitičnega delavca, ki je začel kot član krožkov v višjih razredih osnovne šole in postal predsednik mladinskega aktiva na obrtni soli ter zastopnik vajencev v centralnem delavskem svetu Bombažne predilnice in tkalnice. Tržič je imel v teh letih svojo obrtno šolo kovinarske in tekstilne stroke, ki je vzgojila precej domačih strokovnjakov. Večina jih je se danes v Bombažni predilnici in tkalnici ter v drugih trŽiSkih delovnih kolektivih, nekaj pa se jih je zaposlilo drugje. Ko je Tone Jurjevčič zapuščal mladinske vrste in odslužil vojaščino, je bil sprejet v Zvezo komunistov in deloval v družbenopolitičnih organizacijah in samoupravnih organih kolektiva, razen tega pa je našel čas za delovanje v Svobodi, A vtomoto društvu in za urejevanje svojega doma v Pristavi pri Tržiču. »Predilniiki strugari i, okrog 40 nas Je, amo po spremenjeni organizaciji podjetja del temeljne organizacije združenega dela skupnih služb in vzdrževanja. Pred tem amo bili samostojna delovna enota. Skrbimo predvsem za izdelovanje rezervnih delov, ki niso na voljo ali jih je treba hitro zamenjati. Vsak strugar ve, da je delo natančno. Predilski strugari! smo vezani na delo v vseh obratih od predilnice in tkalnice do konfekcije,« pripoveduje Tone Jurjevčič. »Za delegata v zveznem zboru zvezne skupščine sem bil izvoljen v času, ko smo v Jugoslaviji sprejeli pomembne družbene dokumente,« nadaljuje Tone Jurjevčič. »Tovariš Tito je bil izvoljen za predsednika SFRJ brez omejitve mandata. Sprejeli smo novo vstavo in zakon TONE JURJEVClC, STRUGAR IN DELEGAT ZVEZNEGA ZBORA ZVEZNE SKUPŠČINE o združenem delu in ratificirali osimske sporazume med Italijo in Jugoslavijo. Dvakrat v enem mandatu smo izvolili Rredsednika zveznega izvršnega sveta, ajprej so naši narodi odgovorno dolžnost zaupali Džemalu Bijediču, po njegovi tragični smrti pa smo za predsednika izbrali Veselina Djurano-vića. Delo slovenske delegacije v zveznem zboru, ki jo vodi dr. Jože Vilfan, je vsem za zgled. Veliko smo se naučili od njega. Naše delo je usklajeno. Redno se sestajamo s predstavniki republiških organov in o svojem delovanju poročamo skupščinam, ki so nas izvolile. Problemi in težnje volivcev mi niso neznane, saj sem član temeljne delegacije BPT v zboru združenega dela tržiške občinske skupščine. Ker je delo slovenske delegacije tako zasnovano in usklajeno, je zvezna skupščina sprejela že precej naših pripomb oziroma amandmajev. Le večjega sodelovanja občanov pogrešam. Ni namreč dovolj, da delegati zgolj poročamo o svojem delu. Pogosteje bi nas morali volivci opozarjati na probleme in predloge, o katerih kaže razpravljati v skupščini.« »Naloga delegata v zveznem zboru za človeka, ki je redno zaposlen, ni lahka. Skušam izpolnjevati obveze v tovarni in v skupščini. Prostega časa je malo. Veliko moraš prebrati in razmišljati, da si na .tekočem'. V kolektivu razumejo mojo dolžnost in mi to omogočajo. To J»a ni edina moja naloga, saj že desetlet-a sodelujem pri Avtomoto društvu oziroma njeni športni dejavnosti. Pred kratkim sem postal mednarodni sodnik za motociklistične športe,« pravi Tone Jurjevčič. »Priznanja, ki sem jih dobil za to delovanje, so mi v največje veselje. Doma razumejo številne dolžnosti, pa naj bo žena ali trije otroci. Zato sem v prostih uricah najraje z njimi ali kaj postorim okrog hiše, kjer se delo nenehno ponuja...« J. Košnjek Se dva meseca in začeli se bodo dopusti. Tovarne bodo obnemele, stroji se bodo ustavili in začela se bo »invazija« na letoviške kraje, hotele, počitniške domove in kampe. Da bi dobili »svoj prostor na soncu«, bomo pripravljeni in morali seči tudi globje v žep v želji, da bi kar najbolje izkoristili dva ali tri proste tedne. Tako je pri nas že nekaj let. V zadnjih letih se namreč vse več naših delovnih organizacij odloča za kolektivne dopuste in v drugi polovici julija in v začetku avgusta odloži breme svojih obveznosti in odhiti k morski obali. Ker pa ni tako le v Sloveniji, so plaže prenatrpane, hoteli in počitnilki domovi zasedeni, gostinske storitve slabe in ceste polne kolon. Ob kolektivnih dopustih se postavlja tudi vprašanje rentabilnosti počitniških domov, ker so izkoriščeni le kratek čas poleti, vprašanje poceni letovanj za delavce, skratka, upravičenosti odločitev o kolektivnih dopustih. Kaj menijo o kolektivnih dopustih, kako si bodo organizirali letovanje in o drugih stvareh v zvezi z dopusti, samo se pogovarjali z delavci po Gorenjskem. Jože Kristan, referent za informiranje v Planiki Kranj: »Kolektivni dopusti so pri nas že tradicija. Včasih je imela Planika svoj počitniški dom, vendar ga je pred nekaj leti prodala, ker je bil izkoriščen le kratek čas v letu. Sedaj pa osnovna organizacija sindikata poišče najbolj ugodne ponudbe počitniških domov, hotelov in agencij in potem vsem delavcem, ki to želijo, organizira letovanje.« Milan Vodnik, vodja gradbišča v SGP Tehnik Škofja Loka: »Kolektivni dopust imamo ob novem letu, ko je mrtva gradbena sezona. Pravzaprav to ni pravi kolektivni dopust, ker poleti zamujeno nadoknadimo. Na dopust pa odhajamo po skupinah, po planu, ki ga naredimo spomladi, oziroma po dogovoru v delovni skupini. Poleti imajo prednost pri dopustu tisti člani kolektiva, ki imajo šoloobvezne otroke.« Viktor Perčič, mojster elek-trodelavnice v Peko Tržič: »Nimam kolektivnega dopusta, ker delam na vzdrževanju in sem pravzaprav takrat, ko drugi odhajajo na kolektivni dopust, najbolj zaposlen. Običajno grem na dopust v začetku julija; torej pred kolektivnim dopustom naše delovne organizacije.« Angela Resnik, vratarica v Almiri Radovljica: »Imamo kolektivni dopust in to vsa tovarna hkrati. Ker nimamo počitniških domov, skuša sindikat organizirati letovanje. Meni ni za morje, zato sem med dopustom kar doma.« Dunja Ogrizek, prodajni referent TOZD Montažni objekti Jelovica Škofja Loka: »Tudi za našo TOZD je predlagan kolektivni dopust, kar pa mislim, da ni primerna rešitev. Kolektivni dopust naj bi bil v drugi polovici julija, ko smo sredi največje gradbene sezone in bi štirinajstdnevni «astoj v proizvodnji Kam in zakaj vsi hkrati na dopust naredil veliko škodo. Smo tako maj hen kolektiv, da se lahko med sabo dogovorimo, kdaj naj bi kdo odšel nt dopust in se razporedimo tako, da bo proizvodnja normalno tekla. Sicei pa druga polovica julija tudi zato n najbolj primerna za letovanje, ker j« povsod vse zasedeno, zmogljivosti počitniških domov pa so majhne.« Gita M oži na, uslužbenka 1 BPT Tržič: »Kolektivni dopust imamo po izmenah. Tako terja proizvodnja in, ker je vsako leto treba na strojih opraviti temeljit 'remont' Imamo svoj počitniški dom, ki g* koristimo po izmenah, lahko pa 0 tudi sami organiziramo letovanje.« Lojze Kržišnik, doma iz Suš« pri Hotavljah v Poljanski dolini) tehnolog v sovodenjskem Ter mopolu: »V našem podjetju nimamo kolektivnih dopustov. Imeli sme jih sicer, a se niso 'obnesli'. Vedeti morate namreč, da je naše področj« pretežno kmetijsko. Zato ima rad dopust vsak takrat, ko mu najbolj odgovarja. Svojega počitniškega doma nimamo. Naši delavci v glavnem letujejo v domu škofjeloškega občin' skega sindikalnega sveta v Strunja-nu. Na morje odhaja 30 do 40 odstotkov delavcev. Zato nameravam* kupiti tudi kak šotor.« Ivan Capuder, doma iz 2irov, pomočnik direktorja v tovarni obutve Alpina Žiri: »Kolektivni dopusti pri nas so že stalna praksa Vedno jih imamo v drugi polovic' julija in to štirinajst delovnih dni Pri nas s kolektivnimi dopusti skorajda ni težav. Kajti večina za-konskih parov dela skupaj v naše rt podjetju — Alpini. Dopust lahko vsakdo načrtuje že v začetku leta saj dobi delovni koledar. Svoj počitniški dom imamo v Umagu, velik* naših delavcev pa letuje tudi < drugih domovih škofjeloškega občin1 skega sindikalnega sveta na Rabu i* v Strunjanu. Povsod so ddstopnl cene. Vedno več delavcev odhajl tudi v hribe. Dobili bomo regres * višini 1000 din, 'socialno ogroženi' p< še več.« Franc Kenda, sobopleskar v[ Gorenjcu v Radovljici: »Kole* tivnega dopusta nimamo, ker srt gradbeno podjetje in imamo pol«( največ dela. Na dopust odhajamo P skupinah, vsi naenkrat pa ne mor* mo. Več dopusta pa imamo v ziJ*1 skem času, ko je mrtva sezona.« Primož Bertoncelj, doma ' Desnice, vzdrževalec strojev tovarni Sava v Kranju: »K" lektivne dopuste v Savi imamo več let. Letos smo ga predvideli ^ 16. julija do 3. avgusta. Toda j mene to skorajda nič ne pome"1 Dopusta takrat namreč ne more1* koristiti, saj imamo prav v tem ča*1 vzdrževalci največ dela. Počitnic' domove ima Sava v Crikvenici' Novem gradu. Lani smo prejeli 900 din regresa, za letos še ne ve*1 kakšen bo. Žena ni zaposlena, zs*' mi je pravzaprav vseeno, kdaj g*e: na dopust. Mislim pa, da so vež) težave tam, kjer so člani družil, zaposleni v več delovnih organiza^ jah* L.Bogataj 'J* Govekar Občinski sindikalni svet Radovljica Skupščina občine Radovljica Občinska konferenca ZKS Radovljica Občinska konferenca SZDL Radovljica ZZB NOV Radovljica Občinska konferenca ZSMS Radovljica Občinski odbor zveze rezervnih vojaških starešin Radovljica čestitamo vsem delovnim ljudem za praznik dela Žito Ljubljana TOZD Triglav Lesce TOZD Gorenjka — tovarna čokolade Lesce TOZD Pekarna Kranj čestitajo vsem delovnim ljudem in poslovnim prijateljem za praznik dela — 1. maj 1 ¥¥¥¥¥¥¥¥¥¥¥¥¥¥¥¥¥¥¥¥¥¥¥¥¥¥¥¥¥¥¥¥¥¥¥¥¥¥¥¥¥¥¥¥¥¥¥ murha Lesce Radovljica Bled Jesenice VSEM DELOVNIM LJUDEM ČESTITAMO OB PRAZNIKU DELA Vsem delovnim ljudem in poslovnim prijateljem čestitamo za praznik dela^ — i. maj ter se priporočamo s svojimi storitvami ********** * * ******** ****** AVTONEGA Klasič Franjo, Kranj, Sučeva 17 Menjava gum, uravnove-šenje, spodnja zaščita vozil in mehanične storitve za zastave in škode. NOVOST - merimo izpušne pline in pripravljamo ta vozila za tehnični pregled Cenjenim strankam čestitamo za 1. maj — praznik dela. vezenine tovarna čipk, vezenin in konfekcije Vsem delovnim ljudem in poslovnim prijateljem čestitamo in želimo prijetno praznovanje za praznik dela. *************************** SLOVENSKE ŽELEZARNE tovarna vijakov plamen kropa .p.. Za praznik dela čestitamo vsem poslovnim prijateljem in bralcem Glasa KMETIJSKA ZADRUGA BLED čestita svojim članom in vsem delovnim ljudem za praznik dela 1. maj. Poleg reprodukcijskega materiala za kmetijstvo prodaja tudi gradbeni material. V vrtnarskem obratu na Bledu nudimo tudi vrtnarske in cvetličarske storitve. t¥¥¥¥¥¥¥¥¥¥¥¥¥¥¥¥¥¥¥¥¥¥¥¥¥¥¥¥¥ ^ Kemična tovarna Podnart Specializirana tovarna kemikalij za galvanotehniko, fosfa-tiranje in barvanje kovin. V tovarni prejmete brezplačne fciasvete in navodila. Servisna služba pa je vsem na voljo. Kolektiv tovarne čestita vsem delovnim ljudem za praznik dela DIMNIKARSKO PODJETJE KRANJ Zupančičeva 4. tel. 21-456 z DE Kranj, Škofja Loka, Tržič čestita vsem delovnim ljudem in občanom za praznik dela 1. maj in jim želi prijetno praznovanje. *************************** W Servisno podjetje i Tavčarjeva 45, telefon 21-282 Še naprej se priporoča za sodelovanje z vsemi svojimi dejavnostmi: zidarska, mizarska, vodovodno-inštalaterska, kleparska, krovska, ključavničarska, pleskarska in elek-tričarska. VSEH VRST USLUG, POPRAVIL IN STORITEV čestita vsem svojim prijateljem in delovnim ljudem za praznik dela — 1. maj. A Kolektiv Cestnega podjetja v Kranju čestita ob L maju vsem poslovnim prijateljem in uporabnikom cest ter jim želi veliko delovnih uspehov ¥¥¥¥¥¥¥¥¥¥¥¥¥¥¥¥¥¥¥¥¥¥¥¥¥¥¥¥¥¥¥¥¥¥¥¥¥¥¥¥¥¥¥¥¥¥¥¥ Veletrgovina ZIVIL-A Vsem delovnim ljudem, posebno pa svojim potrošnikom, iskreno čestitamo za 1. maj — praznik dela Kranj TOZD Veleprodaja TOZD Maloprodaja TOZD Slaščičarna - Kavarna Samoupravna delovna skupnost skupnih služb domplan urbanizem, stavbna zemljišča, investitorski inženiring in stanovanjsko poslovanje KRANJ — CESTA JLA ŠT. 6/V • TELEFON 21-875, 24-440 • POSTNI PREDAL 24 Delovna skupnost podjetja ter samoupravna Stanovanjska skupnost občine Kranj čestita vsem delovnim ljudem in občanom za praznik dela ************************************************ tOfflMPp0| SOVODENJ Vsem delovnim ljudem, poslovnim prijateljem in kupcem čestitamo za praznik dela — /. maj Obveščamo, da smo se preselili v nove prostore. vsem občanom čestitamo za praznik dela SOJKL Urara Kovinsko p odjetje Kranj KOI Kovinski elementi za gradbeništvo, industrijska okna in vrata na ročni in motorni pogon • kovinske konstrukcije • splošno ključavničarstvo • tehnološka, transportna, skladiščna, galvanska oprema in naprave • kleparstvo čestita vsem občanom inposlovnim prijateljem za praznik dela — 1. maj Meso Kamnik Priporočamo naše izdelke Kamniški želodci, kamniška trajna salama, hrenovke in vse vrste suhomes na tih izdelkov. GOSPODINJE! Založite vaše zamrzovalne skrinje iz naše specializirane poslovalnice v KOMENDI tel. 841-006. Odprto vsak dan, razen ponedeljka. čestitamo vsem občanom in poslovnim prijateljem za 1. maj — praznik dela Krajevna skupnost Bohinjska Bela: Mlada, vendar za zgled Krajevna skupnost Bohinjska Bela je ena najmlajših v radovljiški občini. Ustanovljena je bila pred šestimi leti. Pred tem so bili namreč prebivalci današnje krajevne skupnosti združeni v krajevni skupnosti Bled. Glede na precejšnjo oddaljenost od Bleda, številne probleme in že takrat razvito družbenopolitično aktivnost pa so se odločili, da ustanovijo svojo krajevno skupnost. Danes se lahko pohvalijo, da so v teh letih veliko naredili. Seveda se tako kot drugod tudi v tej krajevni skupnosti srečujejo z denarnimi težavami in številnimi komunalnimi problemi. Vendar prenekatere so z zavzetim in skupnim delom že rešili. Krajevna skupnost danes združuje naselja Bohinjska Bela, Slamniki, Obrne iii Kupljenik. Točno 713 prebivalcev je v vseh naseljih. Velika večina je zaposlenih v delovnih organizacijah v občini in izven nje. Pravih kmetovalcev pa je le okrog 10. Nov most čez Savo Bohinjko Jakob Pretnar Predsednik sveta krajevne skupnosti je Jakob Pretnar. Pravi, da so v krajevni skupnosti v tej mandatni dobi že naredili več kot prej vsa leta po vojni. »Uredili smo javno razsvetljavo, s skupnimi močmi zgradili kulturni dom, v katerem imajo danes prostore krajevna skupnost in družbenopolitične organizacije ter pošta. Lani smo odprli tudi nov most čez Savo Bohinjko, ki tako povezuje 40 prebivalcev v vasi Kupljenik. Tudi cesto na Kupljenik smo že začeli urejevati. Pri tem so veliko prispevali sami prebivalci te nekdaj partizanske vasice. Pa tudi turistično društvo Bled je pomagalo.« Tako kot v številnih drugih krajevnih skupnostih v občini so se tudi v tej lani odloČili za samoprispevek za rekonstrukcijo in asfaltiranje krajevnih cest. Razen tega so zgradili TV pretvornik in lotili so se gradnje gasilnega doma. Le-ta je že zgrajen do tretje etape. Trenutno so upravičeno zelo ponosni na kulturni dom. V izgradnjo je bilo vloženih 40 milijonov starih dinarjev družbenih sredstev. Dom Pa je danes vreden prek 4 milijone novih dinarjev. Razliko so prispevali krajani z lesom, prispekom in prostovoljnim delom. »Imamo svoj srednjeročni razvojni program,« pravi predsednik krajevne konference socialistične zveze Maks Belšak. »Čaka nas veliko dela, ki ga bomo zmogli le 8 takšnim sodelovanjem krajanov, kot je bilo sedaj. Največja težava, s katero se trenutno srečujemo, je šola. Staro šolsko stavbo je lanski potres močno PHzadel. Zato so se morali učenci preseliti v prostore kulturnega doma. Zato smo precej utesnjeni. Maks Belšak Želimo, da bi šolo z družbeno pomočjo čimprej popravili in obnovili.« Največja težava, s katero se srečujemo, pa je cesta do naselja Slamniki. Pravijo, da bi cesto lahko hitro usposobili vsaj za traktorsko vleko, če bi dobili 10 starih milijonov dinarjev pomoči. Nekaj bi zraven dodala še krajevna skupnost in morda še nekaj Gozdno gospodarstvo. Za rešitev tega vprašanja pa bi po mnenju predstavnikov krajevne skupnosti morala biti zainteresirana tudi kmetijska zemljiška skupnost v občini. Ko je bilo pred nedavnim na Slamnikih zborovanje pri hiši Matevža Volfa, so se številni obiskovalci sami lahko prepričali, da sta cesta in poleg tega še elektrika osnova, da bodo ljudje ostali v tem kraju. V vasi Slamniki je danes sedem Andrej Zorč s sinom domačij, vendar sta dve že opuščeni. Starejših ni več, mladi pa so šli v dolino. Obiskali smo 63-letno Angelo Zorč, ki živi na Slamnikih v hiši številka 4. »Poleti tu še kar gre, pozimi pa je težko. Ceste ni in tudi elektrike ne. Z vodo ni težav, čeprav ni pravega zajetja. Sest glav živine imamo in če ne bi imela hčerke in sina, ne bi zmogla vsega. Sin, ki je zdaj poročen v Bohinjski Bistirici, bi rad nadaljeval delo v tem kraju. Hčerka, ki je zaposlena v Vezeninah, pa mi tudi veliko pomaga.« Andrej Zorč, Angelin sin, se je domala že odločil, da bi delal na kmetiji. »Marca letos sem nabavil traktor in že sam uredil nekatera pota. Domačija ima tri hektare obdelovalne zemlje, obdelujem pa tudi zemljišče zapuščene kmetije Matevža Volfa.« Po poklicu je Andrej klepar. Dela v Železarni Jesenice. Domala vsak dan popoldne, ko se vrača z dela, pride najprej na Slamnike, zvečer pa gre potem v Bohinjsko Bistrico. »Vem, da tako ne bo šlo. Vsaj cesto in elektriko bi bilo treba urediti. Sicer bodo Slamniki čez čas povsem opuščeni. A bi bilo škoda. Saj se tukaj marsikaj pridela. Seveda pa en sam brez strojev ne zmore vsega. Mama še vedno dela od jutra do večera. Toda dolgo ne bo več mogla.« Partizani so med vojno na Slamnikih vedno našli topel dom in po- Pred nakupom spomladanske garderobe si oglejte velike zaloge modnih novosti 1977 v vseh specializiranih poslovalnicah Kranj \ce. o0* Nudimo potrošniški kredit brez porokov na 4-mesečno odplačevanje. Vsem občanom in našim kupcem čestitamo za praznik dela — 1. maj. Samoprispevek za šolo v Ljubnem Krni dom v Bohinjski Bistrici A ngela Zorč »Mislim, da smo danes kar nekako pozabljeni,« pravi Angela Zorč. »Včasih so nam govorili, da ne bo treba več toliko delati, ko bo konec vojne. Pa se ni kaj dosti spremenilo od nekdaj. Vendar nikdar nisem pomislila, da bi šla v dolino. Mi pa je včasih težko, ko se spomnim pogovorov in srečanj z borci. Skorajda ni nikogar več sem. Rada bi, da bi se kdo oglasil, da bi malo pokramljali, kot smo včasih. Prav zanima me, ali so številni, ki so bili včasih tukaj, še živi ali ne.« Slamniki so lep kraj. In škoda bi bilo, da bi ga povsem pozabili. Tudi za to, ker so med vojno ljudje tukaj veliko prispevali za svobodo. In tega se v krajevni skupnosti Bohinjska Bela zavedajo. Zato si vodstvo skupnosti in družbenopolitične organizacije prizadevajo, da bi uredili vsaj osnovne probleme. Nedvomno jim bo to uspelo, seveda pa bo potrebna tudi širša družbena pomoč. Sama, ta mlada, a prizadevna krajevna skupnost namreč vsega ne bo zmogla. A.Zalar Slike: F. Perdan 2e leta 1967 je skupščina občine Radovljica ob referendumu z gradnjo šol predvidela, da v drugi etapi, poleg drugih manjših šol, pride na vrsto za popravilo in dozidavo tudi šola v Ljubnem. Pred dvema letoma je po široki razpravi tudi krajevna skupnost Ljubno popravilo in dozidavo šole zajela v svoj srednjeročni plan; in sicer kot prioritetno nalogo, kajti nad 100 let staro šolsko poslopje že dolgo tako rekoč »prosi« za temeljito obnovo in usposobitev za sodobni pouk. Ostrešje je dotrajano, prav tako električna napeljava, zidovi so vlažni, šolska kuhinja je v učiteljskem stanovanju, stranišča ne ustrezajo osnovnim higienskim zahtevam. Otroci morajo čakati za vstop v učilnici zunaj pred bornim vhodom, da s poukom konča razred pred njimi. Tako v vsakem vremenu. Zato so pogosto prehlajeni, še posebno učenci, ki prihajajo iz oddaljenih Otoč, Posavca in Praproš. Za problem šole v Ljubnem, ki je zunanji oddelek osnovne šole A. T. Linharta v Radovljici, se je po prizadevanjih krajevnih delegatov končno zavzela izobraževalna skupnost občine Radovljica in svet šole A. T. Linharta je namenil za njeno obnovo iz združenih sredstev amortizacije 830.000 din. Pri strokovnih ogledih šolskega poslopja pa je bilo sklenjeno, naj bi šolo obnovili oziroma povečali po razširjenem programu in s tem usposobili njeno funkcionalnost za relativno daljše obdobje. Za razširjeni program govorijo tudi izkušnje po prvi adaptaciji šolskega poslopja po vojni, ko je bilo zaradi zahtevnosti vedno sodobnejšega pouka kljub razmeroma majhnemu številu učencev kmalu premalo šolskega prostora. Število otrok se sedaj sicer manjša, toda predvideva se skorajšen velik porast prebivalstva in s tem tudi šoloobveznih otrok, saj je urbanistični načrt Posavca pred sprejetjem, v Ljubnem grade 14 novih hiš, število delavcev v otoški Iskri se bo še povečalo itd. Toda z 830 tisoč dinarji ne bi bilo možno uresničiti niti minimalnega gradbenega programa, kaj šele razširjeni načrt. Po temeljitem pretresu problema v svetu KS, krajevni konferenci SZDL in v splošni delegaciji SIS, se je vprašanje postavilo pred vaščane Ljubna, Otoč, Posavca in Praproš, ki so se 15. in 16. aprila zbrali ločeno na zboru občanov v Ljubnem in Oto-čah. Glavno vprašanje je bil denar. Za izvedbo razširjenega načrta je primanjkovalo 270.000 din. Toda zbor občanov v Ljubnem kakor v O točah je dokazal, da krajani potrebo razumejo. V obeh krajih so se odločili za krajevni samoprispevek, s katerim bodo skupno prispevali 170.000 din. Krajevna skupnost pa bo iz svojih proračunskih sredstev dala še 100.000 din. Ker pa praksa dokazuje, da so dejanski stroški navadno večji od planiranih, se je tudi tovarna Iskra-Otoče odločila priskočiti na pomoč z uslugami in strokovnimi deli v vrednosti 50.000 din. Po sklepu o samoprispevku bo vsak zaposleni ali upokojeni član krajevne skupnosti z mesečnimi dohodki nad 3000 din prispeval enkratno za šolo 400 din. Enako kmetje in obrtniki. Delavci in upokojenci z manjšimi dohodki pa le po 200 din. Celotni prispevek bo moč plačati v 4 mesečnih obrokih. Vodstvo zbora občanov v Ljubnem in Otočah poziva krajane, naj vsi dosledno uresničijo ta sklep, da ne bi bilo treba morebitnih redkih izjem prisiliti s posebnim referendumom; kakor je bil primer pri zbiranju sredstev za asfaltiranje krajevnih cest in poti. Po razširjenem programu se bo šolsko poslopje povečalo z dozidavo manjše telovadnice na razmeroma veliko igrišče, nad telovadnico bo šolska kuhinja, garderoba za šolarje, nova stranišča in pisarna. V pritličju, ki bo povsem ločeno od učmh prostorov zgoraj, se bo povečala !»