letnik XIII. številka 2 april 1981 Akcija požarne varnosti Že dalj časa opažamo, da obstojajo določene pomanjkljivosti, malomarnosti in neosveščenosti v našem odnosu do naše družbene imovine ali konkretneje do odnosa varnosti pred požarom. Z našo akcijo požarne varnosti soupadajo tudi opozorila po odpravi pomanjkljivosti itd... v omenjenem smislu s strani inšpekcijskih služb. To je bila tudi tema na enem izmed zadnjih strokovnih kolegijev, kjer smo dobršen del časa posvetili vprašanju, kako vzpostaviti večjo varnost pred požarom in ostalimi nepravilnostmi. V zvezi s tem smo zavzeli določena priporočila, ki jih tu objavljamo in ki bodo deležna podpore družbenopolitičnih in samoupravnih organov. Strokovni kolegij je sklenil (in to priporoča tudi, da se obravnava na vsej družbenopolitičnih in samoupravnih organih), da v interesu zaposlenih delavcev in njihovih družin ter v interesu cele naše skupnosti začnemo z akcijo proti kršilcem za vzpostavitev požarne varnosti v naši delovni organizaciji in ostalimi nepravilnostim. V tej zvezi strokovni kolegij skupaj z drugimi političnimi organizacijami v delovni organizaciji: 1. Ponovno ponavljamo in opozarjamo, da je uporaba zasebnih kuhalnikov oz. takih, ki niso ognjevarno opremljeni, v vseh prostorih prepovedana. 2. Ponovno ponavljamo in opozarjamo, da je kajenje izven prostorov, ki so za to določeni prepovedano. Še posebno je strogo prepovedano kajenje na delovnih mestih. 3. Pozivamo vse delavce, da se držijo proti-požarnih navodil in predpisov. 4. Pozivamo vse delavce, še posebej člane gasilske čete, narodne zaščite, CZ, samoupravnih organov in organov družbeno-političnih organizacij, da z osebnim vzgledom in vplivanjem, ter opozarjanjem sodelavcev preprečujejo kršenje proti-požarnih predpisov. 5. Zahteva se od vseh organizacijskih vodij, da za kršenje protipožarnih predpisov dosledno prijavljajo vsakega kršilca samoupravni delavski kontroli. 6. Izražamo mnenje, da bi morali po več-kratnem kaznovanju zaradi kršenja proti-požarnih predpisov, kršilca izključiti iz delovne organizacije. 7. Predlagamo vodju TOZD Konfekcija Bled, da izdela in sprejme posebne odgovore, na osnovi katerih bo vodil akcijo za takšen red, ki ne bo ogrožal varnost ljudi, opreme in objektov. Vodja TOZD Konfekcija Bled naj sproti obvešča strokovni kolegij z imeni kršiteljev, ki naj jih tudi obravnava. 8. Zahteva od vseh, ki so odgovorni za gibanje tujih delavcev v naši delovni organizaciji, da se strogo držijo predpisov o požarni varnosti in redu. 9. Zahteva od vseh organizacijskih vodij, da poostrijo nadzor nad požarno varnostjo in vedenjem v posameznih prostorih. Isto se zahteva od čuvajske službe. Prepričani smo, da je ob zavestnem vedenju vseh zaposlenih in doslednem ukrepanju vseh, ki so odgovorni za red in varnost možno takoj spremeniti sedanje stanje in se tako izogniti katastrofi