*a-novanjska površina. Nad prvim nadstropjem bodo še štirje mansardni prostori. Celotno šolsko poslopje bo centralno ogrevano. Tudi streha oo nova. Z glasovanjem za samoprisp« vi k je tako dana »zelena luč« za e-lavo glavnega projekta in za p Is pogodbe z gradbenim podjetjr: » renjc v Radovljici, da začne z d« m. Medtem bo pouk vseh štirih e-dov v obnovljenem domu Par v Ljubnem, kjer bo urejena ti I-ska kuhinja. Glavna dela naj bi la opravljena v poletnih meseci!*. ...< da bo jeseni pouk že v ?c n poslopju. Glavno breme pri celotni aki. e na komisiji za šolstvo KS Ljubno, ki jo vodi predsednik Ciril Markelj ml. Prizadeva si, da bi bila denarna sredstva kar najkorismeje uporabljena Budno spremlja predračune in kalkulacije v zvezi z izdelavo načrta v podrobnostih. Nekatera nestrokovna dela — tako zagotavlja predned nik komisije Markelj ml. — pa bfl moč opraviti z neprimerno manjšim stroški v lastni režiji oziroma ud.r ni8k0- F.Cvenkel Splq V Ljubnem" Skupščina občine Kamnik in družbenopolitične organizacije Občinska konferenca SZDL Občinska konferenca ZKS Občinski sindikalni svet Občinska konferenca ZSMS Zveza združenj borcev NOV Zveza rezervnih vojaških starešin Čestitajo vsem delovnim kolektivom in občanom za 1. maj — praznik dela Varovati okolje in Soro V Škofji Loki načrtujejo povečavo čistilne naprave in gradnjo kanalizacijskega omrežja — Investicijska vrednost je 78 milijonov 83.649 dinarjev SORA SPET ČISTA S povečavo sedanje čistilne naprave so se odločili za zdaj že znano tehnologijo čiščenja voda in sicer na osnovi mehanskega in biološkega čiščenja, z vpihovanjem zraka in z mešanjem. Tak način čiščenja s takšnimi napravami kot je škofjeloška, je najbolj razvit v Švici, 2R Nemčiji in v Angliji. Taka čistilna naprava je učinkovita, stalno obratuje in ima majhen vpliv na okolje. Za enake sisteme so se že ogreli v več slovenskih krajih, tudi v Kranju. Vsi drugi tehnološki postopki so precej dražji, ker porabijo več energije ali več čistega kisika. Z realizacijo tega programa, ki so ga pripravili v Škofji Loki, iz vode ŠKOFJA LOKA - V občini so pripravili zasnovo izgradnje loške kanalizacije do leta 1980 s prikazom vodne oskrbe do leta 2020. V njej ugotavljajo, da je ob intenzivni izgradnji stanovanjskih in industrijskih objektov nujna kanalizacija s čistilno napravo oziroma njena povečava do novih zazidalnih kompleksov, obenem pa naj bi povečali sedanje primarne naprave. Le-te naj bi gradili s krediti in nujnim 20-odstotnim deležem združenih sredstev. Samoupravni sporazum o financiranju in izgradnji primarnih kanalov in povečave centralne čistilne naprave naj bi podpisalo 29 organizacij združenega dela, ob financiranju pa naj bi sodelovala Ljubljanska banka, območna vodna skupnost Gorenjske in irugi. Investicijska vrednost del .naša 78 milijonov 83.649 dinarje*. SKRB ZA VODOVOD Ko načrtujejo v občini to veliko investicijo, pripravljajo tudi investicijski program izgradnje loškem vodovoda. Loški vodovod se napaja le enostransko iz Hotavelj. Ob predvideni gradnji ceste v Poljansko dolino in ob vedno večji potrošnji vode bodo zagotovili dodatno črpanje vode na Sorskem polju, predvidoma po letu 1995 pa zgradili tudi cevovod za dovod vode iz Trebije in Volake pod Blegošem. Zdaj široki potrošnji, še manj pa industriji, ne morejo zagotoviti potrebne količine vode. Načrtovana osnovna vodovodna mreža bi pri normalnem porastu potrošnje omogočala redno preskrbo do leta 2020. Stroški cevovodov, rezervoarjev so ocenjeni na 120 milijonov dinarjev. Gradnjo teh objektov predvidevajo do leta 1995. V teh letih naj bi zgradili cevovod iz Hotavelj in Volake za Škof jo Loko, pri večjih potrošnikih pa bo tedaj ločen tehnološki ter sanitarni vodovod. KANALIZACIJA Investicijski program za gradnjo loške kanalizacije obravnava območje vodovoda, mesto Škofjo Loko z okolico vse do Godešiča ter Grenca, Virmaš, Sv. Duha in Form. Dosedanja kanalizacija je bila speljana na centralno čistilno napravo na Suhi, tako, da danes ugotavljajo, da kar 70 odstotkov vse nesnage že čistijo iz vode. Pred leti se je še kako onesnaževala Sora, s tedaj vedno zamazano rečno strugo. Predvidevajo, da bo vse fekalne in organsko onesnažene tehnološke vode Škofja Loka z okolico po novih kanalih in po sedanji kanalizaciji vodila na čistilno napravo na Suhi, ki naj bi jo precej povečali, tudi njene nujne spremljajoče objekte. S programom financiranja naj bi tako dolgoročno rešili problem kanalizacije, dogradili čistilno napravo in pereče primarne kanale, ki so osnova za nadaljnjo stanovanjsko in industrijsko gradnjo. lahko letno očistijo okoli 1500 kubičnih metrov dodatnega blata. Učinek čiščenja vode je pri normalni obremenitvi 90 do 95 odstotkov. Ob priključitvi objektov industrije, stanovanjske in ostale gradnje na kanalizacijo bodo na območju Škofje Loke z okolico lahko iz vode očistili okoli 85 odstotkov vse nesnage (danes 70 odstotkov). Z izgradnjo čistilne naprave v Železnikih, v Žireh in v Gorenji vasi ter s primernimi objekti čiščenja v Poljanah in Selcih bo lahko reka Sora kot prva v Sloveniji in v Jugoslaviji zopet očiščena, spet primerna za kopanje, za rekreativno, turistično in gospodarsko dejavnost. Financiranje komunalnih naprav, med katere sodi tudi kanalizacija, je dolgoročna naložba sredstev. Zato naj bi pri tem sodelovalo čimveč zainteresiranih. Vsekakor pa je takšno načrtovanje za občino izrednega pomena; investicija ie sicer izredno velika, a življenjsko nujna. . . D. Sedej ŠKOFJA LOKA - Povečava čistilne naprave je nujna in življenjsko pomembna ... - Foto: F. Perdan Najmodernejši stroji za izdelovanje jeklenih sider v Tovarni pil Triglav Tržič. - Foto: F. Perdan Odločitev v pravem trenutku Čeprav o opustitvi izdelave pil v tržiški »pilarnii ne razmišljajo, je na novo vpeljana proizvodnja jeklenih sider v lanskem bruto proizvodu zastopana že s 35 odstotki — Preusmeritev proizvodnje ob modernizaciji tehnologije, nespremenjenih cenah in zmanjšanju zaposlenih za 10 odstotkov omogočila povečanje produktivnosti za nadpo-prečnih 17 odstotkov — Posodobljanje tehnologije in iskanje novih trgov osnovna cilja Tovarne pil Triglav Tržič, ki je TOZD ljubljanske Metalke TR2IČ - Pred pol stoletj a so v Tržiču začeli izdelovati pile. Znane so bile daleč naokoli. Kljub najrazličnejšim pretresom in krizam, ki so se občasno pojavljale, so tržiški pi-larji vztrajali. Izgrajevali so Tovarno pil Triglav in leta 1973 na osnovi samoupravnega sporazuma postali temeljna organizacija združenega dela Metalke iz Ljubljane. 100-član-ski delovni kolektiv, v katerem je okrog 30 žensk, je s tem še utrdil samostojnost pri oblikovanju gospodarske politike, še več pa se je spremenilo pri vsebini samoupravnih odnosov. Pile so leta 1975 predstavljale 90 odstotkov proizvodnje. Vendar jih trg ni več sprejemal tako, kot bi pi-larji želeli. Zato sežejo že v leto 1974 prvi programi za preusmeritev proizvodnje, ki pa po sodbi kolektiva in delovne organizacije Metalke ne bi smela biti kratkoročna, temveč predvsem dolgročna. Kolektiv Tovarne pil Triglav se je na zborih odločil za preusmeritev proizvodnj-?, kakršne v tem času v Jugoslaviji še ni bilo srečati. To so bila jeklena sidra za montažo težjih predmetov na betonske stene, na naravni in umetni kamen ali v polno opeko. Takšno jekleno sidro doseže od 1100 do 3000 kilogramov nosilnosti. Tržiški pilarji so izdelali prva sidra novembra leta 1975, na trgu pa so se pojavila januarja lani! IZREDEN SKOK PRODUKTIVNOSTI Lani je nova in obenem tudi do- Čestitamo vsem delovnim ljudem za praznik dela ter jim želimo veliko delovnih uspehov Občinski sindikalni svet Tržič Občinska konferenca SZDL Tržič Skupščina občine Tržič Občinska konferenca ZKS Tržič ZZB NOV Tržič Občinska konferenca ZSMS Tržič Občinski odbor zveze rezervnih vojaških starešin Tržič datna proizvodnja predstavljala že 35 odstotkov bruto proizvoda. Zaradi moderne tehnologije in kljub nespremenjenim cenam ter zmanjšanju števila zaposlenih za 10 odstotkov se je produktivnost dvignila za 17 odstotkov, kar je nadpoprečno povišanje. Takšnega zanesljivo ne bi dosegli, pravijo v »pilarni«, če ne bi gradili predvsem na sodobni tehnologiji. Sidra so šla dobro v promet, čeprav so takšni montažni elementi pri nas še sorazmerno malo znani. Tovarna pil Triglav in temeljna organizacija združenega dela Prodaja ljubljanske Metalke ter poseben oddelek, ki se ukvarja izključno s problemi montaže in montažnih elementov, sodijo, da so možnosti novih trgov in povečane prodaje uresničljive. Jeklena sidra so nov element pričvrščevanja in montiranja, za katerega naše gospodarstvo pogosto ni vedelo. Še posebno pomembno pa je, da je surovina za jeklena sidra domača, saj je izdelana v jeseniški Železarni. Številne težave, vezane na uvoz tujih surovin, so s tem odstranjene. Da so jeklena sidra prijetna novost, priča tudi podatek, da so se Tovarni pil Triglav Tržič že pridružili nekateri drugi proizvajalci, vendar imajo »pilarji« pri tem nedvomno prednost in precejšnje izkušnje. Preusmeritev proizvodnje je omogočila pozitiven zaključek lanskega poslovnega leta, čeprav proizvodnja pil ni bila rentabilna. Odločitev »pilarjev« je prišla torej v pravem trenutku, čeprav ni bila poceni. Tovarna pil Triglav Tržič je zgradila nove prostore in se opremila z novimi stroji. Temeljna organizacija sama stroškov ne bi zmogla, saj so dosegli 7 milijonov dinarjev. Tri je prispevala Metalka, dva Ljubljanska banka, prav toliko pa tržiška temeljna organizacija združenega dela. PILE IMAJO SE PRIHODNOST Tovarna pil Triglav o opustitvi osnovne proizvodnje, to je pilarske, n« razmišlja. Lani se je količinska proizvodnja pil zmanjšala za 20 odstotkov v primerjavi z letom 1975. Enako so ukrepali tudi drugi izdelovalci pil, saj je bil trg prenatrpan. Vendar utegne biti s prenasičenostjo kmalu konec, saj popraševanje po pilah spet narašča. Pilama se je letos odločila, da uresniči še eno zamisel. S firmo Hil-ti, ki je v Jugoslaviji najbolj znana zaradi proizvodnje in prodaje jekle' nih sider, bo skušala Tovarna pw Triglav Tržič doseči dogovor za izvoz. Proizvodnja sider potem lahko napreduje do take mere, da bod° novi stroji z vpeljavo druge in tretie izmene popolnoma izkoriščeni. T0j pa bo hkrati tudi nov dosežek To*j varne pU Triglav iz Tržiča. J. Košnjek SLOVENSKE ŽELEZARNE Vsem delovnim ljudem, poslovnim prijateljem in odjemalcem čestitamo za praznik dela — 1. maj in jim želimo ob nadaljnjem delu veliko delovnih uspehov Gorenjska kmetijska zadruga Kranj s temeljnimi zadružnimi enotami: Cerklje, Sloga, Tržič in Naklo Vsem delovnim ljudem in poslovnim prijateljem kooperantom in sodelavcem čestitamo za praznik dela — 1. maj \ Gostilna Lojzka Aleš Breg ob Savi Vsem delovnim ljudem, posebno pa svojim gostom, iskreno čestitamo za, 1. maj — praznik dela Delavska univerza Tomo Brejc v Kranju Zavod za vzgojo in izobraževanje odraslih čestita slušateljem, sodelavcem, delovnim in drugim organizacijam za 1. maj — praznik dela ************************************************ ZAVAROVALNA SKUPNOST TRIGLAV GORENJSKA OBMOČNA SKUPNOST Vsem občanom in zavarovancem-samoupravljalcem čestitamo za 1. maj — praznik dela in želimo obilo delovnih uspehov. Veliko skrb odložite, če zavarujete sebe in imovino za dejansko vrednost Vedno močnejši življenjski utrip in razvoj tehnike prinaša s seboj nove nevarnosti, zato vam svetujemo, da ponovno ugotovite ali imate zavarovane vse nevarnosti in v zadostni visini. Zahvaljujemo se za zaupanje in se priporočamo. L X* X-X> & X* X-X-X-X- x> x> x> X-X> X* X" x> x> X* x> x> X-X-X- x> X-X- x> VHODNA VRATA NOTRANJA VRATA GARAŽNA VRATA NUDIMO VAM KOMPLETEN PROGRAM VRAT EVROPSKE KVALITETE - zahtevajte prospekte - prepričajte se v poslovalnicah s stavbnim pohištvom Qfw lesna industrija ■ 64260 bted, ljubljanska c.32 tetefon:064-77384, trgovina 77944 telegram: lip bled tetex:34525 yu lipex lip bled Ob prazniku oe/a 1. maju čestitamo vsem delovnim ljudem, kupcem in poslovnim prijateljem projektira firo izvaja nstalira prodala servisira ELEKTROTEHNIŠKO PODJETJE Kranj, Koroška c. 53 c čestita vsem občanom in poslovnim prija teljem za praznik dela Projektira in instalira vsa elektromontažna dela jakega in Šibkega toka Izdeluje el. razdelilce serijsko in po naročilu, opremlja obdelovalne in druge naprave Prodaja elektrotehnični material na debelo in drobno Servisira izdelke priznanih firm: Iskra, Ti ki, Ei, Ris, Candy, Elind, Čajavec, Grunding, Fein in Raosburg ^88085 Občinski sindikalni svet Skorja Loka Skupščina občine škofja Loka Občinska konferenca ZKS Škofja Loka Občinska konferenca SZDL Škofja Loka Zveza združenj borcev NOV Škofja Loka Za delavski praznik L maj Čestitamo 0^ij«ka konferenca ZSMS Škofja Loka j, - »-i » y • i*,, r- t » Združenje-vojaSkih vojnih stareSin vsem delovnim ljudem občine Škofja Loka škofja Loka rW alples tovarna pohištva Železniki čestita vsem delovnim ljudem in poslovnim prija teljem za praznik dela — L maj in jim želi veliko delovnih uspehov universal JESENICE Trgovsko podjetje na veliko in malo Jesenice Cesta maršala Tita 1 Vsem delovnim ljudem, kupcem in poslovnim prijateljem čestitamo za praznik dela — L maj in jim želimo veliko delovnih uspehov v nadaljnem delu Kemična tovarna Kranj exoterm 64001 kranj j ugoslavija Vsem občanom, poslovnim prijateljem in sodelavcem čestitamo za praznik dela in jim želimo še mnogo delovnih uspehov Izvozno — uvozno podjetje E X PO R T — IMPORT o. 61234 MENGEft nudi poceni kvalitetno seme in sadike za pogozdovanje, parke, nasade in žive meje čestitamo vsem občanom in poslovnim prijateljem za 1. maj — praznik dela Tekstilni center Kranj TOZD tekstilna tovarna ZVEZDA Izdeluje kvalitetne vrste lepljivih CENTE LIN med vlog za konfekcijo. čestita vsem občanom in poslovnim prijc teljem za praznik dela Samoupravna stanovanjska skupnost občine Jesenice in Biro za urbanizem in stanovanjsko poslovanje Jesenice n. sol. o. ti -p Je si Delovnim ljudem, članom hišnih svetov in stanovalcem nj d področju občine Jesenice čestitamo k prazniku dela -fp, 1. maju P< Kolektiv zdravstvenega doma Kranj z enotami v Kranju, Škofji Loki in Tržiču čestita občanom za praznik dela Prešernovo gledališče Kranj čestita vsem cenjenim abonentom in obi skovalcem za praznik dela x-x-x> x> x> x> X-X- x> x> X* x> X-X X INDUSTRIJA KOVINSKE OPREME IN STROJEV KRANJ JUGOSLAVIJA Izdelujemo: stroje za čevljarsko in tekstilno industrijo ter tračne brusilne stroje za kovinsko industrijo Vsem delovnim ljudem praznik dela — L maj čestitamo za ***************************************************** yed nedavnim je imela redno vojaško vajo enota tovariša Marka Tovirca. ojaki in starešine so uspešno opravili zastavljene naloge, čeprav so imeli za Pnpravo na streljanje s topovi, minometi in raketami zelo malo časa. Vaja se d % jJQla v izredno težkih vremenskih razmerah, saj je domala vse dni Padal sneg. Tako je tudi med nočnimi pripravami za odhod na položaje moč-l ° Me^°' ToPrav nazorno prikazuje fotografija. Na sliki: del enote Momči-a Marjanca, najboljše enote na področju ljubljanskega armadnega območja v lanskem letu. (S. J.) - Foto: StaneJesenovec Ze25 let je v St. Lenartu v Brodeh, 3 kilometre onstran meje, gostilna in trgo-viga pri Malleju. Številni, ki se podajo prek Ljubelja v Avstrijo, jo radi obiščejo. Kasneje so pri trgovini uredili še bencinsko črpalko, trgovino pa potem pred sedmimi in gostilno leto kasneje obnovili. Ko sta lani umrla oče in mati, Je trgovino, gostilno in bencinsko črpalko prevzela v upravljanje skupaj s se-I strami 22-letna Erika. Delajo v pogodbeni skupnosti in dekleta so se odločile, V da bodo trgovino, ki je postala premajhna, obnovile in povečale. Sedanja ".prodajna površina v trgovini je znašala blizu 100 kvadratnih metrov. 2. maja Ipa bo otvoritev prenovljene samopostrežne trgovine, ki bo merila prek 220 1 kvadratnih metrov. Ob nedavnem obisku so dekleta povedala, da bo poslej trgovina še bolje založena in da bodo tudi cene dostopne. Erika je tudi pove-0 dala, da se vedno razveselijo vsakega slovenskega obiska v trgovini ali gostilni. Avto, ki vzbuja pozornost Sam napis na tabli Avtoklepar- StV0 karoserije na hiši Gasilska 16 v ^eba P" Kranju ne pove vsega: . je vstopiti v delavnico avtokle-[Jj Ja Marjana Dolenca, kjer stoji »Šk8?V roČni izdelek ~ prototip nek ' ga Je sam imenoval. Ze • s 8vaj.me8ecev je minilo, odkar se je l' p0 5.Jlrr» »Škotom« prvikrat zapeljal na r~e)avski cesti in opozoril ljudi °je kleparske sposobnosti. *škot prvotm zamisli naj bi bil ti nat 1 nekoliko drugačen, vsaj ilov- i njega °^e' 8e Je raz'ik°val oa" sea"a* modellzde.^a- Klepar z izdelovanjem strok n* *mel tezav- saJ Je končno ' Pa *°vnjak svoje stroke. Težave ' testi/ 86 začele» ko bi bil° treDa • Prtzad^ avtornobil. Po enomesečnih • testir VanJih Je bil avtomobil tudi „ NSTja£' registriran pa je bil kot t Viat0 • retis 1000 P" ljubljanskem ' vzeiarJu. Kleparska dela so Dolencu ' ^eli^ • ar 2 meseca, pri mehanskih 'mu ftln električni napeljavi pa so ' nitro8?magali tudi Prijatelji. Sama ' orJiČai Vozi'a ne presega hitrosti ' Je rnil!jga »princa«, stabilnost pa težain>bilo rejši pa so tudi zmajevali z glavami. Vendar pa se Dolenc ne meni kaj dosti za razne pripombe in mnenja o njegovi zamisli na štirih kolesih, najbolj važno je, da je z vozilom zadovoljen. Nadvse smešno pa je bilo, ko je pred časom parkiral pred hotelom Creina v Kranju in so ga obstopili neki tujci ter »Škota« poslikali od vseh strani, kar brez dvoma zaradi svoje nenavadne zamisli tudi zasluži. Rudi Lanz Bife TTG na železniški postaji Kranj Vsem našim gostom iskreno čestitamo za 1. maj — praznik dela ********** Zanimiva »lovska« prireditev Cerklje — V počastitev praznika dela 1. maja in vseh letošnjih jubilejev bodo člani lovske družine iz Cerkelj jutri ob 20. uri v dvorani cerkljanskega kulturnega doma pripravili zanimivo zabavno-glasbeno prireditev. To bo po petnajstih letih prva prireditev v teh prostorih, kajti dvorana v kulturnem domu se je doslej dolgo vrsto let uporabljala za skladišče. V prvem delu bodo lovci pripovedovali šaljive peripetije iz svojega življenja, nato pa bodo za ples igrali »Trgovci«. Za obiskovalce bodo lovci pripravili tudi »lovske kulinarične posebnosti«. -jg Kresovanje Krajevna skupnost Planina-Ćirče-Huje ter družbenopolitične organizacije prirejajo kresovanje za praznik dela 1. maj. Prireditev bo 30. aprila ob 20. uri na Planini med gradbiščem in cesto talcev. Nastopili bodo godba na pihala, ansambel SMB kranjske vojašnice ter reci-tatorji PG. Maja izlet v Bosno Za 20. maj pripravljamo skupaj * ALPETOUROM 3-dnevni izlet po Bosni. Obiskali bomo Plitvice, Bihač, Drvar, Jajce, Kozaro in Jasenovac. Cena: 990 din. Več o izletu v naslednji številki Glasa. a precej večja in sploh do 4 teŽav" il° z avtomobilom še večjih jI ^tiT*86' Marjana Dolenca je med JC predvsem pri mladih, sta- Kemična čistilnica in pralnica BISTRA Škofja Loka objavlja licitacijo za prodajo stavbe v Škofji Loki, Titov trg 14 Izklicna cena stavbe je 200.000 dinarjev. Pred pričetkom licitacije morajo interesenti položiti 10% polog od izklicne cene. Licitacija bo v petek, 20. maja 1977, ob 11. uri v prostorih Kemične čistilnice in pralnice Bistra Škofja Loka, Spodnji trg 12. Vsi interesenti, ki si žele ogledati stavbo, naj se zglasijo v ke- h i no Koncert v Kranju Kranj — Društvo glasbenih umetnikov Slovenije in koncertna dosIo-valnica Kranj sta v ponedeljek, 25. aprila, pripravila v renesančni dvorani Mestne hiše koncert, na katerem so sodelovali Jože Falout — rog, Drago Golob — oboa in Zdenka Novak — klavir. Glasbeniki so izvajali dela skladateljev Pahorja, Hendla, Škroupa, Prokofjeva, Des-portesa in Slavenskega. Prihodnji koncert resne glasbe v Kranju bo 23. maja. -jg Kranj CENTER 29. april amer.-ital. barv. pust. AFRIKA EXPRESS ob 16., 18. in 20. uri 30. aprila amer. barv. krim. ŽIVA TARČA ob 16., 18. in 20. uri, premiera ital. barv. krim. MOŽ Z ULICE SODI SAM ob 22. uri 1. maja amer. barv. risanka RACA, RACMAN IN DRUŠČINA ob 10. uri, amer. barv. krim. ŽIVA TARČA ob 15., 17. in 19. uri, pred-premiera amer. barv. risanke ROBIN HUD ob 21. uri 2. maja amer. barv. krim. ŽIVA TARČA ob 15., 17. in 19. uri, premiera franc. barv. filma PRIZNANJE ob 21. uri 3. maja ital. barv. krim. M02 Z ULICE SODI SAM ob 15., 17. in 19. uri, premiera amer. barv. biograf. LJUBEZENSKA ZGODBA -GABLE IN LOMBARD ob 21. uri 4. maja ital. barv. krim. MOŽ Z ULICE SODI SAM ob 16., 18. in 20. uri 5. maja amer. brav. biograf. LJUBEZENSKA ZGODBA - GABLE IN LOMBARD ob 15.45,18. in 20.15 Kranj STORŽIČ 29. aprila jug. barv. mlad. SREČA NA VRVICI ob 16. uri, slov. film KALA ob 18. in 20. uri 30. aprila jug. barv. mlad. SREČA NA VRVICI ob 16. uri, jug. barv. film EŠALON DR. M ob 18. in 20. uri 1. maja slov. barv. mlad. SREČA NA VRVICI ob 14. uri, slov. film NA SVOJI ZEMLJI o ob 16. in 18. uri, amer. barv. komed. LOVCI NA DOTO ob 20. uri 2. maja amer. barv. vestem ZAGRIZI V KROGLO ob 14. uri, jug. film POKLICAN JE 5 C ob 16. in 18. uri, ital.-amer. barv. pust. AFRIKA EXPRESS ob 20. uri 3. maja amer. barv. akcij. GOLI V SEDLU ob 14. in 18. uri, amer.-ital. barv. pust. AFRIKA EXPRESS ob 16. in 20. uri 4. maja amer. barv. pust. MOŽ Z ZLATO PIŠTOLO ob 16., 18. in 20. uri 5. maja japon. barv. JAVNA HIŠA ŠT. 8 (ni primeren za otroke) ob 16., 18. in 20. uri Trži* 29. aprila slov. film NA SVOJI ZEMLJI ob 18. uri, amer. barv. krim. VOHUN, KI JE UNIČIL SVOJE ZVEZE ob 20. uri 30. aprila amer. barv. krim. VOHUN, KI JE UNIČIL SVOJE ZVEZE ob 16. in 20. uri, jug. film DESANT NA DRVAR ob 18. uri 1. maja amer. barv. risanka ROBIN HOOD obl5.uri.amer. barv. risanka ROBIN HOODob 17. uri, angl. barv. zgod. GROF MONTE CRISTO ob 19. uri 3. maja amer. barv. risanka RACA, RACMAN IN DRUŠČINA ob 15. uri, amer barv. vestern ZAGRIZI V KROGLO ob 17. in 19. uri 4. maja amer. barv. vestern ZAGRIZI V KROGLO ob 18. in 20. uri 5. maja amer. barv. pust. MOZ Z ZLATO PIŠTOLO ob 18. in 20. un Kamnik DOM 29. aprila jug. film DESANT NA DRVAR ob 18. uri 30. aprila angl. barv. zgod. GROF MONTE CRISTO ob 16. in 20. uri, Jug. film POKLICAN JE 5 C ob 18. uri 1. maja angl. barv. zgod. GROF MONTE CRISTO ob 15. in 19. uri, slov. film KALA ob 17. uri 2. maja amer. barv. risanka RACA, RACMAN IN DRUŠČINA ob 15. uri, amer. barv. krim. VOHUN, KI JE UNlClL SVOJE ZVEZE ob 17. in 19. uri 3. maja slov. barv. mlad. SREČA NA VRVICI ob 15. uri, japon. barv. JAVNA HIŠA ŠT. 8 (ni primeren za otroke) ob 17. in 19. uri 4. maja japon. barv. JAVNA HIŠA ŠT. 8 (ni primeren za otroke) ob 18. in 20. uri 5. maja ital. barv. krim. MAFIJA ob 18. in 20. uri Škofja Loka SORA 29. aprila slov. barv. drama LET MRTVE PTICE ob 18. in 20. uri 30. aprila amer. barv. glasb. NASHVILLE ob 17. in 20. uri 1. maja amer. barv. glasb. NASHVILLE ob 17. in 20. uri 2. maja angl. barv. vestem ENOOKI CHAR-LEY ob 18. in 20. uri 3. maja angl. barv. vestem ENOOKI CHAR-LEY ob 18. in 20. uri 4. maja ital. barv. drama UČITELJICA IN MAFIJA ob 18. in 20. uri 5. maja ital. barv. krim. OD PRAVICE DO RESNICE ob 20. uri Železniki OBZORJE 29. aprila amer. barv. glasb. NASHVILLE ob 20. uri 30. aprila amer. barv. komed. STAN IN OLIO - BISERA SMEHA ob 17. in 20. uri 1. maja angl. barv. vestern ENOOKI CHAR-LEY ob 17. in 20. uri 2. maja slov. barv. drama LET MRTVE PTICE ob 17. in 20. uri 4. maja amer. barv. krim. MOŽ IZ AVSTRALIJE ob 20. uri Jesenice RADIO 29. aprila amer. barv. komed. CHARLEY -GASILEC ob 17. in 19. uri 30. aprila alov. barv. drama VDOVSTVO KAROLINE 2AŠLER ob 17. in 19. uri 1. maja slov. barv. drama VDOVSTVO KAROLINE 2AŠLER ob 17. in 19. uri 2. maja amer. barv. melodrama MOJA SLADKA DAMA ob 17. in 19. uri 3. maja amer. barv. melodrama MOJA SLADKA DAMA ob 17. in 19. uri 4. maja amer.-ital. barv. krim. BLAZNOST ob 17. in 19. uri Jesenice PLAVŽ 29. aprila jug. barv. voj. PARTIZANI ob 18. in 20. uri 30. aprila amer. barv. melodrama MOJA ASl-ADKV\>QAMAt(»bvIS.(irK?(Vuri, p ? , » p «i AnuTn»uI barv me,odra"'a MOJA SLADKA DAMA on 18. in 20. uri 2. maja slov. barv. drama vdovstvo karoline žašler ob 18. in 20. uri 3. maja slov. barv. drama vdovstvo karoline žašler ob 18. in 20. uri 5. maja amer. barv. komed. charley — gasilec ob 18. in 20. uri Dovje-Mojstrana 30 aprila ital. barv. vestem obračun pri zapuščenem rudniku ob 19. uri 1 maja špan. barv. cs pust. tarzan in Crni panter ob 19. uri Kranjska gora 30 aprila špan. barv. cs pust. tarzan in crni panter ob 20. uri 1. maja franc. barv. komed. klofuta ob 20. Uri wr«iA 4 maja amer. barv. melodrama MUJA sladka dama ob 20. uri TRŽNI PREGLED JESENICE Solata 13,20 do 16,60 din, špinača 10,50 din, cvetača 17,05 din, korenček 9,70 din, česen 42 din, čebula 12 do 15,16 din, fižol 17,60 do 21,02 din, pesa 5,25 din, kumare 3030 din, paradižnik 42 din, slive 30 din, jabolko 8 do 9,70 din, hruške 8,50 din, pomaranče 11,40 do 11,90 din, limone 1130 do 19 din, ajdova moka 18,86 din, koruzna moka 5,77 din, kaša 12,47 din, surovo maslo 79 din, smetana 34,56 din, skuta 2130 dinarjev, sladko zelje 13,70 din, kislo zelje 5,75 dinarjev, kisla repa 5,75 din, orehi 142,34 din, jajčka 130 do 2 din, krompir 430 din TRŽIČ Solata 30 do 40 din, špinača 18 din, cvetača 15 do 20 din, korenček 12 din, čebula 15 din, pesa 10 din, kumare 35 din, paradižnik 50 din, paprika 50 din, jabolka 8 do 12 dih, hruške 15 din, banane 12 din, pomaranče 12 din, limone 20 din, ajdova moka 17 din 1, koruzna m oka 8 din 1, kaša 20 din 1, surovo maslo 80 din, smetana 7,50 din mer., skuta 24 din, kislo zelje 10 do 12 din, jajčka 1,70 do 1,80 din, krompir 6 din POROČILI SO SE V KRANJU Zibert Bogomir in Mrak Dragica, Bajželj Milan in Medja Darja, Purgar Zdravko in Brajc Zdenka, Mohar Janko in Cimžar Marica, Meglic Jožef in Potokar Jana, Lavička Žarko in Gros Špelca Vesna, Semič Renato in Snedic Stanislava, Mijatović Nikola in Malbašič Bo-žana, Dovrtel Rudolf in Kolman Marija VTRŽICU Mulalič Halid in Zečevič Agica, Sprem Pero in Abramovič Katica, Kolman Franc in Ožvald Anica, Krč Milan in Klemene Jolanda UMRLI SO VKRANJU Jeraj Marjan, roj. 1931, Jalušič Stjepan, roj. 1925, Grilc Marija, roj. 1891, Markič Franc, roj. 1907, Repar Marija, roj. 1901, Stenovec Janez, roj. 1893, Žontar Marija, roj. 1891, Smrekar Jože, (ni podatkov o roj.), Sreš Marija, roj. 1913, Globokar Rudolf, roj. 1914 VTRŽICU Glavič Alojz, roj. 1914, Foršek Julijana. roj. 1900 loterija C "i s ■ * • 35 it C zad bite u O o o T. Ji • XI 20 30 910 100 61310 1000 40150 6060 79720 5000 561040 10000 499430 100000 (>i 30 01 40 71 40 06131 1000 74571 1000 36661 1000 84391 1000 91791 1000 033361 10000 420991 10000 273041 10000 283601 10000 62 30 12 70 082 80 3492 400 44112 1000 .•{35192 10000 136682 KHKK) 3 20 43843 1000 53813 1000 80783 2000 89373 2000 * * TMro 518143 100OO E •S fl a* 94 14 74 764 47454 371214 25 55 435 8765 47085 178045 520485 238405 80« 77 3867 0427 35967 67607 009077 8 39748 29868 185348 102908 249558 69 79 249 42839 W9' ■.41719 c ■3 ti Ž ±4 30 40 50 80 2000 10000 30 50 100 500 10 H) 10000 10000 41HHHH) 2tM> 40 400 5(H> 1000 1000 10000 20 1000 2000 10000 .'.0000 100OO ,10 .".0 SO 1000 Hi HI marta odgovarja Anka iz Škofje Loke — Imam poletno karirasto blago, pa se ne morem odločiti, za kaj bi ga uporabila. Ali bi bilo primerno za obleko brez rokavov? Stara sem 18 let, visoka 162 cm, tehtam pa 54 kg. Marta — Obleka je lahko šotorastega kroja. Ima okrogel izrez s prerezom spredaj. Pod sedelci na ramenih je nabrana in ima dva manjša žepa. Je brez rokavov. Prerez ima po sredini spredaj in zadaj. Obleka pokriva kolena. Med otroškimi rekviziti je prav gotovo tudi kolebnica; nikar ne mislite, da ste že prestari zanjo. Deset poskokov na dan čez kolebnico si lahko privoščite kar v stanovanju ali na balkonu. Ti poskoki z vrvjo so za nekatere bolj privlačni kot dolgočasna jutranja telovadba. Krilo z životkom, ki se zapenja z naramnicami kot delovni kombinezon, je že nekaj časa priljubljeno oblačilo za mlada dekleta: sešijemo ga lahko iz različnih vrsta blaga od re-brastega žameta, jeansa, usnja, bombažnega ripsa, gabardena itd. Kruhovi cmoki Potrebujemo: 40 dkg starega belega kruha, 6 dkg margarine, žličko soli, četrt litra mleka, 2 jajci, 8 do 10 dkg belega zdroba ali moke. Kruh narežemo na kocke in jih opražimo na segreti margarini. Solimo in prelijemo z vrelim mlekom. Posodo pokrijemo za nekaj časa, da se kruh namoči. Nato dodamo razžvrkljana jajca ter zdrob ali moko. Vse pomešamo v testo in pustimo še nekaj časa počivati. Z mokrimi rokami nato oblikujemo manjše cmoke in jih damo kuhat v široko posodo vrele vode. Ko zavro, plamen zmanjšamo in tako kuhamo še okoli 10 minut. Ponudimo k raznim mesnim omakam, pečenki ali zelenjavnim jedem, samo zabeljene, če smo vanje poprej sesekljali še slanino ali ostanke mesa,pa postrežemo k zeleni solati. d) ZftOD ZkSOOANO MEDICINO IM HIGIENO ZKGORBMJSKO Cigareta za volanom Voznik s cigareto za volanom ni tako redek pojav, le malokdo od kadilcev pa se zaveda, da je lahko kajenje za volanom nevarno. 2e iskanje zavojčka in odpiranje zavojčka cigaret voznika zaposli, tako da je za trenutek nepozoren, prav to pa je včasih usodno, saj se prometna situacija lahko v hipu spremeni. Prižiganje cigarete utegne biti še bolj nevarno. Razen trenutne nepozornosti, vsaj ena roka je zaposlena s prižiganjem, obstaja še nevarnost požara: neugasla vžigalica, ki pade nepazljivemu šoferju iz rok na tla, lahko zaneti požar v avtomobilu. V krvi voznika se pri inhaliranju poleg nikotina nabira tudi CO (ogljikov monoksid) in to ne v tako majhni količini. Če kadijo še sopotniki, se količina CO v krvi voznika še zvišuje, prav tako pa tudi nekadilcem v avtomobilu, ki so prisiljeni vdihovati dim. Avto je zelo majhna, še kar dobro tesnjena kabina, ki vedno vsrkava vsaj majhne količine CO in izpušne pline iz lastnega motorja, v klancih, pri počasni vožnji (na mejnih prehodih) pa še od vozil, ki so v koloni. Pozornost voznika se sorazmerno z vdi- hano količino CO hitro manjša, njegov reakcijski čas pa se podaljšuje. Zato bi v takšnem primeru težko govorili o varni vožnji. Cigaretni dim in večja potreba po zračenju, ki ustvarja nenehen prepih v avtu, povzročajo včasih tudi močno solzenje; zaradi tega mora včasih voznik tudi ustaviti, ali pa se bo moral navaditi na kronično vnetje očesne sluznice. Tudi odvržen neugasel cigaretni ogorek lahko zaneti požar v avtomobilu; tudi če ga voznik odvrže skozi okno, lahko ogorek zračni tok prinese nazaj in šele dim za hrbtom lahko voznika opozori, da je nekaj hudo narobe. Odvržen ogorek skozi okno pa lahko zaneti požar tudi v okolici (suha trava, gozd). Kako hitro se porabi kisik v avtomobilu, se prepričamo, če postavimo prižgano svečo na tla in zapremo vrata in okna. S kajenjem pa se še hitreje slabša zrak v avtomobilu; zato si raje privoščimo nekaj minut postanka, če že moramo kaditi, med vožnjo pa naj se kajenju odpovesta tako voznik kot sopotnik. dr. Ana Kraker-Starman Prvi čeveljčki Dokler se otrok še plazi, ne potrebuje čevljev, ima pa naj obutev, ki ga zavaruje pred mrazom in poškodbami: to so lahko copatki iz blaga, ki imajo usnjene podplate, seveda zelo mehke. Obuvalo naj bo prostorno, brez trdih šivov. Če imamo v stanovanju toplo, privoščimo otroku tudi. da se plazi bos, če pa je v nogavicah, naj te ne bodo majhne in tesne. Takoj ko otrok shodi, mehki čeveljčki ali copatki iz mehkega usnja niso primerni, saj sedaj noga potrebuje za hojo trdno in zanesljivo oporo. Nikoli ne obuvajmo otroku čevljev, ki jih je že kdo pred njim pono-sil. Ko kupujemo prve čeveljčke, jih poprej pomerimo otroku: dolgi mo rajo biti dovolj, ko stisnemo, s pal cem pri otrokovih prstih, jih ob vrhi čevlja ne smemo čutiti. Čeveljčk naj segajo do gležnjev. Usnje mora biti mehko in voljno, da se prilagaja nogi tudi med gibanjem. Peta na čevlju mora biti okrepljena. Podplati čeveljčkov morajo biti tako prožni,da jih lahko prepognemo.Le v takem obuvalu se noga med hojo pravilno giblje. Podplati ne smejo drseti, saj bi otroka minilo veselje do hoje, če bi neprestano padal zaradi spolzkih podplatov. Čevelj mora biti tudi nekoliko pete in sicer 3 do 6 milimetrov. Prve čevlje seveda otrok preraste že po nekaj tednih, zato moramo neprestano opazovati, kdaj postanejo premajhni, pretesni. Škoda bi bilo, če ne bi ob tem prvem obuvalu in seveda tudi po naslednjih, pazili, da se noga, ta občutljiv organ sestavljen iz drobnih koščic,. vezi in kit, pravilno razvija. mladi sporočajo LEOPOLD SUHODOLČAN V STRAŽIŠČU V petek, 8. aprila, smo učenci tekmovali za Prešernovo bralno značko. Na slovesno podelitev značk in priznanj, ki je bila 11. aprila, smo povabili pisatelja Leopolda Suhodolčana. Rad je odgovarjal na nafta vprašanja. Želim, da bi se kdaj prišel k nam in da bi napisal se mnogo lepih knjig za otroke. Tatjana Hafnar, 4. c r. osn. Sole Lucijana Seljaka, Kranj SPREJEM KURIRČKOVE TORBICE V torek, 12. aprila, ob 16.30 smo se recitatorji, pevski zbor in nekaj učencev zbrali v avli nase šole, da bi s kratkim programom počastili prihod ku-rirčkove torbice. Na to proslavo smo povabili tudi partizanskega kurirja Vlada- Peraiča-Planina, ki nam je pripovedoval o svojih doživljajih iz vojne. Posebno lepo nam je opisal boj na Okroglem 1942. leta. Marta Smolej, 6. b r. osn. Sole heroja Bračiča, Tržič PREDAVANJE O INDIJI V petek, 16. aprila, nas je obiskal Indijec Sunil Kathari, ki v Ljubljani studira na strojni fakulteti. Pozorno smo spremljali njegovo pripovedovanje o Indiji. Ogledali smo si tudi tri filme o tej zanimivi deželi. Prvi je prikazoval severno indijo in njene značilnosti, drugi indiiske žene, ki so de«ale slike iz peska, tretji pa je govoril o Indijskih plesih. Sandi Dolenc, 7. r. osn. Sole Prešernove Brigade, Železniki PROSLAVA VPODLJUBELJU 23. aprila je bila v Podljubelju proslava ob letošnjih jubilejih Tita in partije. Nastopili smo pionirji in mladinci ter drugi prebivalci Podljubelja. Izvedli smo odlomek iz Hlapca Jerneja in recitirali partizanske pesmi. Na proslavi je sodeloval tudi pevski zbor iz K rižev. Romana Leitiger, 7. b r. osn. Sole heroja Bračiča, Tržič SKRBELI BOMO ZA SPOMENIKE Tudi letos smo se učenci blejske šole vključili v jugoslovanske pionirske igre. Ena izmed tekmovalnih nalog je tudi ureditev spominskih obeležij in skrb zanje. V naši bližnji in daljni okolici je precej spomenikov, ki nas spominjajo na dogodke iz narodnoosvobodilne vojne in na može, ki so nam še danes svetel zgled. Mnoge od teh spomenikov obiskujemo vsako leto in skrbimo za njihovo urejenost. Za skrb nad štirimi spominskimi obeležji pa smo sklenili tudi pogodbe s krajevno skupnostjo Bled, s Turističnim društvom Bled, z organizaciji ZB Gorje in s Planinskim društvom Bled. To so: spomenik prof. dr. Josipa Plemlja na Bledu, spomenik dr. Franceta Prešerna ob Blejskem jezeru, spomenik petnajstim borcem pod Lipanco ter spomenik planincu Antonu Dularju blizu planinske koče v Lipanci. Lea Ferjan, 7. a r. osn. Sole prof. dr. Josipa Plemlja, Bled TEKMOVANJE ZA BRALNO ZNAČKO V TRŽIČU Prebrati smo morali šest knjig in o vsaki nekaj napisati. Poleg tega smo se naučili še Prešernovo pesem O, Vrba. Na tekmovanju, ki je bilo 22. marca, smo najprej oddali zapise o knjigah, nato pa je sledil še pogovor o vseh prebranih knjigah, in sicer za vsak razred posebej. Rezultate tekmovanja bomo izvedeli šele ob podelitvi bralnih značk in pohval, ki bo konec maja. Na podelitev bo prišel tudi znani slovenski igralec Polde Bibič. Bojana KaliSnik, 6. c. r. osn. šole heroja Bračiča, Tržič KURIRČKOVA TORBICA TUDI V MOJSTRANI Osemnajstega aprila smo pionirji iz Mojstrane na mostu čez Belco sprejeli kurirčkovo torbico od kranjskogorskih pionirjev. Naša naloga je bila, da se po stezi, po kateri so nekoč hodili partizanski kurirji, povzpnemo do spomenika padlim kurirjem v Karavankah. To pa ni bila lahka naloga, vendar smo utrujenost in vročino dobro premagovali. Ko smo prispeli, smo si ogledali spominsko obeležje, ga uredili in prebrali napis na njem. »Jeseni 1944. leta je na tem mestu izgubilo življenj, iest mladih kurirjev ...« Zvečer so nas v šoli sprejeli na svečanosti, ki je bila namenjena letošnjim jubilejem, dnevu OF in 1. maju. Ko je zbor zapel pesem Jugoslavija, so mladinci s štafetno palico, ki so jo prinesli z vrha Triglava, pritekli v avlo. Požrtvovalne planince smo pionirji in va-ščani toplo pozdravili. Kurirčkova torbica in planinska štafetna palica sta prenočili v šoli. Vso noč so jo čuvali mladinci in graničarji. Zgodaj zjutraj je triglavska štafeta nadaljevala pot do Koroške Bele, kjer se je pridružila zvezni štafeti. Kurirčkovo torbico pa so dopoldne mlajši pionirji odnesli do spomenika na Belem polju, kjer so jo predali pionirjem s Hrušice. Mirjam Mavc, 6. r. osn. šole 16. december, Mojstrana S štafetno palico do Tita Tito! Kako radi ga imamo! Kako hvaležni smo mu za vse, kar je storil za nas in za našo svobodno Jugoslavijo. Tega pa je veliko. Večkrat nam zmanjka besed, kadar opisujemo kaj lepega. Tako nam zmanjka besed tudi, ko se hočemo zahvaliti Titu za njegove zasluge pred vojno, med njo in v vseh letih graditve socializma. Eden od načinov, s katerim se skušamo mladi Titu vsaj delno zahvaliti in Izlet Bil je lep sončen dan. Stlačili smo se v avtobusa in odbrzeli proti Poljanski dolini. Prva postaja je bila Visoko. Ogledali smo si hišo, kjer je Ivan Tavčar preživljal svoje proste ure, in njegov spomenik. Zanimalo nas je tudi, kje se je Tavčar rodil, zato smo se odpeljali v Poljane. Ker nas je bilo preveč, si hiše znotraj nismo natančneje ogledali. Naš cilj potovanja je bila bolnica Franja. Zanimala nas je ta edinstvena bolnica, zato smo hiteli po strmih stopnicah in deskah. Zagledali smo barake, ki so v NOV predstavljale bolnico. V varnem zatišju v grapi so stale tesno skupaj, a vendar skrite pred sovražnikom. Na vsaki baraki je bil napis, ki nam je povedal, kaj je bilo v njej med •vojno. Po enournem ogledu bolnice Franje smo se obrnili nazaj in se odpeljali v Idrijo. To je lepo in urejeno mesto. Nameravali smo si ogledati muzej čip-karstva in naprave za pridelovanje živega srebra, ki so jih uporabljali pred leti v rudnikih. Ko smo potešili našo radovednost, pa smo morali še lakoto. Ura je bila že dvanajst in bili smo že pošteno lačni. Nekateri so odšli v gostilno, drugi pa v avtobuse in se splavili nad svojo doma pripravljeno malico. Obrnili smo se proti Vrhniki, ki naj bi bila naša zadnja postaja. Ustavili smo se v mirnem kraju zunaj mesta. Ob Ljubljanici, ki je izvirala le nekaj metrov stran, stoji lep hotel, v katerem smo si navlažili grla z mrzlo eoca-colo. Ura se je bližala peti popoldne in treba je bilo domov. Med potjo smo učitelje prepričevali, da se ustavimo še v Tivoliju. Zeljo so nam izpolnili. Vsuli smo se k avtomobilčkom, sedli vsak v svoje vozilo in se zaletavali kar se je dalo. Veselja pa je bilo kmalu konec, kajti tokrat smo res morali domov. Tomaž Lužnik, 7. b r. osn. šole Cvetka Golarja, Škofja Loka oddolžiti, je tudi zvezna štafeta, ki vsako leto potuje po vsej Jugoslaviji. Od Triglava pa do Vardarja si jo podaja iz rok v roke na tisoče pionirjev in mladincev. Vanjo je zajeta vsa naša iskrenost, hvaležnost, vse naše najlepše želje tovarišu Titu .za njegov praznik. Letos ima štafeta še toliko večji pomen, ker praznujemo v Jugoslaviji kar tri pomembne jubileje: štirideset let prihoda tovariša Tita na čelo Komunistične partije Jugoslavije, Štirideset let ustanovitve Komunistične partije Slovenije in Titov petinosemdeseti rojstni dan. Štafeta je prepotovala že velik del Srbije, Makedonije, Hrvatske, Črne gore in Slovenije. V ponedeljek so jo kranjski mladinci sprejeli od Ljubljančanov in tako je štafeta prispela na Gorenjsko. V torek ob sedmi uri pa smo jo sprejeli tudi na naši šoli. Občudujem domačijo Na Kupljeniku stoji domačija, stara več kot štiri sto let. Tu se je rodilo že več rodov, med njimi tudi rod mojega očeta. Domačija stoji pod Babjim zobom; skupaj s trinajstimi domačijami. Včasih se je dalo do domačije priti samo peš, danes pa se lahko pripelješ z avtomobilom. Na hribovitem svetu stoji hiša, hlev in drvarnica ter garaža za poljedelske stroje. Največ dela imajo spomladi in jeseni. Spomladi morajo vse njive preorati in jih posejati. Jeseni pa pridelke pospravijo. Poleti kosijo in žanjejo. Tudi otroci pomagamo pri košnji. Ko je trava suha, jo nalagamo na vozove. Za nagrado se peljemo domov na vozu. Pozimi zapade veliko snega. Otroci večkrat ne morejo v šolo. Ko pridem na počitnice, se sankamo in smučamo. Domov pridemo premočeni, zato takoj zle/.emo za peč in nam mama prinese hrane. Ob nedeljah popoldne, ko se vsi otroci zberejo doma, nekateri sedijo za pečjo, se pogovarjajo ali pa pletejo. Drugi sedijo za mizo in kartajo. Mi najmlajši se najraje igramo za pečjo. Med vsemi pa je najbolj glasna mama s starim kolovratom. Domačijo občudujem zaradi lepega in čistega okolja ter življenja na njej. Zvone Razingei, 3. a r. osp. šole A. T. Linharta, Radovljica Že več dni prej smo se na prihod štafetne palice skrbno pripravljali. Sestavili smo več skupin, ki naj bi nosil* štafeto, cvetje in zastave. V šoli sm« se zbrali prej kot ponavadi. Borben' pesem, ki je donela iz zvočnika, je n* znanjala, da pred nami ni navaden dalj Vsi, učitelji in učenci, smo bili veseli da se bo štafeta prvič ustavila pra< pred našo šolo. Postavili smo oder i' nestrpno čakali, da napoči pričakovan1 trenutek. Tudi meni je srce nemim* razbijalo, saj je bilo to moje prvo neposredno srečanje s štafetno palico. N< dolgi poti po Jugoslaviji se bo štafetn* palica za nekaj minut ustavila tudi 1 mojih rokah. Štafeto je pred šolo prinesla in mi j* izročila Mojca Pšenica. Visoko sem Y dvignila nad učence, da bi jo vid^ prav vsi, da bi prenesli vanjo svoj' želje. Prebrala sem pozdrav tovariS' Titu. To je bil za vse svečan trenutci' meni pa bo ta dogodek ostal v srcu ko1 eden najlepših. Oči so bile uprte v št* feto, besede so se porazgubljale v d* Ijavi in zdelo se mi je, da »letijo1 naravnost k tovarišu Titu. Štafetna p' lica, okrašena s cvetjem, majhna, P' vendar je v njej zajeto toliko naši' želja in želja vseh državljanov JugosU vije. Tito bo te želje znal prebrat' Vedel bo, da smo mu hvaležni. Mira Mravinec, 8. a r. osn. šole Žirovnica Nastopal sem Na nastop, ki je bil v Glasbeni so'1: sem se pripravljal dalj časa. Nastop3 sem s harmoniko in pesem, ki sem r igral že na internem nastopu, mi je jjl gladko. Pred nastopom pa sem im*1 občutek, da se bom zmotil. Vstal sem in stopal proti odru, k*' kor da bi bil navit, in se prikloni': Poslušalci so burno zaploskali. SeO* sem na stol. Roka se mi je tresla k" bi me zeblo. Prste sem nastavil na tiP ke in povlekel meh. Kar dobro mi r šlo, dokler se nisem znašel pred taK lom, ki mi je doma delal največ skrb' in preglavic. Pomislil sem, kako je 1<$ ko en takt močnejši in mogočnejši o" človekove roke in volje. K sreči se je vse dobro končalo. ^ ka se mi je nehala tresti in postal ^e j bolj miren. Tudi trema je minila. Iž^J sem kot bi bil sam v dvorani. Slednji sem pritisnil na zadnjo tipko, glas ha' monike je utihnil in pesem se je k0"1 čala. Damijan Berginc, 8. a r. osn. šole Cvetka Golarja, Škofja Loka Črtomir Zoreč: POMENKI O NEKATERIH KRAJIH RADOVLJIŠKE OBČINE KRANJ — Ob praznovanju 40-letnice ustanovnega kongresa K P Slovenije in 40-letnice prihoda tovariša Tita na čelo komunističnega partije so v ponedeljek, 25. aprila, v galeriji Mestne hiše v Kranju odprli razstavo »Socialna kritika v delih likovnih umetnikov«. Pripravila sta jo Gorenjski muzej in muzej ljudske revolucije Slovenije. Odprta bo do 5. maja. (jg) — Foto: F. Perdan KRANJ -. V prostorih Gorenjskega muzeja v Kranju, v Tavčarjevi ulici 43/1, so v ponedeljek, 25. aprila, odprli razstavo »Cankar in delavsko gibanje«. V počastitev 40-letnice komunistične partije Slovenije sta jo pripravila arhiv SR Slovenije ter Gorenjski muzej, (-jg) — Foto: F. Perdan GORENJSKI MUZEJ V Mestni hiši je na ogled stalna arheološka, etnološka, kulturnozgodovinska in umetnostnozgodovinska zbirka ter stalna razstava del slovenskega kiparja Lojzeta Dolinarja. V 2. nadstropju iste stavbe pa si lahko ogledate etnološko razstavo Kmečko gospodarstvo v Gornjesav-ski dolini. V galeriji Mestne hiše je odprta razstava Socialna kritika v delih likovnih umetnikov, ki jo je posredoval Muzej ljudske revolucije Slovenije. Razstava bo odprta do 5. maja. V Prešernovi hiši je v okviru Galerije Združenja likovnih skupin Slovenije odprta razstava slikarskih del Fanči Gostiševe iz Idrije, v kleti iste stavbe pa razstavlja fotografije Dragan Arrigler. Razstavi bosta odprti do 15. maja. V baročni stavbi v Tavčarjevi 43 je stalna zbirka Narodnoosvobodilna borba na Gorenjskem in republiška stalna zbirka Slovenka v revoluciji, v galerijskih prostorih iste stavbe pa je na ogled razstava Cankar in delavsko gibanje, ki jo je posredoval Arhiv Slovenije. Ta razstava in razstava Socialna kritika v delih likovnih umetnikov sta prirejeni v počastitev 40-letnice Ustanovnega kongresa KPS in 40-letnice Titovega vodstva KPJ. Razstave oz. zbirke so odprte vsak dan razen ponedeljka in nedelje popoldne od 10. do 12. in od 17. do 19. ure. V kasarni Staneta Žagarja v Kranju je stalno odprt Muzej Prešernove brigade. festivalna dvorana bled urHa od 10. do 25. maja 1977 razstava in prodaja vaš dom 77 m POHIŠTVO i DE KOR ATI V A, PREPROGE £ GOSPODINJSKI STROJI m VSE ZA OPREMO TURISTIČNIH SOB IN TABORJENJE razstava odprta vsak dan od iQ.do19.ure, tudi v nedeljah Novosti Pionirske knjižnice V tem mesecu smo za naše bralce kupili precej novih knjig. Predstavljamo vam nekaj najbolj zanimivih. CICIBANOM PRIPOROČAMO: VOZIMO, VOZIMO VLAK, Jože Šmit, POLONCA GRK NA MORJE, Jože Šmit, KDO ŽIVI V TEJ HIŠICI, Jože Šmit, PTIČEK BREZ KLJUNČKA, Anton Ingolič, TIN-KATONKA, Janez Vipotnik. PIONIRJEM PRIPOROČAMO: VPRIČO ZASTAVE, Jules Verne, ROŽE ZLA, C. Baudelaire, ŽIVI IZVIRI, Ivan Matičič, OTROCI S KOZARE, V.Nikolič, SREČA NA VRVICI, Vitan Mal. POUČNE KNJIGE: VODIČ PO GORENJSKI PLANINSKI PARTIZANSKI POTI, VODNIK PO BADJUROVI KROŽNI POTI, NARAVA V GORSKEM SVETU, VODNIK PO SLOVENSKI PLANINSKI POTI, KARAVANKE, S. Klinar, JULIJSKE ALPE, T. Mihelič, PTICE NA GNEZDU, Iztok Geister, ZA ZAKLADI MAJEVSKIH MEST, M.Stingl, NEUVRŠČENOST DANES, Z. Troha, MALA ŠOLA OSEBNE NEGE, O LIKU KOMUNISTA, Josip Broz-Tito, ZELENA KNJIGA O OGROŽENOSTI OKOLJA V SLOVENIJI. NAJRAJE STE BRALI: GLAVNE OSEBE NA POTEPU, Pavle Zidar, KATJA, KATRIN, KATRICA, Alena Santarova, BER-MUDSKI TRIKOTNIK, C. Berlitz, V PUŠČAVI IN GOŠČAVI, H. Sien-kievvicz, SKRIVNOSTNI OTOK, Jules Verne, DEČEK S SOTLE, Mi-livoj Matošec, VELIKI CIRKUS, P. Clostermann, TESNOBA, Zmaga Glogovac, ČUDOVITI PRAH, Vje-koslav Kaleh, POPKI, Breda Smolnikar, OSLOVSKA LETA, Branko Čopič, NOGE V ZLATU, GLAVA V BLATU, B. Čopič, IZ MOJEGA NAHRBTNIKA, Stanko Mlakar, ISKANJE SE ZAČNE, KNJIGA O ŠPORTU, KAJ PA VREME?, Zdravko Petkovšek, PIKA NOGAVIČKA, Astrid Lindgren, ODPRAVA ZELENEGA ZMAJA, Slavko Pregl, ZVEZDNE LADJE, A. Efre-mov, ZADNJI MOHIKANEC, J. F. Cooper. RAZSTAVO »MOJE NAJLJUBŠE KNJIGE« sta pripravili: Mateja KLAJNŠEK, učenka 7. a razreda Osnovne šole Simon Jenko. V Pionirsko knjižnico se je vpisala leta 1971. Najraje bere knjige iz NOB. Njene najljubše knjige so: GIMNAZIJKA, A.Ingolič, HEI-DI, J.Spyri, LASSIE SE VRAČA, E. Knight, DEČKI PAVLOVE ULICE, F. Molnar, RDEČA PEST, J.Ribičič, SKRIVNOSTNI OTOK, J. Verne, IME MI JE TOMAŽ, V. Mal, TELESKOP, I. Bratko, DVOJČICI, E. Kastner, BRATOVŠČINA SINJEGA GALEBA, T. Se-liškar. in Mojca RUPAR, učenka 5. razreda Osnovne šole Stane Žagar. Pionirsko knjižnico obiskuje od leta 1975. Najraje bere smešne zgodbe. Njene najljubše knjige so: ODPRAVA ZELENEGA ZMAJA, S. Pregl, DEČEK Z DVEMA IMENOMA, A.Ingolič, NA VEČERJI S KROKODILOM, L.Suhodolčan, PIKA NOGAVIČKA, A. Lindgren, POZOR, ČRNA MA-RELA, A. Badhaj, TONČEK, F. Bevk, MARTINOVO JUTRO, F. Flor, ZGODBE O PSU RIKU. M.Tršar, POSADKA BREZ LADJE, T. Seliškar, UHAČ IN NJEGOVA DRUŠČINA, B. Jurca. Razstava v Škofji Loki Škofja Loka — V prostorih galerije na škofjeloškem gradu so v torek, 26. aprila, odprli razstavo fotografij znanega slovenskega foto-reporlerja Joca Znidaršiča pod naslovom »Tito«. Razstava je izredno zanimiva. Joco Znidaršič je namreč v preteklih letih mnogokrat spremljal maršala Tita po njegovih poteh miru po številnih deželah sveta ter na obiskih po naši domovini. Razstavo Joca Znidaršiča si je predsednik SFR Jugoslavije Josip Broz-Tito s posebnim zanimanjem pred dnevi že ogledal v Ljubljani. V prihodnjih tednih bo razstava odprta še po nekaterih drugih gorenjskih mestih in po drugih krajih Slovenije. 'jg (17. zapis) Hitel sem s pripovedjo o skupinskih grobiščih talcev v Dragi in v begunjskem grajskem sadovnjaku. Hitel tako, da se nisem dovolj pomu-dil ob štirih umetniških stvaritvah, ki jih je posvetil nesrečnim talcem naš žal že pokojni akademski kipar Boris Kalin, profesor na Akademiji za likovno umetnost v Ljubljani. ŠTIRI KIPARSKE UMETNINE Skupaj sva se z Borisom Kalinom šolala, ob koncu januarja in ves februar 1945 sva skupaj prestajala tegobe belogardi-stičnih podzemeljskih ječ v Ljubljani (v bivši Prisilni delavnici na Povšetovi cesti v Mostah) — no, zdaj pa mi je še dano govoriti o njegovih kiparskih stvaritvah v Begunjah ... Že v Dragi, na grobišču talcev, nas impresionira Kalinova bronasta upodobitev talca v kljubujoči drži: »tu sem, streljajte, zločinci — maščevan bom!« Kip talca Razgaljenih prsi, dvignjene glave in mrkega pogleda z okovi za stisnjenimi pestmi, izzivajoče in uporne stoje — tak je kip talca, ki stoji zdaj natanko na mestu, kjer so padali talci... Ko stopamo v območje begunjske graščine, nam pogled obstane najprej na bronastem talcu, ki sedi uklenjen na stebru in čaka trpke svoje usode. Njegovo mišičasto telo je le še podoba zlomljenega junaka, enega od jetnikov, ki ima oči uprte v negotov jutrišnji dan. Tako so čakali talci v celicah, kdaj jih odvedejo pred puške. Prav pri tem kipu se je pred leti neki neotesani nemški »turist« spozabil, in vtaknil v priprta talčeva usta tleč cigaretni ogorek. — Ogorčeni očividci so dogodek takoj sporočili milici, ki je takrat res hitro ukrepala in objestnemu Nemcu pokazala smer nazaj čez mejo. Pot nas sedaj vodi k tretjemu bronastemu kipu, ki stoji ob stezi, speljani k skupnim grobovom talcev v nekdanjem grajskem sadovnjaku. Talčevo telo nakazuje eno izmed mučenj, tako značilnih za hitlerjan-ske okupatorske zločince: jetniku so zvezali roki v zapestju in ga na škripcu le toliko dvignili od tal, da se jih je še dotanil s konicami prstov na nogah. Seveda so se mišice rok, nog in celega telesa pri tem tako nateg- nile, da so le najbolj odporni zdržali te nepopisljive muke. V tej stoji so mučeni toliko časa viseli, dokler niso zadovoljili zasliševalcev. Največkrat pa so tako mučeni talci izgubili zavest. V tem primeru so jih rablji sneli, oblili z mrzlo vodo in odnesli nazaj v celico — samico. Naslednji dan pa se je mučenje začelo znova. Če že talca niso prej odvedli na strelišče ... Bronasta upodobitev mučenega talca v grajskem drevoredu Kip vklenjenega jetnika pred vhodom r begunjsko graščino Kip na steber privezane talke sredi grobišča v nekdanjem grajskem sadovnjaku Četrti kip stoji sredi skupinskih grobov. Upodobljena je žena —upornica, privezana čez prsi na steber. Ponosne drže, drznega pogleda, raz-puščenih las, bosa — a brez strahu! — Tak je kip slovenske talke sredi grobov! — Toda ta upodobitev ni kot prejšnje tri vlita v bron. Talka je izklesana iz svetlega kamna in se tako loči od drugih begunjskih skulptur. Ker je modelacija drugačna kot pri ostalih treh kipih, dopuščam možnost, da se motim, če tudi to delo pripisujem Borisu Kalinu. Prav možno je, da je avtor kipa kak drug kipar (mogoče Borisov brat Zdenko Kalin ali celo Karel Putrih). Kajti v prvih povojnih letih (in še pozneje) so nekateri naši kiparski umetniki sprejemali naročila kot »tandemi« tj. po več kiparjev je sprejelo neko večje delo. Tako npr. je spomenik mučencem na Urhu delo Zdenka Kalina, Karla Putriha in arhitekta Borisa Kobeta, fasado Ljudske skupščine SRS sta oblikovala prav tako Zdenko Kalin in Karel Putrih, enako je bilo z ustvaritvijo spomenika Dražgoški bitki, kjer so sodelovali slikar Ive Šubic, kipar Stojan Batič in arhitekt Boris K obe. No, zato dopuščam možnost, da se vsaj pri begunjski Talki motim glede na avtorstvo dela. Sicer sem spraševal — a nič točnega nisem zvedel. — Bom pa š« sporočil, ko zvem. RADIO SOBOTA 4.30 Dobro jutro 8.08 Glasbena matineja 9.05 Pionirski tednik 9.35 Mladina poje 10.15 Kdaj, kam, kako in po čem 11.03 Sedem dni na radiu 12.10 Godala v ritmu 12.30 Kmetijski nasveti: Vplivi na tolSčo in beljakovine v mleku 12.40 Veseli domači napevi 13.30 Priporočajo vam 14.05 Iz dela Glasbene mladine Slovenije 14.25 S pesmijo in besedo po Jugoslaviji 15.30 Glasbeni intermezzo 15.45 S knjižnega trga 16.00 Vrtiljak 17.05 Delamo in tudi odločamo — posebna oddaja 18.05 Na predvečer praznika — zborovska in instrumentalna glasba 19.35 Lahko noč, otroci 19.45 Minute z ansamblom Jože Privšek 20.00 Spoznavajmo svet in domovino 21.15 Za prijetno razvedrilo 21.30 Oddaja za naše izseljence 23.05 S pesmijo in plesom v novi teden 0.30 Zvoki iz naših krajev 1.03 VaSgost 2.03 Fantasia notturna 3.03 Prvomajskemu jutru naproti DrugI program 8.00 13.00 13.33 14.00 14.20 14.33 16.00 16.15 16.40 17.40 17.50 18.00 18.40 18.55 Sobota na valu 202 Iz partitur velikih zabavnih orkestrov Danes vam izbira Odrasli tako, kako pa mi Glasbeni drobiž od tu in tam Z vami in za vas Nas podlistek — J. Katsuris: Postojanka S 1.1 Majhni zabavni ansambli Glasbeni casino S pevko Nado Zgur Svet in mi Vročih sto kilovatov Partiture lahke glasbe Minute za kulturo Tretji program 19.05 Peter Iljič Čajkovski: Pikova dama 21.40 Vidiki sodobne umetnosti 22.00 Sobotni nočni koncert 23.55 Iz slovenske poezije TELEVIZIJA TV Ljubljana 8.00 8.15 8.30 8.50 9.20 9.50 10.10 10.40 11.15 19.15 19.30 19.50 20.00 20.45 22.15 22.30 22.55 Colargol K. Grabeljšek: Moje akcije V znamenju dvojčkov A. Ingolič: Mladost na stopnicah Narava Japonske Prva pomoč Po sledeh napredka Planinski domovi P. Heriat: Boussardelovi — nadaljevanka Risanka TV dnevnik Tedenski zunanjepolitični komentar Pozdrav prazniku — prenos Štiri dni do smrti — jugoslovanski film TV dnevnik 625 Show Mashine — oddaja TV Skopje Oddajniki II. TV mreže 14.55 Državno prvenstvo v boksu — prenos 17.30 Sedem dni 17.50 Narodna glasba 18.20 TV novice 19.30 TV dnevnik 19.55 Dunaj: svetovno prvenstvo v hokeju — prenos srečanja SZ : ZDA 22.00 24 ur 22.30 Glasba takšna in drugačna 22.56 Ljudje iz kolone TV Zagreb 10.00 TV v šoli 17.15 TV dnevnik 19.30 TV dnevnik 20.00 Pozdrav prazniku 20.50 Variacije 21.20 Film NEDELJA TV Ljubljana 8.30 Praznični zvoki: Pihalni orkester štorskih železarjev 9.00 Poročila 9.06 625 9.30 Kapetan Miku 1 a Mali 11.00 Naj živi pesem — prenos iz Čačka (Bg) 12.00 Kmetijska oddaja (Bg) 12.45 Poročila 14.30 Cesarjev slavček 14.50 Medved 15.05 Veseli tobogan: Ravne 16.05 Okrogli svet 16.20 Poročila 16.25 Sladka Irma - ameriški film 18.45 Od vsakega jutra raste dan: Benečija - 1. del NEDELJA 4.30 V praznično jutro 8.07 Radijska igra za otroke: Peter in Martin Krpan 8.47 Pesmice za praznik 9.05 Še pomnite, tovariši 10.05 Na domači grudi — iz slovenske zakladnice glasbene literature 11.03 Miha Marinko: Spomini 11.20 Delavski pozdrav — mednarodne delavske pesmi 12.10 Čestitke delovnih kolektivov za praznik 13.20 V deželi glasbe in petja 14.05 Prvomajsko popoldne 17.10 Zabavna radijska igra: Doživljaji Nikoletine Bursača 18.00 Zaigrajmo si, Erijatelji, za ples anko noč, otroci 19.45 Glasbene razglednice 20.00 Prvomajski večer 22.20 Zapojmoin zaplešimo 23.05 Literarni nokturno: Rdeči atom Drugi program 8.00 Nedelja na valu 202 13.00 Cocktail melodij 13.33 Iz roda v rod 13.40 Zvoki iz studia 14 14.00 Pet minut humorja 14.05 Glasba ne pozna meja 15.00 Petpedi 15.35 S Plesnim orkestrom RTV Ljubljana 15.45 Naši kraji in ljudje 16.00 Operetna glasba 16.33 Melodije po pošti 18.40 V ritmu Latinske Amerike Tretji program 19.05 Reportažni zapis o muzeju NOB v Ljubljani 19.25 Igramo, kar ste izbrali 23.00 Iz slovenske sodobne klavirske literature 23.55 Iz slovenske poezije PONEDELJEK 4.30 Dobro jutro 8.07 Koraki ob Sotli - posebna oddaja 8.27 Pomladansko kolo 9.05 Praznična matineja 10.06 Angažirani stihi 10.40 Minute s trboveljsko pihalno godbo 11.05 Andreja Fux: Spomini na 1. maje 11.45 S praporom na delo 19.15 Risanka 19.30 TV dnevnik 20.00 Morava 76 - nadaljevanka 21.00 Dokumentarna oddaja T V Beograd 22.00 TV dnevnik 22.20 Športni pregled (Zg) 22.40 Intervju: 22.40 Intervju: Pepel in kri Oddajniki II. TV mreže 15.20 Nedeljsko popoldne 19.30 TV dnevnik 20.00 Praznična oddaja 21.00 24 ur 21.10 20. stoletje - l.del celovečernega filma TV Zagreb 9.50 10.00 11.00 12.00 14.00 14.30 15.20 19.30 20.05 21.00 21.30 22.00 22.40 Poročila Otroški spored Naj živi pesem Kmetijska oddaja Gledalci inTV Veliki detektivi Nedeljsko popoldne TV dnevnik TV nadaljevanka Potovanja Recital poezije Športni pregled Narodna glasba PONEDELJEK TV Ljubljana 9.00 Poročila 9.05 Naša pesem 9.20 H. de Balzac: Blišč in beda kurtizan 10.20 Sezamova ulica 11.20 Pesem izpod Bohorja 11.50 Poročila 15.05 Križem kražem 15.20 Morda vas zanima: Mi mladi raziskovalci 15.50 Narava Japonske 16.20 2elezna Kapla, Obirsko 16.50 Poročila 16.55 Dunaj: svetovno prvenstvo v hokeju — prenos srečanja ČSSR: ZDA 19.15 Risanka 19.30 TV dnevnik 20.00 Štandeker - Brabnar: Rudnik je naš - TV drama 21.35 Mozaik kratkega filma: Led in ogenj, Soseska, Lutkarji 22.10 TV dnevnik 22.25 Odrske luči - zabavnoglasbena oddaja TV Zagreb Oddajniki II. TV mreže 16.00 TV dnevnik 16.15 Otroška oddaja 16.30 Živel je car 16.45 Celovečerni film 18.15 Književni klub 18.45 Mladi za mlade 19.30 TV dnevnik 20.00 Športna oddaja 20.30 Slobodan in Slobodanka — dokum. oddaja 21.00 24 ur 12.10 Pomladni concertino 13.20 Po domače 14.05 Nina Prešeren: Delo, gospodarjenje, produktivnost in jutriSnji dan 14.35 Pojo amaterski zbori 15.15 Ob stoletnici pihalne godbe iz Izole 16.00 Rdeči klic siren - socialna lirika 16.30 S festivala revolucionarne pesmi Zagreb 77 17.05 Georges Bizet: Carmen — 1. dejanje 18.05 Mladi in delo — posebna oddaja 18.20 Glasbena medigra 18.30 Zvočni signali 19.35 Lahko noč, otroci 19.45 Minute z ansamblom Dorka Škoberneta 20.00 G. Bizet: Carmen - 2., 3. in 4. dejanje 22.20 Popevke iz jugoslovanskih studiev 23.05 Literarni nokturno — L. Kalan: Prepozno 23.15 Za ljubitelje jazza 0.05 Serenada po polnoči 1.03 Popevke za vse 2.03 Vaš gost 3.03 Majhni ansambli 3.30 Paleta akordov 4.03 Proti jutru Drugi program 8.00 Ponedeljek na valu 202 13.00 Iz partitur velikih zabavnih orkestrov 13.35 Ponedeljkov križemkraž 13.55 Glasbena medigra 14.00 Melodije iz naših studiev 14.35 »»n» Kontler: Mojih prvih osem ur 15.00 Z vami in za vas 16.00 Jazz na II. programu 16.35 Za mladi svet 17.35 Marjan K rišelj: Nevidni tekoči trak 17.50 Godala v ritmu 18.00 Glasbeni cocktail 18.35 Lahka glasba slovenskih avtorjev Tretji program 19.05 Večeri pri slovenskih skladateljih 20.35 Srečanje s Komornim zborom RTV Ljubljana 21.00 Pesniška komuna— delavske pesmi iz svetovne lirike 21.40 Znani skladatelji - sloviti izvajalci 22.30 Sezimo v našo diskoteko 23.55 Iz slovenske poezije 4.30 Dobro jutro 21.05 O j mladost 21.40 20. stoletje - 2. del filma TV Zagreb do 20.00 isto kot na odd. II. TV mreže 20.00 Štandeker-Grabnar: Rudnik je naš — TV drama 21.40 Kulturna oddaja 22.25 Tito vMojdežu - dokum. oddaja 22.25 TV dnevnik 23.10 Praznična oddaja TV Ljubljana 16.05 Šolska TV: Vulkani 16.25 V znamenju dvojčkov: Mucin rojstni dan 16.40 PanTau 17.10 Koncert na Salašu 17.40 Obzornik 18.00 Sledovi srca v pesku - balet 18.40 TV trimski test 19.15 Risanka 19.30 TV dnevnik 20.00 A. J. Cronin: Zvezde gledajo z neba 21.00 Košarka Jugoplastika: reprezentanca Evrope (Zg) 22.30 TV dnevnik Oddajniki II. TV mreže 15.50 TV dnevnik 16.05 Skrivnosti globin 16.35 Lepotec — celovečerni film 18.15 Ženska in kaj ona zmore — dokum. oddaja 18.45 Mladi za mlade 19.30 TV dnevnik 20.00 V središču 20.50 Akcije 21.00 Stara puška - celovečerni film 22.35 TV dnevnik TV Zagreb isto kot na odd. II. TV mreže TV Ljubljana 8.10 9.00 14.10 16.40 16.55 19.15 19.30 20.00 21.40 TV v šoli: Elektronika, Kulturni spomenik, Slovnica (Zg) TV v šoli: Kocka, kocka, Boj za obstanek (Bg) TV v šoli - Eonovitev (Zg) >eklica Delfina in lisica Zvitorepka Dunaj: svetovno prvenstvo v hokeju na ledu (EVR) Risanka TV dnevnik Film tedna: Ljubi domek TV dnevnik 'fr Tif 'f 8.07 Tiri mladosti - Eosebna oddaja e mi vemo, zakaj je v deželi sam maj 9.05 Praznična matineja 10.05 Delavci in kultura — reportaža o kulturnem življenju v TOZD 10.25 Slovenske pihalne godbe 11.03 Promenadni i koncert 12.10 Popevke, ki jih imate radi 13.20 Evropa med Helsinki in Beogradom 13.35 Pesmi neuvrščenih 14.05 V korak z mladimi 15.15 Simfonični utrinki 16.00 Vrtiljak 17.00 Studio ob 17.00 18.05 Naši solisti za praznik 19.35 Lahko noč, otroci 19.45 Minute z ansamblom... 20.00 Slovenska zemlja v pesmi in besedi 20.30 Radijska igra - L. Fulga: Vročične ure 21.20 Lepe melodije 22.20 Pota jugoslovanske glasbe 23.05 Literarni nokturno — P. de Mandiargues Klorinda 23.15 Popevke se vrstijo Drugi program 8.00 Torek na valu 202 13.00 Iz partitur velikih zabavnih orkestrov 13.33 Danes vam izbira 14.00 Vedre note z jugoslovanskimi orkestri 14.33 Z vami in za vas 16.00 Pet minut humorja 16.05 Moderni odmevi 16.40 Zvočni portreti 17.35 Z ansamblom AtiSoss 17.50 Ljudje med seboj 18.00 Lahka glasba na našem valu 18.35 Popevke slovenskih avtorjev Tretji program 19.05 Lepo je v naši domovini biti mlad — vokalna ustvarjalnost Radovana Gobca 19.45 Josip Štolcer-Sla venski: Jugoslovanska suita 20.00 Znanost in družba 20.15 Kruno Cipci: Concertino za komorni orkester 20.35 Nova posnetka naših Eihalnih ansamblov • vignjena zavesa 21.20 Budimpeštanski glasbeni večeri 22.40 Prizori z baletnih odrov 23.55 Iz slovenske poezije 21.55 Evropa v naših rokah: Velika Britanija 22.40 Nogometni finale za pokal UEFA - posnetek Oddajniki II. TV mreže 17.15 TV dnevnik 17.35 TV koledar 17.45 Od doma do šole 18.15 Znanost: Pilula ni karamela 18.45 Narodna glasba 19.30 TV dnevnik 20.00 K ino-oko: Po končani nadaljevanki Poti in stranpoti ... 24 ur TV Zagreb do 20.00 isto kot na odd. II. TV mreže 20.00 Prosta sreda 23.00 TV dnevnik ČETRTEK TV Ljubljana 8.00 9.00 9.30 14.00 15.00 17.15 17.30 17.50 18.10 18.45 19.15 19.30 20.00 20.30 TV v šoli: Avstralija, Pravljica, Računalniki (Zg) TV v šoli: Francoščina (Sk) TV v šoli: Reportaža, Risanka (Bg) TV v šoli -ponovitev (Zg) Šolska TV: Vulkani Colargol Obzornik Drveči bungalov — burleska A. Ingolič: Mladost na stopnicah Tito - film Risanka TV dnevnik Variacije — nanizanka V živo: Ko pridejo gosti, vmes Poročila Oddajniki II. TV mreže 17.15 TV dnevnik 17.35 T V koledar 17.45 Tehtnica 18.15 Osebnosti delavskega gibanja 18.46 Peščena ura 19.15 Vreme in počitek 19.30 TV dnevnik 20.00 Siva obala — serijski film 20.50 24 ur 21.10 Proga naše mladosti — dokum. oddaja TV Zagreb do 19.30 isto kot na odd. II. TV mreže 19.30 TV dnevnik 20.00 Argumenti 77 20.50 Čas zločina: Mož, ki je bombadiral Beograd 22.00 TV dnevnik 22.20 Glasbena oddaja 4.30 8.08 9.05 9.25 9.40 10.15 11.03 12.10 12.30 12.40 13.30 14.05 14.30 15.30 15.45 16.00 17.00 18.05 18.30 19.35 19.45 20.00 22.20 23.05 23.15 0.05 0.30 1.03 2.03 2.30 3.03 4.03 Dobro jutro Glasbena matineja Za mlade radovedneže Zapojmo pesem Aktualni problemi marksizma Kdaj, kam, kako in po čem Po svetu glasbe Lahka glasba za opoldne Kmetijski nasveti: Vrt v maju Pihalne godbe Priporočajo vam Ob izvirih ljudske glasbene kulture Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo Glasbeni intermezzo Spomini in pisma — C. Golar: Spomini Loto vrtiljak Studio ob 17.00 Odskočna deska Zapojmo pesem borb in zmag Lahko noč, otroci Minute z Ljubljanskim jazz ansamblom Koncerti iz našega studia S festivalov jazza Literarni nokturno — O. Mandelštam: Peterburške kitice Revija jugoslovanskih pevcev zabavne glasbe Romantična klavirska literatura Za pozne plesalce Zaprite oči in poslušajte Note v ritmu Serenada Vaš gost Lahke note velikih orkestrov Drugi program 8.00 Sreda na valu 202 13.00 Iz partitur velikih zabavnih orkestrov 13.33 S solisti in ansambli JRT 14.00 Radijska šola za srednjo stopnjo — Prva pomoč 14.25 Glasbena medigra 14.33 Z vami in za vas 16.00 Tokovi neuvrščenosti 16.10 Lahke note 16.40 Iz slovenske produkcije zabavne glasbe 17.40 Tipke in godala 18.00 Progresivna glasba 18.40 Srečanja melodij 18.55 Minute za kulturo Tretji program 19.05 Sodobna vokalna TV Ljubljana 8.10 10.00 14.00 17.00 17.15 17.50 18.05 18.40 19.15 19.30 19.55 20.05 TV v šoli: Geometrija, Žitarica, Makedonščina, Ruščina, TV vrtec, Dnevnik 10 (Zg) TV v šoli: Angleščina, Risanka, Zgodovina (Bg) Tenis za Dawisov pokal Jugoslavija: Španija Križem kražem Pisani svet Obzornik Tuja folklora Izbira študija in poklica Risanka TV dnevnik Tedenski notranjepolitični komentar G, Prosperi: glasbena ustvarjalnost slovenskih skladateljev 19.30 BelaBartok: Glasba za godala, klavir, harfo, celesto in godala 20.00 Zunanjepolitični feljton 20.15 Vasilij I. Zverov: Sonata za rog in klavir 20.35 Iz manj znane operne literature 21.30 Sodobni literarni portret: Vera Albrehtova 21.50 Razgledi po sodobni glasbi: Bremen 77 23.55 Iz slovenske poezije 4.30 8.08 9.05 9.35 10.15 11.03 12.10 12.30 12.40 13.30 14.05 14.40 15.30 15.45 16.00 17.00 18.05 19.35 19.45 20.00 21.00 21.40 22.20 23.05 23.15 0.05 0.30 1.03 2.03 3.03 3.30 4.03 ČETRTEK Dobro jutro Glasbena matineja Radijska šola za višjo stopnjo: Črnske duhovne pesmi Slovenski mali vokalni ansambli Kdaj, kam, kako in po čem Uganite, pa vam zaigramo po želji Zvoki znanih melodij' Kmetijski nasveti: Bučnice še vedno zelo iskano blago Od vasi do vasi Priporočajo vam Kaj radi poslušajo Enajsta šola Glasbeni intermezzo Jezikovni pogovori Vrtiljak Studio ob 17.00 Iz domačega opernega arhiva Lahko noč, otroci Minute z ansamblom Silvo Stingl Četrtkov večer domačih pesmi in napevov Literarni večer s slovenskim pisateljem Danilom Lokarjem Lepe melodije Manj znani Beethoven Literarni nokturno - J. Wrobl: Pesmi Paleta popevk in plesnih ritmov Lahka kri Pop, ročk, beat Koncert po polnoči Vaš gost Jazz s plošč Nepozabne popevke Proti jutru Drugi program 8.00 Četrtek na valu 202 13.00 Iz partitur velikih Življenje Michelangela — nadaljevanka 20.50 Razgledi: Evropa Evropejcev 21.55 Ulice San Francisca 22.45 TV dnevnik 23.00 Svetovno prvenstvo v hokeju na ledu — posnetek Oddajniki II. TV mreže 16.55 Dunaj: svetovno prvenstvo v hokeju na ledu — prenos 19.30 TV dnevnik 20.00 Kulturna oddaja 21.00 24 ur 21.15 Glasbena oddaja 22.15 Poezija 22.30 Boks za nagrado Zagreba TV Zagreb — I. program 17.15 TV dnevnik 17.35 T V koledar 17.45 Modri plašček 18.15 Obramba in zaščita 13.33 14.00 14.20 14.33 16.00 16.15 16.40 17.40 18.00 18.40 18.55 zabavnih orkestrov Danes vam izbira Aktualni problemi marksizma Mehurčki Z vami in za vas Tam ob ognju našem Instrumenti v ritmu Top albumov S Plesnim orkestrom RTV Ljubljana Čustveni svet računalnika Ruperta Z velikimi zabavnimi orkestri Minute za kulturo Tretji program 19.05 19.55 20.00 20.35 20.45 21.00 22.15 A3.25 23.55 Večerni concertino Vprašanja telesne kulture Od Mignon do Thais V narodnem tonu Kultura danes Javni koncerti — Dubrovniške letne igre 1976 Arthur Honegger: Devica Orleanska na grmadi — oratorij Orkestrske miniature Iz slovenske poezije 6 4.30 Dobro jutro 8.08 Glasbena matineja 9.05 Radijska šola za nižjo stopnjo: Učil sem se, pa pozabil 9.30 Iz glasbene tradicije jugoslovanskih narodov in narodnosti 10.15 Kdaj, kam, kako in po čem 11.03 Po Tanjinih poteh 12.10 Revija orkestrov in solistov 12.30 Kmetijski nasveti: Novosti v Cridelovanju orovnic in brusnic v Evropi 12.40 Pihalne godbe vam igrajo 13.30 Priporočajo vam 13.50 Človek in zdravje 14.05 Glasbena pravljica: Majsko veselje 14.16 Naši umetniki mladim poslušalcem 14.30 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo 15.30 Napotki za turiste 15.35 15.45 16.00 17.00 18.05 19.35 19.45 20.00 21.15 22.20 23.05 23.15 0.06 1.03 1.30 2.03 2.30 3.03 3.30 4.03 Glasbeni intermezzo Naš gost Vrtiljak Studio ob 17.00 Mesta prijatelji Lahko noč, otroci Minute z ansamblom Toneta Kmetca Stop pope 20 Oddaja o morju in pomorščakih Besede in zvoki iz logov domačih Literarni nokturno Jazz pred polnočjo Ples do enih Simfonični poem Nočni znanci Mojstri jazza — Glenn Miller Revija popevk Minute z Bedrichom Smetano Paleta akordov Majhni ansambli Drugi program 8.00 Petek na valu 202 13.00 Iz partitur velikih zabavnih orkestrov 13.33 Zvoki dežel ob Mediteranu 14.00 Radijska šola za nižjo stopnjo: Učil sem se, 8a pozabil lasbena medigra 14.33 Z vami in za vas 16.00 Prometni leksikon 16.05 Vodomet melodij 16.40 S popevkami 8o Jugoslaviji dmevi z gora 17.50 Prijetni zvoki 18.00 Stereojazz 18.40 Glasba za vsakogar 18.55 Minute za kulturo Tretji program 19.05 Radijska igra — W. VVondatschek: Bi bilo lahko cviljenje tramvaja samo neka ženska? 19.36 Glasbeni intermezzo iz našega studia 20.15 Z jugoslovanskih koncertnih odrov 22.00 V nočnih urah 22.30 Mednarodna radijska univerza 22.40 Minute s skladateljem Blažom Arničem 23.15 Iz hrvaške operne literature 23.55 Iz slovenske poezije — Koliko jih bomo obdržali, mamica? — Hm, kaj bi uporabila za vabo? — Ali lahko pridem bliže k psu? . — Seveda, kako pa naj vas drugače ugrizne? ta teden na TV Sobota Djurb Djakovič je brez dvoma eden najpomembnejših jugoslovanskih revolucionarjev. Padel je 1929. leta na jugoslovansko-avstrijski meji pod zahrbtnimi streli policajev. Ustvarjalci filma ŠTIRI DNI DO SMRTI so imeli težko nalogo, ko so poskušali rekonstruirati njegove zadnje dni življenja. Težili so predvsem za tem, da bi ga prikazali kot revolucionarja, vsega predanega idejam, za katere je bil pripravljen žrtvovati življenje. - V glavnih vlogah: Bert Sotlar, Predrag Ejdus, Fabi-jan Sovagovič, Ljuba Tadič, režiser Miroslav Jokič, 1976. Nedelja Komedije Billvja VVilderja, Dunajčana po rodu, imajo v nasprotju s poprečnimi ameriškimi neke izrazito »evropske« poteze, svojstven šarm. Tako tudi SLADKA IRMA s sijajnima Jackom Lemmonom in Shirlev McLaine. Beograjska televizija je v sodelovanju z ljubljansko posnela TV nadaljevanko o mladinskih delovnih brigadah MORAVA 76. Režiser nadaljevanke Dimitrije Osmanli, profesor akademije za dramsko umetnost v Skopju, pravi: »Televizija se je odločila za tako nadaljevanko zato, da bi tako mladi kot njihovi starši spoznali, kakšne so videti mladinske akcije.« Hkrati je nadaljevanka slika današnje mlade generacije, njenih želja, ciljev, vrednot in prepričanj, njene dejavnosti pri graditvi naše družbe. Ponedeljek Drama RUDNIK JE NAŠ Lojzeta Štandekerja prikazuje znani sodni proces proti labinskim rudarjem v letu 1921, ko so hotele italijanske fašistične oblasti spektakularno obsoditi napredne sile, pa se je proces sprevrgel v obsodbo fašističnega nasilja. Četrtek V prvih letošnjih mesecih je bilo čutiti, da se letošnji turistični sezoni ne obeta nič ugodnega. Podatki, ki so prihajali iz tujine o prijavah turistov za letovanje v naši deželi, niso bili spodbudni. V primerjavi s številom dogovorjenih letovanj v lanskih prvih dveh mesecih se je letos v večini držav prijavilo za dobro petino manj gostov, ponekod pa se je zmanjšalo zanimanje za počitnice v Jugoslaviji kar za 40 odstotkov. Kako je z našim slovenskim turizmom? Kakšni smo kot gostitelji, kako smo v našem gostoljubju in v pripravah na sprejem in bivanje gostov pri nas napredovali ali nazadovah, kdo je naš gost in kaj od nas pričakuje, kako se kot družbena skupnost in kot posamezniki izobražujemo in kultiviramo za turistično dejavnost, kako sta povezana turizem, kultura in naša splošna kultura... Vsa ta vprašanja in še nekatera bodo zagotovo razgibala razpravo med udeleženci in gledalci oddaje V ŽIVO, ki nosi podnaslov Ko pridejo gosti, vodil pa jo bo Jože Volfand. Petek Italijansko nadaljevanko ŽIVLJENJE MICHELANGELA si bomo lahko ogledali v petih epizodah. Nadaljevanka na zanimiv, poljuden, a prepričljiv način odkriva življenjsko zgodbo kiparja, slikarja, arhitekta in pesnika Michelangela, velikana italijanske in evropske umetnosti^ -h CD SOZD GLG 1 GOZDNO GOSPODARSTVO KRANJ ki ga sestavljajo: TOZD Gozdarstvo Škofja Loka, Preddvor, Tržič Gozdno gradbeništvo, Transport in mehanizacija ter Obrat za kooperacijo gozdarstva opravlja gozdarsko dejavnost na kranjskem gozdnogospodarskem območju čestitamo vsem občanom in poslovnim prija teljem za praznik dela — 1. maj prodajalna Kamnik, Ulica Borisa Kidriča 35 a metalka vam nudi: kompletni instalacijski material, gradbeni material, orodje in stroje, gospodinjske potrebščine, vse vrste profil nega železa in pločevin, stavbno pohištvo. Vsem cenjenim strankam se zahvaljujemo za dosedanje zaupanje in čestitamo za 1. maj — praznik dela Titan, tovarna kovinskih izdelkov in livarna Kamnik proizvaja fitinge črne in pocinkane, ključavnice navadne in cilindrične, obešanke navadne in cilindrične, motorne mesoreznice in drobilke za orehe, ulitke za avtomobilsko, strojno in elektro industrijo. Cenjenim potrošnikom priporočamo naše renomirane izdelke Naš delovni kolektiv čestita občanom in poslovnim prijateljem za praznik dela 1. maj industrija za telekomunikacije, elektroniko in elektromehaniko Kranj, o.sol.o. Kranj z 20 TOZD Proizvaja v 20 TOZD: telefonske centrale, telefone, elektronske naprave, elektronske instrumente, optične in steklopihaške naprave, elektrooptične naprave, števce, merilne instrumente, računalnike, merilne naprave, stikala in električna ročna orodja. Vsem delovnim ljudem čestitamo za praznik dela — /. maj TRŽIŠKO PODJETJE INDUSTRIJSKO KOVINSKE OPREME Izdelujemo sodobno, ekonomično in vsestransko uporabno opremo za garderobe. Zaradi ličnega izgleda in možnosti večnamenske uporabe je primerna za opremo garderob v industriji, trgovini, ustanovah itd. Opremo bomo razstavljali na sejmu malega gospodarstva v Kranju v času od 6. do 13. maja 1977 in vas vabimo na ogled. Vsem delovnim ljudem, poslovnim prijateljem in občanom čestitamo za praznik dela /. maj in jim želimo veliko, uspehov. ALPSKA MODNA INDUSTRIJA RADOVLJICA TOZD Radovljica TOZD Nova Gorica TOZD Bohinj TOZD Industrijske prodajalne čestitajo vsem delovnim ljudem in poslovnim prija teljem za praznik dela 1. maj lpina ulpinu 1JJ 30 tovarne obu t v« tiri TOVARNA OBUTVE TRŽIČ Priporočamo modele iz kolekcije poletje '77 Vsem delovnim ljudem, poslovnim prijateljem čestitamo za praznik dela — 1. maj Slovenske železarne TOVARNA VERIG » p. o. LESC E ■■■•JJjjBjBjJjJM vam nudi iz širokega proizvodnega programa vse vrste verig in vijačnega blaga Čestita vsem delovnim ljudem in poslovnim prijateljem za praznik dela GORENJSKA KRANJ TOZD Konfekcija Kranj TOZD Konfekcija Jesenice Vsem delovnim ljudem in občanom Gorenjske čestitamo ob prazniku dela — 1. maju in praznik OF ^ mednarodna špedicija in transport Koper filiala Kranj in filiala Jesenice čestitajo vsem občanom za praznik dela — 1. maj Priporočajo se za svoje storitve Kmetijsko živilski kombinat Kranj TOZD Kmetijstvo TOZD Kooperacija TOZD Mlekarna TOZD Klavnica TOZD Tovarna olj Oljarica TOZD Komercialni servis TOZD Agromehanika (v ustanavljanju) SDS Skupne službe Čestita vsem občanom in poslovnim prijateljem za praznik dela Vodnogospodarsko podjetje Kranj Cesta Staneta Žagarja 30 Izvajamo: vodnogradbena dela, regulacije vodotokov, obalne protierozijske zaščite, vodnogospodarske objekte, zemeljska dela, strojna in minerska dela ter druga dela s področja nizkih gradenj čestita občanom Gorenjske za 1. maj — praznik dela t r i g I a v TRIGLAV KONFEKCIJA KRANJ Vsem delovnim ljudem čestitamo za 1. maj — praznik dela Modne, elegantne in praktične ženske obleke za spomlad dobite v prodajalni Triglav konfekcije Kranj VEJNlAČ Venac Industrija mesa, mesnih prerađevina i konzervi Novi Sad v skladišču v Kranju Cesta Staneta Žagarja 51, telefon 064-25-268 in 064-25-267 nudi: vse vrste svežega mesa, klobasičastib proizvodov, subomesnih proizvodov in konzerv Občanom Gorenjske čestitamo za L maj — praznik dela Žitopromet mlin Molnar Peter in tovarna testenin Bačvanka Senta vam nudita vseh vrst moke, krmil za živino ter vseh vrst testenin. Se priporoča skladišče v Kranju, ki je odprto od 6. do 19. ure, v sobotah pa do 12. ure. Čestitamo za 1. maj — praznik dela □raa Obrtno gradbeno podjetje GRAD BLED Izvajamo vse vrste nizkih in visokih gradenj, ter nudimo gradbeno obrtniške usluge. Vsem delovnim ljudem in poslovnim prijateljem čestitamo za praznik dela — 1. maj (UD ENGINEERING Kranj — Maistrov trg 11 ffVN Podjetje za projektiranje instalacij ter projektiranje, izgradnjo in rekonstrukcijo objektov za površinsko 1(Q zaščito in varstvo okolja m 1, Delovni kolektiv podjetja čestita vsem poslovnim prijateljem in občanom za 1. maj praznik dela <^cm(m)(^cM)(m)(m)(m)(m)(m)(m lesnina TOZD TAPETNIŠTVO RADOVLJICA Izdelujemo in montiramo po naročilu: zavese in karnise silent gliss, platnene samonavijalce, oblazinjeno pohištvo in vsa tapetniško dekorativna dela Polagamo: vse vrste plastičnih iglanih podov in itisona Vsak torek odprto od 6. do 16. ure. Vsem delovnim ljudem čestita za praznik' dela: 74 ODMEVI IZ TAŠKENTA m Na zunaj je vrtec na Primskovem prava »pepelka« Vrtec, v katerega bi otroci še enkrat hodili Vrtec Milene Korbarjeve na Primskovem pri Kranju je čisto navaden, in se mu vsaj na zunaj že krepko pozna zob časa. Ne da se ga primerjati z novimi modernimi vrtci, ki {ih za otroke gradimo zdaj. Morda je »il takrat, leta 1960, ko so ga odpirali, kaj lepši, vendar pa mu je zdaj po tolikih letih barva že obledela, na vratih odpada razpokan lak, mrežasta ograja je nesimpatična, črna in je verjetno potrebna ponovnega barvanja. Na srečo pa ta zunanji klavrni videz popravlja veliko igrišče, zelenica z gugalnicami ni dokaj velik peskovnik. Vendar igrišče ne bo dolgo ostalo takšno: v kratkem ga nameravajo preurediti, povečati peskovnik, »tapecirati« sedeže na gugalnicah in še kaj morda. In kdo bo to naredil? Starši malih »vrtcarjev«, so že zmenjeni. »Nobenega posebnega prepričevanja ni bilo treba za takšno odločitev,« pravi vodja vrtca Julka Nežmahova. »Staršem se zdi samoumevno, da je treba nekaj narediti za otroke; domenili smo se na svetu staršev in zdaj v maju se bomo verjetno tega lotili. Vendar pa to ni edina oblika tesne povezave s starši, ki imajo otroke v našem vrtcu. vsak dan se v kleti veča kup starega papirja, ki ga bomo prodali ter s tem zaslužili nekaj dejana za končni izlet. Če imajo šolarji ob koncu leta izlet, ga naj »majo tudi »vrtcarji«, saj se tudi *a njih šolsko leto končuje in marsikateri se od vrtca poslavlja.« * Težko je reči, kdaj so se začele tresti tako tesne vezi med starši in , ^cem; zanje vrtec ni več ustanova, Jer zjutraj oddajo otroke in popolne spet pridejo ponje, pač pa je ra • dobesedno postal nekakšna oh* ena družina. Morda je k temu "°cutku povezanosti in prijateljstva P*8pevalo tudi tekmovanje za cici-W°V° ^P°rtno značko, ki teče tako yot v vseh drugih vrtcih Vzgojno v/58tvenega zavoda Kranj tudi v ^cu Milene Korbarjeve. No, ta Pr»HC *ma mogoče Pr* *em nekoliko {[^ posti, saj je predsednica športne j*nisije zadolžena za organizacijo ijt*J?pvanja MlJa Skrlepova vzgo- »MCa prav v tem vrtcu-noostalimi telesnimi aktiv-nje kot so kotalkanje, plavajo Vo.denJe žoge in drugo, tekata Va,iie zahteva tudi izlete in fce ep tudi v hrib. Zdaj je za nami U^*edem uspelih izletov, manjka i^j^ je še eden. Za izlete smo laki*" tudi sobote, tako da so šli 8l| i 0 zraven tudi starši; pa niso *• starši, ampak, cele, družine: očki, mamice, bratci in sestrice. Pravi družinski izlet. Pa veselo in zabavno je bilo, da le kaj. Nihče ni bil utrujen niti ko smo lezli na Jakoba in na Jošta, noge niso odpovedale niti najbolj šibkim, če pa je volja pešala, smo se spodbujali s pesmijo. Ti izleti skupaj s starši so pri nas, v našem vrtcu, ne dvomin pa da tudi v drugih vrtcih, tako uspeli, da bi jih Kazalo organizirati še večkrat in ne le sedaj v okviru tega tekmovanja. Pa ne le zato, ker se s tem krepi telesna vzdržljivost otrok, kar je osnovni namen tega tekmovanja, pač pa se na izletu pletejo tesnejše vezi tako med otroki kot med starši in vzgojitelji.« Vendar pa povezovanje s starši ni edina oblika »odpiranja« vrtca Milene Korbarjeve navzven. Patronat nad tem majhnim kolektivom s tremi vzgojiteljicami, 67 otroci, dvema varuškama, kuharico in snažilko ima že vrsto let tovarna IBI. Najbrž je bolj malo vrtcev, ki bi se s svojim pokroviteljstvom lahko tako pohvalili: ne le zato, ker se v eni od igralnic sveti pianino, za posebne priložnosti pa se zbirka igrač spet poveča. Odnosi med vrtcem in tovarno niso »papirnati«, pač pa pravi: obiskujejo se, si čestitajo za različne praznike in podobno. No. obiske gre navadno le delegacija »vrtcarjev«, ko pa so nekoč potožili, da bi šli radi vsi, so v tovarni to razumeli in so povabili vseh 60 otrok, jih pogostili s tortami, skratka zadovoljstvo je bilo na obeh straneh. Prav tako uspešno sodelujejo tudi s krajevno skupnostjo Primskovo, saj so otroci iz vrtca na raznih njihovih prireditvah redni gosti. »Ne bi verjeli, toda otroci, ki se na ta način srečujejo z odraslimi, se obnašajo tako kot bi imeli za seboj šolo lepega vedenja«, pripoveduje Nežmahova. »Tudi ko za 8. marec povabimo v vrtec mamice in jih pogostimo, se otroci obnašajo kot pravi gostitelji: mamicam lepo ponujajo piškote na krožnikih in sploh jim ne pride na misel, da bi sami planili po sladkarijah in jih pohru-stali. Rada bi poudarila prav to, da otroku, ki ga zgodaj navajamo obnašanja med odraslimi, sploh ni težko osvajati norm obnašanja, ki so v navadi. Vse predobro vemo, da bi včasih radi, da se naš otrok zunaj dčma obnaša lepo in spodobno, tako kot ga sicer učimo: besede pa so eno, a otrok dela drugo; kar mu je pač všeč. Če pa ga pogosteje postavljamo v položaj, ko se mora obnašati tako kot ga učimo in pri tem opazuje kako se tudi odrasli obnašajo, potem smo pri vzgoji zadeli pravo.« Ko se stopi čez prag na zunaj tako malo uglednega vrtca, je v čebljanju otrok od najmlajše do starejše skupine v sicer tesnih igralnicah, čutiti toliko sproščenosti, zaupanja, otroške vedrine, ki osvaja, da se v hipu počutiš kot star znanec, kot njihov, zato ni čudno, da se vračajo na obiske v vrtec šolarji, nekdanji »vrtcarji«, nosijo vzgojiteljicam kazat šolska spričevala in pregledovat nove igrače tudi z malce žalosti vmes, da so dnevi same igre že za njimi. L. M. Toda to je že druga zgodba, ki se je končala tako, da sem Katajevi Moniki, hočeš nočeš, moral napraviti še eno uslugo. Kakšno, kdaj in kje, pove naslednje poglavje mojih spominov na Taškent. OBRAČUN V začetku zime so naš vlak poslali na aktjubinsko fronto. Tam so orenburški kozaki pod vodstvom atamana Dutova postajali iz dneva v dan bolj nevarni. Bojna sreča se je obrnila njim v prid. K temu je nehote pripomogla sovjetska strategija sama. Za boje v Zakaspiju čez poletje so Sovjeti namreč morali dobršen del čet premestiti z aktjubinske na ashabadsko fronto, ker so jih tu bolj potrebovali. Kozaki so to spremembo kmalu izkoristili. Začeli so se zbirati od vseh strani in pritiskati na rdečo gardo s pomnoženimi silami. Zavzeli so mesto Aktjubinsk, glavno pre-skrbovalno bazo fronte, ter očitno stremeli, dokopati se do mugodžar-skih gora, ki tvorijo zadnje poganjke južnega Urala. Če se jim posreči pregnati boljševiške čete s tega hribovja in če planejo na svojih iskrih konjih na ravno stepo pred Aral-skim jezerom — tedaj je Sovjetom, ki nimajo močne konjenice, na tem bojišču odklenkalo. Oslabljena rdeča garda ne bo mogla ustaviti kozakov na širni, nepregledni planjavi. Poženejo se na konjih in saneh po zamrzlem jezeru naravnost v Buharo. Ondi se združijo z Buharci, ki Sovjetov videti ne morejo, in z vso protiboljševiško emigracijo, ki se je po oktobrski revoluciji v Taškentu zatekla tja vedrit in hujskat domačine proti diktaturi proletariata. Z združenimi močmi udarijo nato čez Amu Darjo v Zakaspij, rdečim četam v hrbet, jih stisnejo med dva valjarja — Angleži od spredaj, kozaki in Buharci od zadaj — predati se bodo morale, ali pa se dati pobiti in ashabadska fronta bo likvidirana za vekomaj. Tedaj samo še en sunek v Taškentu — in zbogom sovjetska oblast v Turkestanu. Aktjubinska fronta se bo spričo tega sesula sama od sebe. Tak je bil baje načrt za nadaljnje bojevanje v Turkestanu. Ka- teri vojni štab je bil njegov avtor, sovjetski ali antisovjetski ali nemara le razgreta ljudska domišljija, ki nikoli ne počiva in rada pretirava, to se ni dalo ugotoviti. Govorilo in debatiralo se je pa o njem veliko tiste dni, ko je naš vlak odhajal na aktjubinsko fronto. Da bi mi kdo ne očital, da pripovedujem bajke in izkrivljam zgodovinska dejstva, moram poudariti, da ne pišem zgodovine državljanske vojne v srednji Aziji, ampak svoje spomine nanjo. Med te pa spadajo tudi razne govorice, pripovedke in bajke, če tako hočete. Relata refero! Prodajam, kar sem kupil. Nekaj resnice je pa v tem načrtu vsekakor moralo biti. Dogodki, o katerih bo tu govora, to potrjujejo, s to spremembo, da je konec v načrtu postavljen v začetek. To bi govorilo, da so bili kontrarevolucio-narji njegovi duhovni očetje. Čisto res pa je, da se je vrhovni sovjet komisarjev v Taškentu odločil zavreti napredovanja kozakov za vsako ceno. V ta namen je vojni komisar sklical v drugi turkestan-ski polk na izredno sejo vodilne komisarje v mestu, da se posvetujejo in sklenejo, kako zaustaviti kozaško napredovanje. To "je bilo 19. januarja 1919. Ljudje so brezskrbno prihajali od vseh strani v taškentske cerkve k dopoldanski maši in niso slutili, kai se pripravlja v mestu. Naš vlak se je tisti dan prebijal iz rudarskega revirja Embinska ob reki Embi v mugodžarskih gorah proti Aralskemu jezeru. Bil je poln ranjencev in bolnikov. Med temi je bil eden, ki se mu je v glavi zmešalo od vsega hudega. Bolehal je na megalomaniji in se izdajal za »glavno-komandujuščega« vseh ruskih vojsk, tako boljševiških kot carskih. »Poslušajte, tovariši, moje dnevno povelje,« je vzkliknil, kadar ga je zagrabilo. Dvignil je roke, kakor pevovodja pred pričetkom pesmi svojega zbora in začel peti s hreščečim glasom Internacionalo. Ko pa je prišel do tja, kjer je rečeno: »kdor bil je nič, postane vse...,« ga je prekinil nekdo iz ozadja vagona in zavrnil: »Hopla! Tovariš glavnokomandu. jušči, pa ti si že postal vse. Više ne moreš zle sti.« Smeh. — Tedaj se oglasi š< eden in pravi: »Naš glavnokoman dujušči vseh ruskih vojsk se jt zmotil, ker je hudo lačen. Od gladi se mu je zmešalo, dajte mu lepjo ško.« — Dali so mu jo. Vzel jo jt v roke z vidnim spoštovanjem, kakor da bi bila blagoslovljena svetinja, jo gledal trenutek, dva nakar si je pogladil trebuh z njo potem pa jo je frcnil skozi okno v sneg. Potem je bil mir pred njim dokler ga ni spet napadlo. Sredi najhujše zime, v mrazu pod 20 C, med vetrom in snežnimi zameti smo se tistikrat s težavo počasi prebijali naprej. Težave nam je delalo tudi pomanjkanje goriva. Če se je lokomotiva ustavila, ker ji je zmanjkalo sape, smo morali z združenimi močmi poiskati gorivo. Vse je bilo dobro, kar gori in daje toploto; ograje, plotovi železniški pragi ob progi, tudi kizit če smo ga le kje iztaknili, skratkt vse, samo da smo nakrmili lokomotivo in jo pognali v tek. Sredi dopoldneva smo se naposled le prizibali na postajo — Aral-skoje morje. Oddahnili smo se, v upanju, da se bomo tu založili z go rivom in ne bomo več paberkovah zanj ob progi kot doslej. Postaja je bila namreč že tedaj pomembnejša kot večina drugih v stepnem prostranstvu. Zaradi morja seveda, ki je bogato z ribami in soljo. Naši zemljepisci ga sicer imenujejo jezero, toda dvomim, da imajo bolj prav kot Rusi, ki mu pravijo morje. Saj ima slano vodo, pravijo ti, prav tako tudi Kaspijsko. Kaj zato, če nimata zveze z drugim morjem. Pustimo kosa peti, kot mu je bog kljun ustvaril. Ruski kos poje namreč po svoje, ne po naše. Torej ... Glede kuriva, na katerega smo se trdno zanašali, smo se pa ušteli. Postaja ni premogla ne premoga ne saksaula, ki je poleg premoga in nafte najizdatnejše gorivo v Turkestanu. Kazalo je, da bo treba več ur čakati na dovoz goriva iz Kaza-linska, oddaljenega nad 120 km. Tam da imajo saksaula na kupe, nam je zagotavljal in nas tolažil postajni načelnik. Franc VaJjavec »Pogruntavščina« Romana Gorjupa iz Šmarce pri Kamniku Elektrika odganja divjad Po malici je treba tudi pospraviti: »Jaz sem že tako velik, da mi pometanje ne dela težav. Pospravljati bom pomagal tudi doma mami.« — Vse slike* F. Perdan \ , Smarca pri Kamniku — Elektrotehnik Roman Gorjup iz Smarce pri Kamniku, izdelovalec baterijskih električnih pastirjev GR-1 za pašo goveje živine po pašnokošnem sistemu, je kot član lovske organizacije večkrat razmišljal o škodi, ki jo povzroča divjad na poljščinah, in o načinih, kako to škodo uspešneje kot doslej preprečevati. Lovska družina Struge na Dolenjskem, katere član je Roman Gorjup, je morala letno zaradi škode, ki jo je povzročila divjad, plačati tudi 6 starih milijonov odškodnine. Razen tega je bil Gorjup pozoren na določila Zakona o varstvu, gojitvi in lovu divjadi ter o upravljanju lovišč, ki pravijo, da mora lovska organizacija preprečevati škodo zaradi divjadi in pri tem sodelovati z lastniki oziroma uporabniki kmetijskih zemljišč. Le-ti pa so dolžni zemljišča, kjer so lovišča, zavarovati z zaščitnimi sredstvi bodisi kemičnimi ali zvočnimi, bodisi s strašili, električnimi pastirji itd. Odločil se je razviti električnega pastirja, ki bo uspešno »pasel« živino, obenem pa preprečeval divjadi dostop do površin, posejanih in zasajenih s poljščinami, vabljivimi za divjad. »Pri projektiranju novega električnega pastirja mi je bila dragocena pomoč inž. Janeza K riža j a iz Ljubljane,« pripoveduje Roman Gorjup iz Šmarce pri Kamniku. »Ko sva menila, da bi uteg-gnil biti izdelek dober za ponudbo, sva ga dala v oceno pristojnim strokovnim organom. Zavod SR Slovenije za varstvo pri delu ga je odobril in dal dovoljenje za izdelavo in prodajo.« Električnega pastirja je bilo treba temeljito preskusiti. Roman Gorjup se je odločil za vas Gorenje na Kočevskem, kjer se potika najrazličnejša divjad od zajcev in divjih prašičev do srnjadi, jelenjadi in celo medvedov. Poskus se je obnesel, saj je električni pastir uspešno ustrahoval divjad in ji ni dovolil priti na ograjeno zemljišče, čeprav je bilo okoli že vse popaseno in je hrane celo zmanjkovalo. Na Kočevskem so divjadi izpostavljene površine ogra- jevali z bodečo žico, privezovali pse in nameščali najrazličnejša strašila, vendar nobena obramba ni bila uspešnejša od električnega pastirja. »Poskušali smo, kako najuspešneje namestiti električnega pastirja zoper divjad,« nadaljuje Roman Gorjup. »Ocenili smo, da je nosilne kole, cevi ali lesene drogove najbolje namestiti v razdalji od 10 do 20 metrov in napeti dve vrsti 1,5 ali 2 milimetrske pocinkane žice. Spodnja vrsta naj bo dvignjena od tal 30 do 35 centimetrov, druga pa okrog 80 ali 90 centimetrov visoko. Tako napeti žici uspešno kljubujeta tako zajcem, kot srnjadi, jelenjadi in divjim prašičem. Razen tega je pri teh električnih pastirjih izredno pomembna napetost, ki oddaja impulze, ki jih dlaka sta divjad izredno hitro zazna in je zanje nadvse občutljiva.« Gorjupov najnovejši električni pastir velja 1900 dinarjev, nanj pa je treba čakati največ 14 dni. Napetost mu daje suhopolnjena baterija. Ena baterija zdrži okrog 2000 ur delovanja in napaja okrog kilometra žične ograje. Uspešnost električnega pastirja je veliko odvisna od dobre kvalitete izolatorjev, na katere sta pritrjeni žici. Proizvajalec nudi enoletno garancijo. Električni pastir za človeka ni nevaren. »Menim, da izkušnje z električnimi pastirji, ki so že v uporabi, potrjujejo splošno družbeno koristnost naprave. Imajo jih v Vojvodini, kjer je veliko srnjadi in jelenjadi in tudi v Sloveniji jih je že najti. Pri takšnem zavarovanju kmetijskih površin in gozdnih nasadov bi kazalo združiti prizadevanja in sredstva lastnikov posestev, lovcev, gozdarjev in kmetijskih organizacij, saj je izdatek za električno napravo manjši od denarja, ki ga terjajo odškodnine zaradi divjadi. Vsakomur sem pripravljen svetovati, mu razložiti delovanje pastirja in pomagati pri montaži.« J. Košnjek Roman Gorjup iz Smarce, izdelovalec električnih pastirjev za preprečevanje škode zaradi divjadi, in inž. Janez Križaj iz Ljubljane, kije veliko prispeval k nastajanju električnega pastirja — Foto: F. Perdan Sprehod po skrivnostnem »podzemlju« Priprave na pohod v jamo Gorenja vas v Poljanski dolini — Pretekli Četrtek, tisti četrtek, ko sva s fotoreporterjem Francetom »postala« jamarja, je bilo čudovito vreme. Čisto drugačno od onega nekaj sobot nazaj, ko sva bila z Gorenjevaščani že dogovorjena 0za srečanje, a so se vse dopoldne iz gostih sivih oblakov usipali debeli curki deževnih kapelj, okoliške hribe pa je pobelil sneg. V takem vremenu res ni. da bi nevajen na skrivnosti »podzemlja« lezel v »luknje«. Kajti takrat se izpod stropa navadno kar v pramenih vliva voda. Zato smo skupno s prizadevnimi gorenjevaški-mi jamarji sklenili: dobimo se kasneje. Tako smo se ponovno srečali pred nekaj dnevi, sredi lepega četrtkovega popoldneva, v Gorenji vasi. Kmalu po tretji uri so začeli prihajati prvi člani jamarske druščine. Vse 'ym jih je bilo. Med prvimi je prihitel ttldi predsednik sekcije jamarjev Hudi Broder »Mejdun, malo v skrbeh sem bil, če bosta prišla ali ne,« je delal se ves zadihan. »Zato sem takoj po drugi uri, po končanem delu, telefoniral v redakcijo. Pa so mi povedali, da sta že na poti. Res bi bilo nerodno, če ne bi prišla. Kajti pričakujem, da se bo današnje ,akcije' udeležila večina članov naše jamarske sekcije. Veliko nas je že. Iz tedna v teden, ko imamo redna srečanja, se ,naša ekipa* poveča za kakega člana.« Druščina jamarjev iz Gorenje vasi v Poljanski dolini se iz tedna v teden širi — Trenutno sekcija, v prihodnje najbrž društvo - Gorenjevaščani so odkrili že mnogo novih »podzemskih lepot« -Področja nad Poljansko dolino so še vedno mnogo premalo raziskana - Podzemne jame lahko postanejo pomembne tudi v morebitni vojni Malo po tretji uri popoldne smo odbrzeli proti Zirem. In nato še dalje. Po nekaj kilometrih smo se z asfalta »preselili« na makadam. Poti zlepa ni hotelo biti konec. Kajti fantje iz Gorenje vasi, med njimi pa je bila, treba je povedati tudi predstavnica nežnejšega spola, so nama hoteli pokazati največjo in najdaljšo jamo, ki so jo doslej odkrili in že kolikor toliko raziskali. Doslej so se po rovih prebili že približno tri kilometre daleč, ampak treba je povedati, da so ti ponekod pošteno ozki, pravijo pa, da »do konca« še nikakor niso prišli. Zato se nameravajo že v bližnji prihodnosti »prebiti« skozi ozke luknje in brezna še dlje. »Tule noter se bomo podali,« so nama dejali gorenjevaški jamarji pred eno od pečin nad Zirmi. Pred nami pa je »zijala« temačna jama. »Veste, tole področje, Polho-grajski dolomiti in okolica je še dokaj neraziskano,« mi je med- »Tik pred zdajci« Omizje v prijetnem gostinskem lokalu »Tabor«, kjer smo se dogovorili za naše zbirališče pred »pohodom«, se je vse bolj polnilo. Vse je kazalo, da bo udeležba na srečanju zares množična. In tako je tudi bilo! Prišli so predsednik sekcije Rudi Broder, pa Marjan in France Šifrer, Tone Fras, Milan Martinčič, Pavle Rupar, Franc in Vili Kokelj, Rajko Rakar, Branko Bežek, Francka Mi-kiavčič in še najmlajši 11-letni Bogo Filipič. Čas pred odhodom na akcijo sem izkoristil za kratek pomenek s predsednikom sekcije jamarjev Rudijem Broderjem. » JVIladi' smo še, .mladi'«, pravi. »Toda izkušnje si pridobivamo iz dneva v dan. Prebiramo strokovno literaturo, knjige o jamah, vsako leto izhaja brošura ,Naše jame', večkrat letno pa časopis .Jamarske novice*. Kajpada smo pripravili tudi več tečajev. Na njih so se naši člani seznanili z mnogimi posebnostmi .podzemnega sveta'.« tem pripovedoval Rudi Broder. »Jam je tu veliko. Začenja se pač kraški svet. Tu je področje, kjer je razvodje med Črnim in Jadranskim morjem, kjer na eni strani hriba voda odteka v Jadran, na drugi strani pa proti Balkanu. Toda doslej se za te stvari nihče ni preveč zanimal. No, pravzaprav domačini, domačini so se za jame zanimali samo toliko, kolikor so jih privlačili čudoviti v vseh barvah lesketajoči se Kljub Na plezanje ne je treba spoznati kapniki, ki se mnogokje v gostih pramenih spuščajo izpod stropa in, ki mnogokje čudovito pokrivajo cele stene. Na tem področju je zanimivih jam veliko. Ampak nkčrtno smo jih začeli odkrivati in raziskovati šele pred nekako" štirimi leti. Takrat smo namreč pod okoljem' jamarskega društva Kranj ustanovili v Gorenji ^-■^ vasi jamarsko sekcijo. Malo nas je bilo še takrat. A druščina je bila iz dneva v dan večja. Zaton bo tu namesto sekcije najbrž naporom čudovita doživetja ustanovljeno društvo.« x Denarja Gorenjevaščani takrat seveda niso imeli. Zato so svojo raziskovalno dejavnost »financirali« kar iz svojih žepov. Sčasoma pa so se stvari vendarle začele premikati na bolje. Zagnani jamarji so nakupili prvo opremo: vrvi, lestve, čelade, karbidovke in druge svetilke. Danes so že kar v redu opremljeni. Denarja seveda še vedno nimajo ravno preveč. Kajti potrebno bi bilo nakupiti še več pripomočkov za uspešno delo, za varno spuščanje v jame in podzemna brezna, za doseganje Še večjih uspehov. Potlej smo se seveda pred jamo preoblekli. Ko smo prišli spet skupaj smo drug drugega še komaj prepoznali. Glave so nam »krasile« čelade s svetilkami na sprednjem delu, oblečeni smo bili v modre kombinezone, obuti pa v visoke in nepremočlji-ve čevlje. »V jami namreč nikoli ne veš, kaj te čaka,« so nama dejali najini spremljevalci. »Lahko se mimogrede pogrezneš v blato, lahko izpod stropa curlja kot za stavo ... Skratka: na vse moraš misliti!« Padlo je povelje: zdaj pa v jamo. Ne vem kako je bilo s fotoreporterjem Francetom, a zase vem, da me je kar nekam stisnilo pri srcu, ko smo zakoračili v temačen rov. K sreči je bil sprva rov širok, pa tudi sključeno ni bilo treba hoditi, saj je bil »strop« kar nekaj metrov nad nami. Toda zdelo se mi je, da se prekaljeni jamarji že v tistem trenutku nekoliko muzajo in nasmihajo ter naju ogledujejo in si mislijo: fanta, bosta videla kaj vaju še čaka. Pa res. 2e po nekaj sto metrih hoje naju je čakala prva »past«. Ravnine je bilo konec, najinega veselja in navdušenja pa tudi. Fanta, ki sta hodila pred nami z nekako pet metrov dolgo lestvijo, sta se namreč ustavila. »Tule notri se bomo spustili,« so dejali najini gostitelji. Kam? Niti približno mi ni bilo jasno. Kajti pred mano in Francetom je »zijala« ozka luknja, za katero se mi je dozdevalo, da bi se skoznjo še lisica komajda prerinila. Toda pred tolikimi jamarji puške res ni kazalo vreči v koruzo. Vlegel sem se na hrbet in si mislil: kar bo pa bo. 2e po nekaj metrih, morda sem se po »ozki soteski« podri-čal le za dva ali tri metre, se je »ustavilo«. Zagozdil sem se med dve skali, ki sta štrleli vsaka z ene strani. Priznam, da mi je bilo tisti-krat pošteno žal, da sem se podal med jamarje. Toda bodrenje in nasvet izkušenih jamarjev — »malo obrni se, pa bo šlo« — mi je dal novega poleta. Malo sem se zvil, izpustil sapo... in bil sem spet za kak metrček dalje. Toda smola se me je držala. Ponovno sem se »zaklinil« s čelado. »Snemi jo, pa bo šlo,« sem slišal nasvete iz sprednje in zadnje strani. To reči je eno, narediti pa drugo, sem si mislil, kajti roke sem imel v ozkem rovu tesno sključene med skalo in boki. Po velikih prizadevanjih mi je končno le uspelo priti na prostor, kjer sem se lahko ponovno postavil na noge in se zravnal. Za seboj pa sem nekje v rovu že slišal Francetov glas. Tistikrat se je že za-klinjal, da se v take pustolovščine zagotovo ne bo nikdar več podajal. Pred nama je »zijala« še ožja luknja. Trdno sem bil prepričan, da bi bil pravi čudež, če bi mi uspelo priti skoznjo. Zato so me trije fantje mimogrede dvignili in spustili prek stene in širše razpoke, ki se je odpirala nekaj metrov višje. Pred menoj se je takrat odprl čudovit pogled na strop in nasprotno steno. Vse je bilo obdano s kapniki, ki so se lesketali v soju karbidovk in drugih luči. Pod mano pa je »zeval« globok prepad ... Dalje ne grem in pika, sem sklenil, ko so se mi, priznam, ob pogledu v globino kar zašibila kolena. France, ki je prilezel za mano, je bil drugačnega mnenja. »Jaz pa grem,« je zinil in že sta s predsednikom gorenjeva-ške jamarske sekcije »zakoračila« v brezno. Toda daleč nista prišla. Čez nekaj minut se je namreč iz teme pod nami zaslišalo: »Jaz tudi ne grem naprej.« Pred tem sem mislil, da je vroče samo meni, pa ni bilo tako. Tudi našega fotoreporterja so oblivale potne kaplje ... Fantje so se medtem razkropili daleč po stenah dvorane. Midva pa sva seveda želela čimprej končati najino odisejado, kajti skrbelo naju je, kako se bova ponovno uspela »prebiti« skozi rov. Toda reči je treba, da je bil povratek dosti bolj uspešen od »spusta«. »V jame danes in nikoli več,« taka je bila moja izjava, ki sem jo dal jamarjem potlej, ko sem ponovno za gledal »beli dan«. Toda že zdaj ne vem, če bo čisto držala. Kajti jamarji so prijetni fantje. Še posebno tisti, ki so naju pretekli^četrtek vodili po eni od jam v Poljanski dolini. »Še veliko dela nas čaka,« je dejal na poznejšem »prijateljskem srečanju« Rudi Broder. »Za veliko jam ni niti načrtov, niti ni podana lega. Naša naloga je, da opravimo merjenje, da pripravimo sistematičen opis lege jame, da v posebne tabele vpišemo hidrološke, meteorološke, geološke in gospodarske podatke, vrste kamenin, ki se tu nahajajo.. • Ker se članstvo iz tedna v teden veča, bomo pripravili še več tečajev. Tu se bodo novi jamarji seznanili s plezalno tehniko, načini varovanja in še marsičem. Nekaj jam smo že dokaj dobro raziskali, načrtov pa imamo prav tako veliko. Treba je namreč vedeti, da so jame izredno velikega pomena za našo koncepcijo splošnega ljudskega odpora, za različne potrebe v primeru morebitne vojne.« Gorenjevaščani so uredili tudi svoje klubske prostore. Za to sO: žrtvovali veliko prostovoljnih delovnih ur. Delo pa bo v prihodnje tako lahko še uspešnejše. Besedilo: J. Govekar Slike: F. Perdan rr Pogled na ejiood dvoran v jami _ ] esn 1 11 — _^ na k- .....- Lesnina Kranj, vam poleg ostalega pohištva, nudi novo spalnico ADR IA v lepem tropskem furnirju (SAPELE). Spalnica je izdelana v sodobni in moderni izvedbi ter je primerna za vsakega kupca. SPALNICA ADRIA Se priporoča KRANJ — PRIMSKOVO ^ 1 v J Jnduitiija SomSaiulli izdelkov~Kiaiij proizvaja kvalitetne jacquardske zavese v sodobnih vzorcih in v bogatem asortimanu, dekorativne tkanine in gradle po konkurenčnih cenah. Zaščitni znak IBI je znak kvalitete! ZAVOD ZA GOJITEV DIVJADI *OZOgpQ *A M N \* Zavod za gojitev divjadi Kozorog Kamnik čestita občanom za 1. maj — praznik dela Delovni kolektiv čestita občanom Gorenjske in poslovnim prija teljem za praznik dela — 1. maj Hanmtta GOSTINSKO PODJETJE KAMNIK čestita cenjenim gostom in ostalim za 1. maj — praznik dela. Ko pridete v Kamnik, obiščite našo Restavracijo, hotel in kavarno Veroniko — solidno Vas bomo postregli. 4-stezno avtomatsko kegljišče odprto vsak dan do 23. ure lastn ikom m' i h voz Vsem m AVTO-MOTO DRUŠTVO KRANJ 06 deld in želi srečno m varno TOZD ZA PTT PROMET JESENICE, KRANJ, RADOVLJICA, ŠKOFJA LOKA TOZD ZA VZDRŽEVANJE IN GRADNJO TT SREDSTEV IN TRANSPORT DELOVNA SKUPNOST SKUPNIH SLUŽB ZDRUŽENI V PODJETJE ZA PTT PROMET KRANJ iidrometal ~WSL SOZD ZDRUŽENA PODJETJA STROJEGRADNJE LJUBLJANA OZD KOVINSKO IN STROJNO PODJETJE MENGEŠ ZDRUŽIMO INTERESE Izdelava in montaža opreme za čistilne naprave komunalnih in |ndu8trijskih odpadnih voda, naprav za pripravo pitne in tehnoloških voda, izgradnja regionalnih vodovodov in črpališč. Montaža vodovodnih instalacij ter centralnih ogrevanj. Delovni kolektiv čestita občanom in poslovnim prijateljem Gorenjske za praznik dela — 1. maj IZDELOVANJE NOTRANJE OPREME IN POHIŠTVA MENGEŠ, BLEJĆEVA CESTA Po želji naročnika izdelamo tudi projekte za opremo. Izdelujemo vsa zahtevnejša pasarska dela. čestitamo občanom in poslovnim prija-^Ijem za praznik dela Industrija naravnega kamna MARMOR HOTAVLJE Vsem odjemalcem priporoča svoje izdelke iz marmorja, lehnjaka in granita. Vsem delovnim ljudem čestitamo ob prazniku dela Komunalni servis Jesenice s svojimi zbiralnicami oblek za kemično čiščenje in perila za pranje v Kranju, Radovljici, Tržiču, Bohinjski Bistrici, Mostah, Kranjski gori in na Jesenicah ter frizerskimi poslovalnicami na Jesenicah in v Kranjski gori čestita vsem delovnim ljudem za praznik dela in se priporoča tovarna pil triglav tr2ič Skupščina občine Jesenice Občinski svet zveze sindikatov Slovenije Jesenice Občinska konferenca ZKS Jesenice Občinska konferenca SZDL Jesenice Občinski odbor ZZB NOV Jesenice Občinska konferenca ZSMS Jesenice Občinski odbor ZRVS Jesenice Vsem delovnim ljudem čestitamo za praznik dela% in jim želimo še veliko delovnih in osebnih uspehov Proizvajamo: vse vrste pil, jeklena sidra z notranjimi navoji za montažo z vsemi vibracijskimi, električnimi vrtalnimi stroji Vsem delovnim ljudem čestita mo za praznik dela Obrtno podjetje Tržič se priporoča a svojimi storitvami v mizarski In slikople-skarski stroki, v polaganju plastičnih ometov, polaganju vseh vrst podov, parketov ter plastičnih in polivretanskih podov. Vsem delovnim ljudem čestitamo za praznik dela Gozdno gospodarstvo Bled, n.sol.o., Bled TOZD Gozdarstvo Bohinj, n.sub.o., Bohinjska Bistrica TOZD Gozdarstvo Pokljuka, n.sub.o., Bled TOZD Gozdarstvo Jesenice, n.sub.o., Jesenice TOZD Gozdnogradbeništvo Bled, n.sub.o., Radovljica TOZD Gozdno avtoprevozništvo in delavnice Sp. Gorje, n.sub.o., Spodnje Gorje Obrat za kooperacijo zasebni sektor gozdarstva Bled, n.sub.o., Bled nudi standardne asortimente smreke, jelke, macesna in bukve. Izdeluje asortimente po naročilu z ustreznimi dimenzijami in kakovostjo, zlasti z zahtevami po izrecni gostoti, polnolesnosti, resonanci in ravnosti, kar je posebnost strukture lesa iz triglavskih gozdov. Vsem delovnim ljudem in poslovnim prijateljem čestitamo za praznik dela — 1. maj Združena lesna industrija Tržič čestita vsem delovnim ljudem za praznik dela — 1. maj p Komunalno, obrtno in gradbeno podjetje Kranj — z n. sol. o. — TOZĐ Komunala, Kranj — b. o. — TOZD Obrt, Kranj — b. o. — TOZD Gradnje, Kranj — b. o. — TOZD Opekarne, Kranj — b. o. in Samoupravna delovna skupnost skupne službe Kranj Delovni kolektiv čestita občanom Gorenjske in poslovnim prijateljem za praznik dela — 1. maj Proizvajamo žagan les, lesno embalažo, transportne palete, pohištvo in oblazinjeno pohištvo. JaUBJi Komunalno podjetje Tržič DEJAVNOSTI: gradbena, steklarstvo, soboslikar-stvo, vodovod, vrtnarija, cvetličarna, tržnica, pogrebna služba, vzdrževanje cest, servisna pralnica, dolomitni pesek za fasade. Vsem delovnim ljudem, poslovnim prija teljem in sodelavcem čestitamo za praznik dela in dan zmage SGP GRADBINEC Kolektiv splošnega gradbenega podjetja GRADBINEC v ustanovitvi Kranj čestita občanom in poslovnim prijateljem za praznik dela Tržiška industrija obutve in konfekcije Tržič proizvaja — šesta vrte dele obutve (notranjike) in — modno usnjeno konfekcijo ter — prodaja vse vrste osebnih in drugih zaščitnih sredstev pri delu. Ob prazniku dela čestita delovna skupnost TRIO tržiške industrije obutve in konfekcije Tržič vsem občanom in poslovnim prijateljem obilo delovnih uspehov SGP Tržič izvaja vse vrste gradbenih in obrtniških del projektira visoke gradnje in nudi tipske projekte za individualne gradnje Ob prazniku dela in dnevu zmage čestitamo vsem delovnim ljudem BIRO mali oglasi • mali oglasi prodam Prodam KOKOSI nesnice. Za-draga 18, Duplje 2996 Prodam malo rabljen PRALNI STROJ GORENJE PS 664 BIO S. Cena 2500 din. Informacije vsak dan razen nedelje. Telefon 064-60-879 Prodam dve KRAVI, eno s teletom, eno brez. Bodešče 17, Bled Prodam KOSILNICO SAMO s sedežem in OBRAČALNIKOM za seno. Vodice 37, tel. 843-031 2999 Podam globok, temno rjav OTROŠKI VOZIČEK. Huje 13, Kranj 3000 Ugodno prodam OPREMO za dnevno sobo in spalnico. Završnik, Tomšičeva 30, Kranj 3001 Prodam dobro KRAVO s teletom ali brez. Zemlja, Žirovnica 17 3002 Prodam novo MIZARSKO MIZO (ponk). Informacije tel. 74-006 3003 Prodam KOBILO pasme Hoflin-ger in vprežne vile. Zalog 53 3004 Poceni prodam HLADILNIK OBODIN. Predoslje 29 3005 Prodam mlado KRAVO po teletu. Pogačar, Zasip 61, Bled 3006 Prodam dobro ohranjeno, 150 let staro SKRINJO in malo SKRINJO staro 131 let. Gračner, Hraše 18, Lesce 3007 Prodam KRAVO za v skrinjo, ki ima še 5 litrov mleka in suho svinjsko MESO - plečeta, gnjati. Višel-nica 15 nad Zg. Gorjami. 3008 Prodam delovnega VOLA. Stirp-nik 10, Selca nad Skofjo Loko 3009 Prodam KRAVO po izbiri. Karlin Peter, Virlog 4, Škofja Loka 3010 Prodam mesnatega, 150 kg težkega PRAŠIČA in 3000 kosov strešne zarezne OPEKE. Kalan, Stara Loka 11, Škofja Loka 3011 Prodam PEĆ STADLER 35000 kalorij brez bojlerja, eno leto rabljena. Rejc, Trnje 6, Železniki 3012 Prodam rabljen LESCH mešalec. Cena 2000 din. Telefon 064-61-919 Prodam SLAMOREZNICO MENGELE s puhalnikom, dobro ohranjeno. Črnivec Stane, Sinkov turn 36, Vodice 3014 Prodam SPALNICO, dobro ohranjeno. Naslov v oglasnem oddelku 3015 Prodam PONY EXPRES, električni BOJLER 80-litrski, električni KABEL 4-žilni, 8 do 15 m, PRALNI STROJ VELENJE. Jezerska 44, Kranj 4016 Valilnica prodaja v trgovini KZ Naklo dnevno sveža jajca po 2 din Valilnica KZ Naklo Ugodno prodam pomivalno MIZO in HLADILNIK OBODIN. Ogled od 15. ure dalje. Znideršič, Sv. Duh 167, Škofja Loka 3017 Ugodno prodam dolgo POROČNO OBLEKO št. 40. Naslov v oglasnem oddelku. 3018 Prodam TELEVIZOR, črno-bel, KAMENJE in 3 ha GOZDA. Pod-ljubelj 68, po domače pri Rotarju Poceni prodam psa PUDLA. Go-renjesavska 55, Kranj 3020 Prodam globok OTROŠKI VOZIČEK ALLBOR, modro-bele. barve. Gruden, Vrečkova 3, Kranj, telefon 26-238 3021 Prodam 96-basno HARMONIKO VVeltmeistcr. Malo Naklo 3, Naklo 3022 Prodam KRAVO simentalko po tretjem teletu. Katrašnik Franc, Jamnik 2, K ropa 3023 Prodam lepo, 4 leta staro KOBILO. Zg. Bitnje 30 3024 . Prodam dobro ohranjeno veliko »talijansko STAJICO za otroka. Oglasite se popoldan. Flerin Rajko, Kidričeva 36, tel. 21-820 3025 Prodam PUNTE. Ilovka 7, Kranj Prodam 9 mesecev brejo KRAVO. Jezerska 93, Kranj 3027 Prodam gostinski PULT (šank) v vrednosti 9000 din obložen z ultra pasom, mize in stole. Oglasite se lahko na naslov: Papič Marija, Selo 15, Žirovnica 3028 Prodam mlade PAPIGE. Bulovec Miran, Luznarjeva 24, tel. 25-688 Jzdaja ČP Glas, Kranj, Ulica Mote PUadeja 1. 8tavek: GP Gorenjski tisk Kranj, tisk: Združeno podjetje Ljudska pravica, Ljubljana, Kopitarjeva 2. - Naslov uredništva in »Prava Usta: Kranj, Moae PUadeja \ - Tekoči račun pri SDK v Kra-UJ« ItevUka 51500-601-12694 - Telefoni: glavni urednik, odgovorni urednik in uprava 28-341, uredništvo 21-835, novinarji 21-860, malo-ftfunl in naročniški oddelek **:f41. - Naročnina: letna 200 din, Polletna 100 din, cena za 1 števUko d ?*r^*' ~ Oproščeno prometnega »vka po pristojnem mnenju 421-1/72. i .g .1 i 1 S J udi U d Hotel TRANSTURIST Škofja Loka organizira v počastitev praznika dela ples v soboto in nedeljo od 20. do 24. ure. Igra ansambel TURISTI. Prodam PRASlCA za zakol. Cesta na Klanec 8, Kranj 3030 Po ugodni ceni prodam črno-beli TELEVIZOR Panorama, električni vrtalni stroj, motorno žago STYHL ter MOPED T 12. Poizve se Leše 7, Tržič 3031 Dva PAVA prodam. Tel. 23-982 3032 Prodam dobro SENO. Kne Valentin, Britof 7, Kranj 3033 Prodam SLAMOREZNICO z verigo in puhalnikom. Komendska Dobrava 1, Komenda 3034 JARCKE prelux dobite vsak dan. Šenčur, Beleharjeva 49, zadffja hiša levo. 3048 Prodam globok OTROŠKI VOZIČEK Tribuna. Tel. 24-989 3035 Prodam gnojnični SOD 800-litrski in elektro ČRPALKO. Dovžanova 2, Kokrica, Kranj 3036 Prodam diatonično HARMONIKO, dnevno in kuhinjsko pohištvo. Zupane Jožica, Mencingerjeva 5, Kranj 3037 Prodam dobro ohranjeno SEDEŽNO GARNITURO. Stare Ivanka, Mandeljčeva 2, Kranj 3038 Prodam ODER za izdelavo fasade in dva manjša ELEKTROMOTORJA. Kovor 59, Tržič 3039 Ugodno prodam KOSILNICO MORTHEL za zetor, MEŠALEC za malto, električno BOSCH (štema-rico — kobra), dvoosno PRIKOLICO in avto PRIKOLICO. Poljšica 3, Podnart 3040 Poceni prodam dobro ohranjeno MOŠKO KOLO. Partizanska 34, Kranj 3041 Prodam PRAŠIČKE. Strahinj 67, Naklo 3042 Prodam KRAVO. Gorica 11, Radovljica 3043 Prodam tri mesece stare PISKE (jarčke) in PETELINCKE za zakol. Kokrica, Cesta na Belo 31 3044 Prodam KOMPRESOR 10 at. Križnarjeva pot 5, Stražišče 3045 Prodam PUJSKE, 6 tednov stare. Luže 12, Šenčur 3046 Prodam vsako količino jedilnega KROMPIRJA. Marija Draksler, Zasavska cesta 42, Kranj, Orehek Prodam dva mlada KONJA za kmečka dela in jahanje. Kranj, Jezerska cesta 98 3049 Prodam srednje težko, 5 let staro KOBILO, vajeno vseh kmečkih del. Voklo29 3110 Prodam vprežne GRABLJE, vile in 16-colski GUMI VOZ. Glinje 8, Cerklje 3111 Hotel ALPE-ADRIA v Radovljici prireja v soboto 30. 4.1977 ples igra ansambel KIVADO Vabljeni! Prodam KRAVO po izbiri in dva bikca 200 do 300 kg težka. Zalog 17, Cerklje 3112 Prodam diatonično HARMONIKO, skoraj novo. Predoslje 129 3113 Prodam 200 PUNT, traktorsko enoosno PRIKOLICO (3,5 t) in sobni invalidski VOZIČEK. Podbrez-je 77 3114 Prodam TELEVIZOR RR Niš s stabilizatorjem in dvema antenama. Ogled 29. 4. od 15. ure dalje. Kozinc, Tomšičeva 36, Kranj 3115 Prodam čistokrvnega nemškega OVČARJA, starega 20 mesecev. Kleindienst Vinko, Loka 26, Tržič 3116 Prodam KOSILNICO BCS. Jeko-vec.Sr. Bela 7 3117 vozila Prodam PRIKOLICO za osebni avto. Predoslje 6, Kranj 3112 Prodam DIFERENCIAL BMW (dolgi). Cerklje 21 3050 Ugodno prodam VW karamboli-ran, letnik 1965. Ogled v mehanični delavnici Jenko, Smledniška 64, Cirče, Kranj 3051 Prodam dobro ohranjeno VESPO. Ogled v mehanični delavnici Jenko, Smledniška 64, Kranj 3052 ZASTAVO 750, letnik 1974, odlično ohranjeno, ugodno prodam. Telefon 22-842 3053 Ugodno prodam MOPED TO-MOS TLS, letnik 1976. Strahinj 24, jj<*kk>./ * / ' -30*4* Prodam ALFA SUD TI, letnik 1975, zelo dobro ohranjena z dodatno opremo. Informacije na telefon 064-25-277 ali 26-567 Levičnik Ivan, Kranj, C. 1. maja 2 3055 Prodam dobro ohranjen avto ZASTAVO 101. Gorenc Jože, Zasip 38, Bled. 3056 Nujno prodam avto ZASTAVO 750, letnik 1971. Krivec Milan, Bohinjska Bela 62 3057 Dobro ohranjen in registriran MOPED TOMOS 14 TLS, letnik 1974, prodam. Alpska 1, Lesce 3058 Nov PONY EXPRESS prodam. Cena 5000 din. Na Vrtači 3, Lesce, telefon 74-015 3059 Prodam po ugodni ceni VW 1500. Jelovčan Janez, Gorenja Žetina 3, Poljane nad Škofjo Loko 3060 Prodam malo voženo ZASTAVO 101, letnik 1973 italijanski motor. Koman, Radovljica, Linhartov trg 23, tel. 75-232 3061 Prodam R 12, letnik 1973. Vidmar Anton, Zg. Bela 29, Preddvor 3062 Prodam ZASTAVO 750 v dobrem stanju, letnik 1973, registrirana do novembra. Luže 6, Šenčur 3063 Prodam dobro ohranjeno ZASTAVO 101 (ogled popoldan). Gorenje-savska 56, Kranj 3064 Prodam R 8, letnik 1967 in novo ŠKOLJKO za zastavo 750. Fajdiga, Gmajnica 16 a, Komenda 3065 Ugodno prodam avto SIMCO 1000, lahko tudi na posojilo. Brkič Milan, Planina 63, Kranj ' 3066 Ugodno prodam TAUNUS 17 M, letnik 1967 ali menjam za manjši avto. Ogled v nedeljo dopoldne. Koželj, Hotemaže 16 3067 Poceni prodam ZASTAVO 750, letnik 1967, lahko tudi po delih. Stane Muršec, BI. Dobrava 71 3068 Prodam VW, letnik dec. 1973, dobro ohranjen. Jagodic Jože, C. talcev 27, Kranj Prodam dobro ohranjen AMI8. Arh, Benedikova 24 a, Kranj 3069 Kupim OPEL KADETT od letnika 1975 dalje. Prodam vrstni red za GOLFA. Janžekovič, Mrakova 1, Kranj " 3070 Prodam dele za avto ŠKODO 1000 MB. Gorenjesavska 36, Kranj AMI 6 BREAK, letnik 1968 prodam po delih ter MENJALNIK za spačka, letnik 1969. Telefon 24-892. Mesaric, Planina 27, Kranj 3072 Prodam ZASTAVO 1300. Voglje št. 25 2073 Prodam ZASTAVO 750, letnik 1973, dobro ohranjen. Nasovče 25, Komenda 3074 Prodam TRAKTOR STAYER, 18 KM, skoraj nov. Sp. Bela 1, Preddvor 3075 Prodam ZASTAVO 750. Zibelnik, Bašelj 28, Preddvor 2076 ŠKODO 1000 MB, letnik 1968, vozno prodam za 6000 din. Informacije dopoldne, telefon 21-554, popoldne 25-389 3077 Ugodno prodam JAWO 175 cem, prevoženih 3000 kilometrov. Kodek, Kropa 3 b 3078 Prodam dobro ohranjen NSU 1200 C, letnik 1971 in novo tovorno PRIKOLICO za osebni avto. Mlaka 113, Kranj 3079 Ugodno prodam avto VOLKSWA-GEN starejši letnik. Poženik 17, Cerklje 3080 Prodam KOMBI MORIŠ 1600, letnik 1971, registriran in tehnično izpraven. Ravnikar, Hrib 18, Preddvor, tel. 45-035 3081 Odlično ohranjen VVV 1500, limuzina, starejši letnik, ugodno prodam. Nova vas 8, Radovljica 3118 Prodam R 8, letnik 1965, registriran za leto 1977 ter R 4 po delih. Jerala.Stražiška 15, Kranj 3119 kupim Kupim STRUŽNICO za les -manjšo. Ponudbe: Visoko 71, Šenčur 3110 Kupim LIPOVE hlode in JELŠE VE plohe 5 cm. Mali, Tupaliče 58, Preddvor 3082 posesti Prodam 1 ha GOZDA v Hotema-žah in 1 ha pri Preddvoru. Cena za 1 kv. m je 3 din. Samo resni kupci naj se javijo na naslov Likozar Slavko, Arja vas 6 a, 63301 Petrovce pri Celju. 3111 Vzamem v najem GARAŽO za kamion (2,5X6X3 m) v Kranju. Ponudbe poslati pod »Garaža« 3088 Prodam triplex GARAŽO. Ogled možen vsak dan. Milena Ster, Smlednik 23 pri Medvodah. 3089 Prodam HIŠO z garažo in vrtom. Hrastje 131, Kranj 3090 stanovanja SOBO s souporabo kopalnice oddam dekletu. Telefon 25-575 3083 Na Bledu ali v Radovljici vzamem v najem GARSONJERO ali SOBO s posebnim vhodom. Naslov v oglasnem oddelku ali telefon 75-478 3084 Dvosobno, delno opremljeno STANOVANJE v Kranju oddam. Ponudbe pod »Predplačilo« 3085 Mlada družina z otrokom išče .GAR^ON^JERp.aU SOBO z upo- Vse občane in cenjene potrošnike obvešča SOZD Mercator Ljubljana TOZD Preskrba Tržič, da bodo vse njihove prodajalne pred prvomajskimi prazniki poslovale po naslednjem razporedu: v soboto bodo vse prodajalne odprte do 16. ure popoldan, Prodajalna 1 v Kranju pa do 17. ure. V nedeljo, 1. maja in v ponedeljek, 2. maja bodo vse prodajalne zaprte. Mercator V torek, 3. maja pa bodo odprte od 7. do 11. ure naslednje prodajalne: Prodajalna 1 v Kranju, Cesta JLA 6 SP prodajalna v blagovnici Tržič, Cankarjeva 1 SP prodajalna 14 v Bistrici 84 Prodajalna 21 v Križah in Prodajalna 23 na Ravnah. Vse ostale prodajalne bodo tega dne zaprte. Cenjenim potrošnikom priporočamo praznični nakup prehrambenega blaga po znižanih cenah v vseh prehrambnih prodajalnah Mercatorja v Tržiču, Kranju in njenih okolicah. Ob 1. maju Mednarodnem delavskem prazniku pa iskreno čestita vsem delovnim ljudem in cenjenim potrošnikom SOZD Mercator Ljubljana, TOZD Preskrba Tržič v želji, da bi tudi v prihodnje ostali zvesti potrošniki Mercatorjevih prodajaln. rabo kopalnice v Radovljici ali okolici. Ponudbe pod »Nujno« 3086 Lepo enosobno STANOVANJE v Ljubljani ob Rožni dolini, 2. nadstropje, 46 kv. m (centralna, balkon, dvigalo, telefon) zamenjam za primerno v Kranju ali Preddvoru. Ponudbe pod »V letu 1977« 3087 zaposlitve Iščem dve KV KUHARICI za sezonsko delo od 15.6. do 15.9. Hrana in stanovanje zagotovljena. Plačam dobro. Javite se na naslov Krčma SIRENA, Boško Crljenko, 51292 Povijana - Pag 3091 Upokojenki nudimo hrano, stanovanje in še denarno nagrado za VARSTVO otrok. Ponudbe pošljite pod šifro »Varstvo« 2929 Službo dobi ženska za vsa gostinska dela. Herceg, Gostilna STRA-HINC, Zg. Bitnje 32, Zabnica 3093 VAJENKO za KRZNARSKO STROKO iz Kranja ali bližnje okolice sprejmem takoj ali kasneje. Informacije pri Krznarstvu CETINSKI Kranj, Maistrov trg 2, ali telefon 21-205 do 7.30 ali zvečer. 3094 SLIKOPLESKARSTVO Dežman Alojz, Kokrica, Betonova 2, Kranj zaposlim kvalificiranega SLIKO-PLESKARJA. 2095 INSTRUIRAM matematiko, fiziko, angleščino za srednje šole. Telefon 25-046 2096 Nujno iščem ELEKTRIKARJA - takoj. Ribno 27 3097 prireditve »Partizan« Gorenja vas prireja v soboto 30. 4. ob 20. uri tradicionalno PRVOMAJSKO VESELICO. Igra Tržiški vokalno instrumentalni ansambel. Vabljeni! Ljubitelji glasbe in narave. Vsako nedeljo PLES ob Zbiljskem jezeru. Igra VIS MAVRICA. 3098 V soboto, 30. 4., PLES ob ZBILJSKEM JEZERU. Igra VIS MAVRICA 3099 Skupina AMARO igra in poje v soboto, 30.4., in ponedeljek, 2.5. v hotelu ŠPIK. Vabljeni! 3101 KEGLJAŠKI KLUB SIMON JENKO PODRECA prireja 3( aprila 1977 ob 18.30 PLES po pro slavi. Igra ansambel KORALI. Vab ljeni! 31fK KUD HOTAVLJE prireja v nedeljo, l.maja, ob 19. uri veliko PRVOMAJSKO VESELICO. Igra AMARO! 3102 V HOTAVLJAH PLES vse nedelje v mesecu maju. Vabi KUD in skupina AMARO. 3103 TABORNIŠKO DRUŠTVO MODRI LAN prireja danes, 29. 4. 1977, na Kokrici PLES ob 19. uri. Igra skupina SELEKCIJA. Vabljeni! OO ZSMS BEGUNJE prireja v soboto, 30. 4., in nedeljo, 1. 5. 1977, PLES ob 20. uri. Igra skupina SELEKCIJA. Vabljeni! 3105 obvestila PREVIJAM in POPRAVLJAM vse vrste elektromotorjev, električne sesalce, vrtalne in brusilne stroje. Bremec Miro, Ul. Gorenjskega odreda 2, Kranj. Planina 3106 Prosim cenjene stranke, da dvignejo predmete, ki so že dalj časa popravljeni — do 15. maja 1977. Po tem roku te odprodamo. Urar Rudolf Rus, Jenkova 1, Kranj 3108 Ugodno POČITNICE V POV-LJANI pred sezono in po sezoni. Penzion 120 din, polpenzion 100 din. V sezoni penzion 160, polpenzion 130, otroci do 7. leta 80 rlin. Krčma SIRENA, Boško Crljenko, 51929 Povijana — Pag. 3107 ostalo Starejši upokojenec z lastnim stanovanjem, v lepem prometnem kraju na Gorenjskem, išče upokojenko staro od 50 do 60 let, zdravo, pošteno, ne vezano za skupno gospodinjstvo. Več ustmeno. Naslov v oglasnem oddelku. 3109 POSREDUJEMO PRODAJO KARAM BOLIRANEGA OSEBNEGA AVTOMOBILA VW1200 J leto izdelave 1975, s prevoženimi 44.000 km Začetna cena 22.000 din Ogled vozila je možen na dan prodaje od 8. do 12. ure pri ZAVAROVALNI SKUPNOSTI TRIGLAV, Gorenjska območna skup nost Kranj, Oldhamska c. 2. Pismene ponudbe z 10% pologom od začetne cene sprejemamo d" srede, 4. 5. 1977 do 12. ure. Prometni davek plača kupec. ZAVAROVALNA SKUPNOST TRIGLAV OBMOČNA SKUPNOST KRANJ nesreče ZAHVALA Ob boleči izgubi našega ljubega in skrbnega moža, ata, starega ata, sina, brata, strica in tasta Slavka Hvalica se iskreno zahvaljujemo vsem prijateljem in znancem, ki ste njegov prerani grob zasuli s cvetjem, sočustvovali z nami in nam pismeno ali ustmeno izrazili sožalje. Posebno zahvalo smo dolžni dr. Štuparjevi, dr. Krizmanu, dr. Jezernikovi, dr. Štanglu, dr. Kikelu in osebju gastro oddelka in Kliničnega centra oddelek kardiokirurgije za njihov trud pri zdravljenju in lajšanju bolečin v zadnjih urah. Prav tako se zahvaljujemo OZD »Peko« Tržič, AMD Tržič, Krajevni organizaciji ZZB Križe, Občinski organizaciji ZRVS Tržič, predstavnikom mladinske delovne brigade Rdeči revirji iz Trbovelj, predstavnikom AMTC Celovec, govornikom za poslovilne besede, pevcem za zapete žalostinke, godbi na pihala in vsem, ki ste ga spremili na zadnji poti. Še enkrat prav vsem iskrena hvala. Vsi njegovi. Tržič, Ljubljana, Kranj, 24. aprila 1977 Smrtna nezgoda V ponedeljek, 25. aprila, nekaj po polnoči se je na lokalni cesti v Križah pripetila huda prometna nezgoda. Marjan Jeraj (roj. 1931) iz Zad rage se je peljal na mopedu proti Sebenjam. Iz neznanega vzroka je nenadoma zapeljal v levo in padel tako hudo, da je na kraju samem umrl. Umrl v bolnišnici V torek, 26. aprila, je v ljubljanski bolnišnici po 26 dneh umrl za posledicami prometne nesreče 19-letni Bojan Vodnik iz Srakovelj pri Golniku. Nesreča se je pripetila 1. aprila zvečer, ko je pokojnega Vodnika zbil voznik osebnega avtomobila Zvonimir Rozman s Kokrice pri Kranju. Vodnik je hodil skupaj z Antonom Mlakarjem po desni strani ceste proti domu. Mlakar je lahko še pravočasno odskočil, medtem ko je Vodnika avtomobil zadel, da je obležal hudo poškodovan. Pešec pred avto V sredo, 27. aprila, nekaj po 21. uri se je na Cesti Železarjev na Jesenicah pripetila huda prometna nesreča. Voznik osebnega avtomobila Zvonko Šuvak (roj. 1958) z Jesenic je dokaj hitro vozil od Javornika proti Jesenicam. Na Cesti železarjev mu je nenadoma stopil na cesto pred avtomobil Anton Stražišar (roj. 1901) s Ceste 1. maja, na Jesenicah. Kljub močnemu zaviranju voznik nesreče ni mogel preprečiti in je pešca zadel, da ga je odbilo na pokrov motorja, nato pa je padel na cesto in obležal mrtev. L. M. Pogorelo do tal V sredo, 27. aprila, ob 3. uri zjutraj je izbruhnil požar na lesenem gospodarskem poslopju Janeza Erzarja v Vopovljah pri Cerkljah. Poslopje je pogorelo do tal, prav tako pa tudi vsi kmetijski stroji in drugo orodje in krma, delno pa je pogorelo tudi ostrešje zidanega hleva ob gospodarskem poslopju. Škode je po nestrokovni oceni za okoli 250.000 din. Vzrok požara še ni znan. ZAHVALA Ob nenadni izgubi našega skrbnega moža, očeta in starega očeta Franca Urha se iskreno zahvaljujemo vsem dobrim sosedom, prijateljem, sorodnikom, gospodu župniku, vsem, ki so mu darovali cvetje ter vsem, ki so mu ob prometni nesreči stali ob strani, ga imeli radi in ga spremili na njegovi zadnji poti. Žalujoči: žena Angela, hčerke in sinovi z družinami ter ostalo sorodstvo. Bohinjska Bela, 25. aprila 1977 V SPOMIN ČAS BEŽI, NE IZBRIŠE SOLZA IN BOLEČIN SRCA Minilo je dve leti, odkar nam je kruta usoda iztrgala iz naše srede dobrega in skrbnega moža in očeta J aneza Verhovnika p.d. Murnovega ata iz Šenčurja Odšel si tiho, poln dobrot in upanja, nam pa je ostala nepozabna in neizbrisna bolečina. Vsem, ki se ga spominjate — iskrena hvala. Ohranimo ga v trajnem spominu. Vsi njegovi Šenčur, 26. aprila 1977 ZAHVALA Ob boleči izgubi naše ljube mame, stare mame in sestre Angele Repnik se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, znancem, prijateljem in vsem, ki so nam izrekli sožalje, ji darovali cvetje ter jo spremili na njeni zadnji poti. Hvala tudi zdravstvenemu osebju in dvema duhovnikoma. Vsem skupaj še enkrat iskrena hvala. Vsi njeni. Šmartno pri Cerkljah, Ljubljana, 25. aprila 1977 ZAHVALA Ob boleči izgubi drage mame, stare mame, tašče in tete Katarine Strupi roj. Papa se iskreno zahvaljujemo sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za izkazano sožalje in podarjeno cvetje. Zahvaljujemo se tudi upokojencem in pevcem in vsem, ki ste jo spremili na zadnji poti. Posebna zahvala pa zdravnikom in osebju splošne bolnice Jesenice in dr. Novaku za zdravljenje na domu. Žalujoči: sin Štefan z družino, sin Egidij z družino ter ostalo sorodstvo. Kranj, 23. aprila 1977 ZAHVALA Ob nenadni smrti naše dobre mame, stare mame, tete in babice Marije Žontar se iskreno zahvaljujemo vsem, ki so kakorkoli sočustvovali z nami, za podarjeno cvetje in vsem, ki so se v tako velikem številu poslovili od nje. Žalujoči domači. Šutna, 22. aprila 1977 Sporočamo žalostno vest, da je umrl Gabriel Rek ar dolgoletni PTT DELAVEC Pogreb pokojnika bo v soboto, 30. 4. 1977, ob 16. uri izpred hiše žalosti Mlinska 3 na blejsko pokopališče. Vestnega delavca bomo ohranili v trajnem spominu. DELAVCI IN DRUŽBENO POLITIČNE ORGANIZACIJE TOZD ZA PTT PROMET RADOVLJICA ZAHVALA Ob boleči izgibi naše drage žene, mame, stare mame, tete, sestre Marij e Arnež se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, botrom, sosedom in znancem za darovane vence in cvetje ter vsem, ki so na kakršenkoli način pomagali v težkih trenutkih in izrekli sožalje. Posebna zahvala velja dr. Ivanu Hriberniku za dolgoletno zdravljenje ter g. župniku iz Šenčurja za opravljen obred. Zahvala tudi vsem, ki ste jo spremili na njeni zadnji poti. Vsem še enkrat hvala. Žalujoči: mož Jože, hčerka Marija z družino, sestra Angela z družino ter ostalo sorodstvo. Srednja vas, 22. aprila 1977 . Globoko ganjeni sporočamo, da je za posledicami prometne nesreče preminil naš mladi sodelavec Bojan Vodnik elektromehanik Pogreb pokojnika bo v petek, 29. 4. 1977, ob 15.30 izpred hiše žalosti v Srakovljah št. 8 na pokopališče na Kokrici pri Kranju. DELOVNA SKUPNOST GRAFIČNEGA PODJETJA GORENJSKI TISK KRANJ r Petek - 29. aprila 1977 Kolesarska dirka za Veliko nagrado Anabe Jugoslovansko kolesarstvo spet v vzponu V ponedeljek zvečer ao ae iz Alžirije vrnili člani jugoslovanske kolesarske reprezentance, ki so merili moči na zahtevni mednarodni dirki za Veliko nagrado Anabe. Poleg Štirih kranjskih kolesarjev - Ropret, Raku«, Kraker, Valenčič - sta bila v reprezentanci le Janjič in Lajzer (Kragujevac). Tekmovalce je vodil trener kranjske Save Franci Hvasti, ki je tokrat nastopil v vlogi zveznega trenerja, spremljal pa jih je tudi dr. Jaka Vadnjal. Dirka je bila etapna. Tekmovalci so morali prevoziti okrog 720 kilometrov dolgo progo, ki je le v treh etapah potekala po ravnem, štiri pa ao bile dokaj strme. Za Veliko nagrado Anabe se je potegovalo skupaj 70 tekmovalcev iz devetih držav, in sicer iz Sovjetske zveze, ČSSR, NDR, Poljske, Švedske, Alžirije, Romunije, Jugoslavije, Turčije in ie tri alžirske ekipe. Posebno so se odrezale reprezentance Romunije, Švedske, Turčije in Alžirije, ki ■o prišle na dirko s kompletno postavo, ki °o tekmovala tudi na dirki miru Varsa-Ya- Berlin -Praga, medtem ko bodo Čehi '» Poljaki poslali! tri najboljše iz Alžirije. SZ in NDR sta nastopili z olimpijskima ekipama z dirkališča v Montrealu. Ti podatki vsekakor dokazujejo, da so se naši kolesarji morali ie kako potruditi, da so dosegli take uspehe. . »Naši« so začeli dobro že v uvodni etapi, ko je bil Ropret 4., Kraker 11., zmagal pa je Rapp u SZ. Nato so tekmovali še v ekipni konkurenci na 3,4 km dolgi progi, ko je bila 1. SZ s časom 4.29. Jugoslavija pa 5. s časom 4,73. Prva etapa dirke je bila dolga 64 km, poteka-la Pa je na progi Anaba-Guvelma. Spet je zmagal Rapp (SZ), 12. je bil Kraker, vsi ostali Jugoslovani pa so vozili v času zmagovalca in bili uvrščeni od 20. do 50. mesta. Se isti dan je bila na vrsti 100 km dolga druga etapa od Guvelma do Anabe. 1. je bil Rapp, 5. LaJzer, 16. Kraker, vsi ostali pa so prišli v cilj prav tako v času Krakerja. Tu so naši doživeli Prvo nesrečo: Ropret je vozil na čelu skupaj s Švedom Primom, ko mu je nek otrok zalučal kamen v glavo, tako da je 70 km vozil s poškodbo m prišel v cilj popolnoma izčrpan. Vprašanje je bilo, če bo smel voziti naslednji dan. Ropret je vseeno vozil, vendar ni smel tvegati, bil pa je tudi pod budnim očesom kolegov. V tretji, 160 km dolgi etapi od Azaba do Anaba se je Kraker uvrstil na 18. mesto, 20. je bil Lajzer, vsi ostali pa v glavni skupini. Valenčič je v tej etapi osvojil leteči cilj. Ropreta je še vedno ovirala poškodba, sicer bi se lahko bolje uvrstil. 130 km pa je bila dolga četrta etapa Ben Mhidi-Anaba. Zmagal je Kališ (CSSR), 26. je bil Ropret, 30. Lajzer, 34. Kraker, vsi ostali pa v glavni skupini. Tu je naše spet spremljala smola. V vodeči skupini 28 kolesarjev so bili Ropret, Lajzer in Rakuš. 70 km pred ciljem sta »n*la okvaro Lajzer in Rakuš, tako da je ekipa z gotovega 5. mesta padla na 7., obenem pa sta tudi tekmovalca izgubila dragoceni čas. Peta etapa je potekala iz El Hadjara na 970 m visoki Saridi in je bila dolga 80 km. V tej etapi se je Jugoslovanom spet obrnilo na bolje. L je bil Bartoliš (CSSR), odličen 4. Ropret, 9. Kraker, ki je bil tudi zmagovalec prvega gorskega cilja, 28. je bil Janjič, 34. Valenčič, 36. lajzer in 39. Rakuš. Ropret je imel v tej dirki v8e možnosti za zmago, saj je vozil najhitreje °a klanec, žal pa je imel 20 km pred začetkom vzpona okvaro, ko pa je skupino prvič ujel, je še -del. V klanec je prišel tako z minuto in pol zaostanka, vseeno pa je vse razen prvih ujel. zadnje metre sta se borila s Poljakom Andre-Jewskim za 3. mesto. Da je Ropret res izvrsten v vožnji na vzponih, je dokazal tudi v šesti etapi (58 km) Buche-«ouh-Souk Ahras. 25 km pred ciljem je pobegnil skupaj s Poljakom Andrejevvskim, ki pa ni «««81 tempa. Ropret je pripeljal v cilj 1. z 1,27 m|n- Prednosti pred Poljakom Paseckim. 3. je °" £raker- 9 Lajzer, 14. Janjič, 33. Valenčič, «■ Rakuš. Jugoslavije je ekipno v tej etapi za-l?SW L mesto s časom 3.37.07 pred Poljsko ■ •>«■•}<). Ropret je zmagal tudi v drugem jtor "Kem cilju, v prvem pa je bil 5. Isti dan popoldne pa je kolesarje čakala še iT u J,a etaP* Souk Ahras-Anaba (100 km). 1. J« ml Kom (NDR), 6. Kraker, 16. Janjič, 23. "opret, 33 fUkuš, 34. Valenčič. Lajzerja so suIjl1 patica prepeljali v bolnišnico, vendar pogodbe niso bile hujše. (č5oD*na uvr8t'tev - posameznor 1. Bartoliš pr, ,"'>2 Matoušek (CSSR - zmagovalecdirke J-o Jugoslaviji 1975. leta), 18. Ropret, 24. Kra-« ' ,25iJanJW. 36. J. Valenčič, 39. Rakuš; ekip-"2: J CSSR, 2. NDR, 3. Poljska, 4. Švedska, 5. '^,6. Jugoslavija. V skupni razvrstitvi za gorsko nagrado je bil J' JJbIiš (CSSR), 2. Karaš (Poljska), 3. Ropret, r,. • ra*er, v razvrstitvi za najboljše šprinterje ,a Dil 1 Andrezejevvski (Poljska), 8. Kraker, 'fKopret. k J'enerja Francija Hvastija smo poprašali, ko je po končani dirki zadovoljen s svojimi arovanci. Povedal je: »Mislim, da smo vozili ooro, vendar pa z malo sreče. Brez incidentov dj prav 8otovo lahko bolje uvrstili. Pred to so nam -*e manjkala vsaj ena težja dirka, ki h J0 reprezentanti ostalih držav že imeli za se-D°f [o se je pokazalo prav v zadnjih treh eta-Jran, ko smo se že enakovredno kosali z drugimi dvoriti.« n Vseeno pa smo Gorenjci lahko ponosni na i u 8aJ 80 Prav na tej dirki dokazali, da * 8oslovansko kolesarstvo spet prihaja v korak j Vs° mednarodno konkurenco, pri čemer pa j^iajo Kranjčani nemalo zaslug za to. Pohvaliti k . treba vse, trenerja in tekmovalce, saj je 'esarstvo eden od najtežjih športov, zato pa jj'sak uspeh še toliko bolj pomemben. ,Wa največjo mednarodno amatersko kolesar-/° dirko Varšava-Berlin-Praga, ki bo od 8. £ 23. maja bosta verjetno odšla tudi dva Savna, jn gjcer Rakuš in Kraker, v reprezentanci P bodo po vsej verjetnosti še Lajzer, Marin-V^, Hukič in Arsovski. ,fe danes pa gredo trener Hvasti s klubsko r?|Po (Valenčič, Ropret, Pečnik in Udovič) v y usseldorf, kjer bodo sodelovali na treh dirkah. ^ rtiili se bodo 5. maja, da bodo lahko tekmovali "naši mednarodni dirki Alpe-Adria. H. Jelovčan Šahovsko tekmovanje Okroglo pri Kranju - Jutri ob 8.30 uri J* bo v domu oddiha na Okroglem pri branju začelo jubilejno XV. šahovsko Prvenstvo za slepe. Pričakujejo, da se ga bo *udi tokrat udeležilo veliko število tekmo-«v«lcev >"* Jt l »Okrogla miza« o gorenjskem alpskem smučanju Smelo lahko zremo v prihodnost KRANJ — Po dokaj uspešni pravkar končani alpski smučarski sezoni — kjer je še dovolj snega, prirejajo še zadnja tekmovanja — smo na Gorenjskem lahko ponosni, da imamo v svoji sredini take alpske vozače, ki segajo po kvaliteti v sam svetovni vrh. Prav zato ni naključje — to je postala že skoraj naša stalna praksa — da smo tokrat za »okroglo mizo« vzeli v precep gorenjske alpske delavce, ki se stalno bore, da bi v svojih občinah še bolj dvignili kvaliteto, pri tem pa ne pozabljajo, da morajo tudi v širino. 'lili- Za konec dokaj uspešne sezone alpskega smučanja na Gorenjskem smo za našo »Okroglo mizo* povabili vse predstavnike smučarskih kolektivov. Pogovora so se udeležili: Janez Ponikvar (SK Triglav), Danilo Kavčič (SK Jesenice), Jože Blažič (SK Triglav), Franci Primožič (SK Tržič), Jože Šparovec (SK Tržič), Andrej Karničar (SK Jezersko), zastopstvo loškega Alpetoura Janez Gašper-šič, poklicni trener Jaro Kalan ter evropski mladinski prvak v veleslalomu Boris Strel in zastopnik Elana direktor TOZD Institut ing. Peter Petriček ter predstavnik SZ Slovenije A leks Čebulj. Predno pogledamo, kaj se v gorenjskem smučarskem prostoru, v klubih sploh dogaja, kaj jih teži in s kakšnimi problemi se ubadajo, ne moremo še enkrat mimo dosežkov našega najboljšega tekmovalca Trži-čana Bojana Križaja, ki je v tej zimski sezoni 1976/77 s svojimi uspehi v tekmovanju za svetovni pokal navduševal staro in mlado. Če pogledamo nazaj, kako se je Bojan prebijal in pehal za petnajst osvojenih točk v svetovnem pokalu ter evropski mladinski naslov v veleslalomu Ločana Borisa Strela in vrsta dobrih uvrstitev od cicibanov naprej v vseh kategorijah, lahko smelo gledamo na prihodnost. In če vemo, da imamo v Sloveniji 500 cicibanov, 350 mlajših pionirjev, starejših pionirjev 150, mlajših mladincev 100, starejših mladincev 70 ter 30 do 40 članov v obeh kategorijah, in da od tega odpade več kot polovico tekmovalcev na Gorenjsko, je ta naša smela trditev prav gotovo upravičena. POVSOD ENAKE TEŽAVE Splošna ugotovitev vseh predstavnikov gorenjskih alpskih kolektivov, razen Radovljičanov, nosilcev politike in financiranja v občinah, predstavnikov telesnokulturnih skupnosti ponovno ni bilo na pogovor, je, da jih skoraj povsod tarejo enake nadloge. Tako je na Jesenicah, v Radovljici, Tržiču, Škofji Loki in v Kranju. Vsi so enakega mnenja, da imajo starejši pionirji ter mlajši mladinci s selekcijskimi vrstami premalo tekmovanj in še ta so preveč zaprta. Prevelik razkorak je, da bi se ti lahko uspešno kosali s starejšimi mladinci in člani. Politika, da ti nastopajo lahko v višjem razredu, je prav gotovo pravilna, le startne osnove, vemo, da prav mlajši vozijo z visokimi številkami in ne morejo pokazati vsega, kar znajo. To pa nekaterim vzame vso voljo in klubi se soočajo s tem, da izgubijo nato dobrega tekmovalca in tudi funkcionarja, saj so prav očetje teh nadarjenih smučarjev, ki prenehajo, v klubih dobri delavci. »Gorenjci smo pri odprtih tekmah precej prikrajšani,« je dejal predsednik SK Tržič Franci Primožič. »Rezultati, ki jih dosegamo, niso slabi, vendar če bo šlo tako naprej, uspehov ne bo več toliko, saj prednjačimo pred ostalimi. Korak z nami držijo le še Ljubljančani.« »Odločiti se moramo pri tem,« pravi predsednik SK Alpetour Janez Gašperšič, »ali hočemo imeti vrhunske smučarje, ali pa rekre-ativce. In če smo se odločili, da iz svojih vrst dobimo res kvaliteto, potem se morajo sistemi tekmovanj spremeniti. Le-ti pa so v nekaterih kategorijah taki, da le zavirajo. Kot je že dejal Primožič in ostali, moramo način tekmovanj pri starejših pionirjih in mlajših mladincih res spremeniti. Pri tem pa nam še nekateri očitajo socialno diferenciacijo, kar pa ne drži. Smučarska oprema je res draga, toda vemo, da na Gorenjskem pri tem ne delamo razlik. Vsem pomagamo po naših močeh enako. Pri tem pa opažam, da so tudi starši prevečkrat »zavora«, saj od svojih sinov in hčera kar čez noč nočejo narediti Stenmarke, Križaje, Strele in druge. Veseli smo vsakega njihovega nasveta in pomoči, le v mejah njihovih zmožnosti, vendar naj pustijo trenerje delati tako kot je njihov načrt. Klima na Gorenjskem ni še taka kot bi morala biti.« 3. X 1 T 3 A X * J Združeni zdravstveni dom Kranj sprejme za Počitniški dom v Piranu za čas od 15. junija do 15. septembra 1977 naslednje delavke: kuharico 2 kuharski ali gospodinjski pomočnici servirko Osebni dohodek po dogovoru. Vse informacije dobite v kadrovski službi Združenega zdravstvenega doma Kranj v Kranju, Gosposvetska c. 10. J J .JT a" J J J J' Jf J A T J J J J J' ,' »Na Jesenicah se vrtimo v začaranem krogu,« je brez .dlake na jeziku' začel tehnični vodja Danilo Kavčič. »Vse preveč gre pri nas za familiarno smučanje. Vemo pa, da tega nočemo. Imamo dobre cicibane in pionirje in to je tudi vse. Pri nas vedno ,vpijejo', da na množičnosti sloni moč in da se iz teh množic rojevajo dobri in vrhunski smučarji. To pa ni vedno edino merilo. Se do danes ne vemo, ,kdo pije in kdo plača'. Nimamo ne dobrega mladinca in ne člana. Preveč pa se vrtimo v krogu klub in smučarska zveza Jesenice.« FINANCIRANJE IN KADRI Tako kot je dejal Kavčič, da je financiranje rak rana smučarskega športa na Jesenicah, je tudi v ostalih občinah. Bolje je le nekoliko v Radovljici, kjer so po samoupravni poti rešili ta vedno žgoči problem. Preostali štirje pa se vedno borijo za vsak dinar. Končno naj se povsod že enkrat reši ta problem, da ne bodo »dobri strici« tisti, ki bodo klubom prinašali sredstva! Na Jesenicah je to tako daleč, če se v kratkem ne bo uredilo, da je denarja le za dvaj-seterico selektivnega razreda, da bodo »štacuno« primorani zapreti. Alpska smučarija je v drugi slovenski prioriteti, vendar pri njihovem napredku je financiranje res vprašljivo. Hočemo vrhunske dosežke, vendar če bo šlo tako naprej, se ne bomo več mogli dolgo iti vedno dražje smučarije. Pri tej pa jim tovarna Elan še vedno stoji ob strani in jim bo še, saj se zavedajo, da so dobri uspehi naših tekmovalcev tudi dobra osnova pri prodaji njihovih smuči. Ni pa samo denar tisto, kar zavira še večji napredek. Tu so še vedno v ospredju tudi trenerji. Najsibodi poklicni ali amaterski — poklicnih je na Gorenjskem le pet — saj so vsi na isti »meti«. če so uspehi, so odlični, če jih pa ni, so le oni krivi za vse. Zavedati se moramo, da so samo ljudje in da od njih ne moremo pričakovati čudežev. Peterica poklicnih je res premalo, če se hočemo iti res vrhunsko smuČarijo. Potrebnih bi jih bilo še najmanj pet in to ne samo na Jesenicah, v Loki in Radovljici, temveč tudi v Tržiču in Kranju. V Tržiču ga že načrtujejo, za gorenjsko metropolo pa se ne ve kdaj ga bo dobila ... Na boljšem, se ve za treninge, so poklicni. Amaterski so vse preveč na »udaru«. Dopoldne šola, služba, v kratkih popoldnevih — zimskih — se ne da narediti veliko. Le preveč so preobremenjeni. Pri tem pa so tu še šole. Nekateri pedagogi so le prevečkrat »alergični« M %mijča/i> •,K^uJ?i^e(/izpg]bajOi. slabih uspehov učencev, toda če še »šolniki« nimajo posluha, potem je vse bob ob steno... Tu povsod ni enako, vendar je želja nas vseh, da bi imeli v vseh petih občinah enak posluh. Ko smo že pri kadrih, ne moremo mimo naših »vrlih« smučarskih učiteljev, vaditeljev in žičničarjev. Pri treniranju in tekmovanjih bi ostalim lahko bolj pomagali kot pa pomagajo. Vsi gledajo le treninge in tekmovanja skozi dinar. Mar so oni, učitelji in vaditelji, kar tako prišli do tega naslova? Skoraj vsi so bivši tekmovalci. Mar so res pozabili, da so klubi prej vanje vlagali precej sredstev. Ko pa si na vetrovko prišije znak učitelja in vaditelja, gledajo to samo še skozi dinar. Nikoli se namreč ne vprašajo, ali sem potreben, temveč le, koliko bom za svoje delo dobil. Slovenska in gorenjska smučišča so prenatrpana tako, da so našim žičničarjem tekmovalci postali že v nadlego. Tudi oni se morajo zave-^ dati, da so jim tudi ti prinesli sloves njihovim strminam. Prenekateri so tako napeti, da jim onemogočajo prostor za dirko, kaj šele za trening. Mar se ne bi dalo na vseh naših smučiščih dobiti skupnega jezika in vsaj en prostor, da bi lahko tekmovalci v miru trenirali in tekmovali. Res bo treba tudi tu najti kompromis. TRENINGI NISO VEDNO NAJBOLJŠI Da se povsod ne dela tako kot je treba, tu predvsem mislimo na treninge, je svoje povedal tudi poklicni trener loških smučarjev Jaro Kalan. »Naše delo še vedno ni družbeno" priznano,« pravi Kalan, »pa čeprav smo po uspehih na Gorenjskem med najboljšimi. Trener je v klubu prevečkrat ,deklica za vse'. Naše strokovno delo je tako kot povsod, saj delamo enako kot v smučarskih velesilah Avstriji, Švici, Italiji in Franciji ter drugod. Pri tem pa le prevečkrat ne delamo po enakem načrtu in sistemu. Pri cicibanih in pionirjih imamo preveč tekmovanj. To pa ni vedno najbolj pomembno za kvalitetni napredek. Prehitro se odločamo, da cicibane silimo med kole in tekmovanja. Pri teh bi bilo treba, da prvo osvojijo osnove smučanja in premalo imamo pri njih tako-rekoč prostega smučanja, ki je za mladega še kako potrebno. Le dobro ,spiljen' ciciban, in to se nauči in pridobi pri prostih zavojih, bo dober tekmovalec« To prav gotovo drži. Zakaj siliti še ne dobro izurjenega začetnika, ki še nima prave osnove in tehnike, da trenira in vozi med vraticami. Končajmo z ugotovitvijo, da smo in bomo smučarski narod, potem ni bojazni za napredek. Le malo več posluha pri financiranju, poklicnem usmerjanju in ne nazadnje tudi pri prostoru bo treba za stopnico naprej. Uspehi bodo, posebno pa še zdaj, ko se pripravlja nov predlog, ki je že v razpravi, glede novih tekmovalnih sistemov. Komisija pri SZ Slovenije ima že predlog zanje. Alpski komisiji predlaga naslednji športno-tekmovalni sistem: — vrhunski razred: člani, starejši mladinci in članice ter starejše in mlajše mladinke, — prehodni razred: mlajši mladinci in starejši pionirji in pionirke, — selekcijski razred: mlajši pionirji in pionirke, — cicibani tako kot doslej; — prvenstva SRS in SFRJ bodo v stari obliki, le treba bo natančneje opredeliti kvote; — najboljši mlajši mladinci (določiti omejitev s točkami) se lahko odločijo za prehod v vrhunski razred, vendar potem ni povratka nazaj, lahko pa star-tajo na prvenstvih SRS in SFRJ; — uvede se tekmovanje za republiški pokal za vse kategorije na posameznih tekmovanjih z nekaterimi popravki; — pregledno tekmovanje v začetku sezone naj ne bo edino merilo, upoštevajo naj se tudi dosežki iz pretekle sezone. , D. Humer Foto: F. Perdan Za »okroglo mizo« so bili: Janez Ponikvar (SK Triglav, trener), Danilo Kavčič (SK Jesenice, tehnični vodja), Jože Blažič (SK Triglav, trener), Franci Primožič (SK Tržič, predsednik), Jože Šparovec (SK Tržič, trener), Andrej Karničar (SK Jezersko, predsednik, učitelj), Janez Gašperšič (SK Alpetour, predsednik), Jaroslav Kalan (SK Alpetour, trener), Boris Strel (SK Alpetour, tekmovalec), Peter Petriček (DO Elan, direktor TOZD Institut), Aleks Cebulj (SZ Slovenija), Mojmir Faganel (TKS Radovljica, sekretar), Janez Šolar (ZTKO Radovljica, trener). *'■..!.' .i! 1' .V M 1? Jf XJ V Ob 1. maju sindikalna priznanja Slavja ob 30-letnici tovarne obutve Alpina iz Žirov so se udeležili člani kolektiva in mnogi gostje — Foto: F. Perdan Praznovanje ob novi delovni zmagi Ob 1. maju, prazniku dela, bodo v vseh občinah podelili priznanja najboljšim sindikalnim aktivistom in osnovnim organizacijam sindikata za aktivno in uspešno delo — srebrne znake sindikata. "■ Na Jesenicah bodo srebrni znak dobile osnovne organizacije Carinarnice Jesenice, GIP Gradiš Jesenice, remontnih delavnic jeseniške železarne, Zdravilišča Triglav Mojstrana in žičarne jeseniške železarne. Med sindikalnimi delavci pa bodo prejeli srebrni znak: Anton Ravbar iz OOS Livarna Železarna, Jožica Fon iz OOS Iskra Blejska Dobrava, Danijel Grilc iz OOS TPO Golica -TOZD Industrija — obrt, Boris Jeklič iz OOS Hladna valjarna jeseniške železarne, Valentina Kerenc iz OOS Družbena prehrana Jesenice, , Ivica Klančnik iz OOS Železniška postaja Jesenice, Slavko Koselj iz OOS Kovinoservi8 Jesenice, Ela Kilibarda iz OOS TP Rožca, Vlado Šanca iz OOS GIP Gradiš Jesenice in Mihael Zemva iz OOS žebljarna jeseniške železarne. V Kranju bodo podelili srebrne znake sindikata: OOS Sava Kranj — Avtopnevmatika, KŽK Kranj, OOS Zdravstveni dom Kranj, OOS Vzgojno varstveni zavod, OOS osnovna šola Josip Broz-Tito Predoslje in OOS osnovne šole Šenčur. Srebrni znak bo prejelo tudi 22 po- Za reševalce prvomajske nagradne križanke razpisuje uredništvo deset nagrad, in sicer: 1. nagrada 200 din 2. - 3. nagrada 100 din 4. — 10. nagrada 50 din Za žrebanje zadostuje, če pošljete pravilno izpolnjen nagradni kupon, ki ga lahko nalepite na dopisnico. Rešitve pošljite do torka, 10. maja 1977, na naslov: ČP Glas, 64000 Kranj, Moše Pijadeja 1. Na kuverto pripišite NAGRADNI KUPON. sameznikov: Hinko Ciglič iz Merkurja, Franja Jagodic iz Gozdnega gospodarstva. Hilda Čebulj, Franc Dolenc, Mira Čeme in Franc Dežman iz Iskre, Mladen Mihalinac iz Vodovoda, Ivan Ljubej iz KŽK, Jaka dr. Vadnjal iz Zdravstvenega doma, Peter Košir z Golnika, Jože Antolin in Vule Cicmil iz Save, Franc Aljaž iz VŠOD, Antonija Kološa iz Zavoda za reševalno in tehnično službo, Kristina Zorman in Milan Zvokelj iz Tekstilindusa, Ivan Pipan iz JAT, Ivan Kepic in Justi Oražem iz Planike, Marija Poljšak iz OŠ Josip Broz-Tito Predoslje, Jakob Šter iz Cestnega podjetja in Anči Aljančič iz Živil. V radovljiški občini bodo ob 1. maju podelili srebrni znak štirim OOS in štirinajstim posameznikom. Prejele ga bodo OOS: PTT Radovljica, Zdravstveni dom Radovljica in Bolnica Begunje ter konferenca OOS Lip Bled. Nagrajeni bodo sindikalni delavci: Franc Korošec in Franc Piškur iz Verige Lesce, Vinko Iskra iz Vezenine, Srečko Paul iz Iskre Lipnica, Janez Konc iz GG Bled, Marko Brce iz Plamen Kropa, Miro Albinini iz Iskre Otoče, Štefan Banko iz LIP Bled in Janez Kavčič iz LIP Bled - TOZD Bohinjska Bistrica, Stanko Jere iz GG Bled, Štefan Hajdinjak iz Iskre Otoče, Zoran Kristan iz PTT Radovljica, Tomaž Majer iz Verige Lesce in Jože Koselj iz organizacije Železniška postaja Lesce. V Škofji Loki bodo srebrni znak podelili osnovnim organizacijam sindikata v Termiki in EGP ter posameznikom: Julki Sedej iz Gorenjske predilnice, Janku Benedičiču in Antonu Sedeju iz Niko Železniki, Blažu Dolencu in Jožetu Demšarju iz Alplesa, Antonu Pintarju iz Mesoizdelki, Cirilu Erznožniku in Ivanu Gluhodedovu iz Alpine in upokojencu Vinku Berčiču. V tržiški občini prejmejo srebrni znak: dve osnovni organizaciji — Trio Tržič in Postaja milice Tržič — in trije posamezniki: upokojenca Silva Bertoncelj in Ivan Stucin — Zane ter Marjan Bizjak iz Tria. L. Bogataj t--\ Proslava na Joštu Kot smo že pisali, bo občinski sindikalni svet Kranj letos že tretjič zapored organiziral prvomajsko proslavo na Jo- I štu, kjer so se že pred vojno ob I delavskem prazniku zbirali 1 delavci. Proslava, s katero I bodo letos počastili 40-letnico i ustanovnega kongresa KPS, 40-letnico prihoda tovariša Tita na čelo partije in njegov 85. rojstni dan, se bo začela ob 10. uri. Slavnostni govornik bo | predsednik občinskega sindi-kalnega sveta Viktor Eržen. I Na proslavi bodo podelili | srebrne znake sindikata 22 sindikalnim aktivistom in še- \ stim osnovnim organizacijam sindikata, V kulturnem programu pa bodo sodelovali kranjski pihalni orkester, pevski zbor Svoboda iz Straži-šča in recitatorji. Po proslavi bo koncert pihalnega orkestra, popoldne pa ples. Pred zaključkom redakcije današnje praznične številke Glasa smo na občinskem sindikalnem svetu izvedeli, da je za proslavo na Joštu veliko zanimanje. Zato pričakujejo v nedeljo 1. maja, na Joštu prek 5000 obiskovalcev. Cesta od Javornika do doma na Joštu bo ta dan zaprta za ves promet od 7. do 19. ure. A. Z. Na Vršiču še preveč snega Med prvomajskimi prazniki cesta preko Vršiča v Trento še ne bo prevozna. Čeprav so z modernimi stroji očistili že precej ceste, bo treba počakati na prosto pot preko tega znanega prelaza tja do 15. maja. Delavcem Cestnega podjetja niti ne dela toliko preglavic 10 metrov debela snežna plast na cesti, ki jo je sicer nekaj manj kot lani v tem času, ko je presegala 13 metrov; bolj se je bati snežnih plazov, ki bi se v tem toplem vremenu utegnili sprožiti na cesto. L. M. Žiri - V sredo, 27. aprila, je bila v Zireh osrednja proslava v počastitev 30-letnice obstoja tovarne obutve Alpina. Svečanosti so se udeležili predstavniki skupščine SR Slovenije, republiškega izvršnega sveta, CK ZK Slovenije, predstavniki škofjeloške občinske skupščine, škofjeloških občinskih družbenopolitičnih organizacij, gostje iz sosednjih občin, poslovni partnerji, Številni člani kolektiva, domačini in drugi. Vsi udeleženci slavja so v svoji sredi še posebno toplo pozdravili člana sveta federacije Franca Lesko-ška-Luko, ki je pred tremi desetletji kot aktiven družbenopolitični delavec in revolucionar izdatno podprl vsa prizadevanja Žirovcev, da dobijo novo tovarno. Na proslavi, ki se je je udeležilo približno 1500 ljudi, je udeležence slavja najprej pozdravil predsednik skupnega delavskega sveta podjetja Tone Možina. Poudaril je, da celoten kolektiv jubilej praznuje ponovno z veliko delovno zmago. V Zireh bodo namreč že v kratkem odprli nove proizvodne in skladiščne prostore s površino 4000 kvadratnih metrov. S tem se bodo brez dvoma mnogo izboljšale možnosti za delo. V naslednjih letih pa v Alpini nameravajo zgraditi še en podoben objekt. S tem bodo zmanjšani stroški proizvodnje, konkurenčnost pa bo povečana. Direktor Alpine magister Martin Kopač je najprej toplo pozdravil Franca Leskoška-Luko in vse ostale goste, nato pa je orisal razvoj podjetja ter spregovoril o načrtih za prihodnje obdobje. Slavnostni govornik, sekretar zvezne konference SZDL Marjan Rožič, je članom Alpininega kolektiva najprej čestital ob njihovem Preddvor bo pripravljen! Preddvor — Prebivalci krajevnih skupnosti Preddvor, Bela in Visoko so sodelovali na tekmovanju »Zna-nje-imanje«, ki je bilo januarja v vasi Dvorovi pri Bijelini v pokrajini Semberija, ki leži v Bosni in Hercegovini med Savo in Drino. Predstavniki preddvorske, belske in visoške krajevne skupnosti so se s predstavniki Dvorovov dogovorili za povratni obisk gostov iz Bosne in Hercegovine. Le-ti, skupno jih bo okrog 100, bodo prišli v Preddvor 13. maja in se bodo poslovili 15. maja. Srečanje bo sodilo k praznovanjem obletnic partije in Tita v Preddvoru in okolici. Prva prireditev je bila v ponedeljek, 25. aprila, druga bo srečanje s prijatelji iz Dvorovov, tretja pa bo 25. maja. V Preddvoru, na Beli in na Visokem se že pripravljajo na sprejem gostov. Organizatorji srečanja želijo, da bi bili prebivalci Dvorovov čim prisrčneje sprejeti in da bi jim krajani Preddvora, Bele in Visokega vrnili vsaj del gostoljubja, ki so ga bili le-ti deležni v Bosni in Hercegovini. Gostje bodo prebivali na domovih Preddvorčanov, Belanov in Viso-čanov, bodisi pri tistih, ki so bili v Semberiji, in pri krajanih, ki imajo pogoje za sprejem gostov. Priprave za sprejem gostov so se začele. Preddvor mora biti zanj pripravljen, kar pa ni le naloga posameznikov, temveč krajanov vseh treh krajevnih skupnosti. -jk Marjan Rožič prazniku in poudaril, da so dosegli zares pomembno delovno zmago. »Še posebno pomembno pa je, da ste se uveljavili tudi v svetu,« je dejal. »Vaše delo je prava osnova za uspešne priprave na XI. kongres ZK Jugoslavije ter na volitve v prihodnjem letu. Na vse to se moramo dobro pripraviti. Obenem pa bi rad povedal, da smo prav gotovo še vedno vsi pod močnim vtisom slavnostne seje CK ZK Slovenije, ki je bila v ponedeljek v Ljubljani. Besede predsednika Tita na njej nam morajo dati še večji polet za nadaljnje delo.« Nato je Marjan Rožič govoril o pomenu osvobodilne fronte slovenskega naroda, o pomenu praznovanja praznika dela 1. maja, vlogi SZDL, kot najbolj množični organizaciji v naši družbi, nalogah, ki nas čakajo pri uresničevanju zakona o združenem delu, dosedanjem uresničevanju samoupravnih socialističnih odnosov, naporih na področju uresničevanja stabilizacije gospodarstva ter povezovanju in sodelovanju med delovnimi organizacijami in krajevnimi skupnostmi. Poudaril je, da bo v vse to potrebno vložiti še mnogo naporov. Predvsem pa bo potrebno poskrbeti tudi za večjo produktivnost in delovno storilnost. Na slavnosti so mnogim članom kolektiva podelili za svoje uspešno delo posebna priznanja. Odlikovanja pa so prejeli tudi tisti, ki imajo posebne zasluge za napredek podjetja. Med drugimi sta jih prejela tudi Franc Leskošek-Luka in dr. Marijan Brecelj. V kulturnem programu so nastopili dramski igralec Boris Kralj, pihalna godba Alpine ter moški pevski zbor Alpina. J. Govekar Temeljni kamen za šolo JESENICE - V torek, 26. aprila, so na jeseniškem Plavžu položili temeljni kamen za novo šolo, ki jo bodo postavili s prispevki iz samoprispevka delovnih ljudi in občanov jeseniške občine. Kulturni program ob slovesnosti so pripravili učenci osnovnih šol in vzgojno varstvenih ustanov ter jeseniška godba na pihala, slavnostni govornik pa je bil predsednik občinske konference SZDL Jesenice Zdravko Črv. Temeljni kamen za šolo je položil predsednik zbora združenega dela SRS Štefan Nemec. D. S. 7 1 GLAS kraj nad po ljansko dolino ivan mrak višave film igralka rina država v indiji in tibetu hrib pri beogradu 1 L kar se kaže v sivem laboratorijska pomočnica { rJ Ji mM lom l je nje im ®i anton vodnik stopalo pri živalih predel na glavi mm z. ime bosiljka aluminij anton aškerc i. ^ Jš 0 odevi socialni položaj pavle jakopič kavin nado mestek redko m. ime. martin kraj na skraj zahoou turčije zaje malka huma nist, filozof rotter damski soseska. občina nika ju vanova var obvesč služba konica predstavni stvo vojni odsek skala. čer urpizo ritve del celote pacanje prikrit posmeh nikola tesla vetr niča želez. kompo zicija stisnje na dlan hladna omaka kilovolt plosk mera marijin kip. slika kdor se ukvarja z anatomijo menični po zvanec gorljiv plin muslim t ime. azemina emen talski sir makar ska pevka meta jean nicot pesnik strniša reditev egipt maršal kozaški povelj nik 2 ime Stork lja udeleženec v igri zabava zma skami kdor je v sorodu zlahtnik nikal niča sprtost prebiva lec ob nilu emil adamič ooev. pokri valo finsko jezero grški mate matik boginja meseca. junona tekma na vodi otok v aleutih za predki gorovje dežela v indiji okrajni ljuoski odbor arkan sas • masi na. dišava duh NAGRADNI KUPON Rešitev (napis k sliki): ................................. angl pevka in igralka diana pasji lajež vrsta juhe nada vidmar tesno se prileg tkanina Ime in priimek: ........................................... veznik igralec novarro kateri proces gorenja iiter Naslov:....................................................... GLAS 1 ! ■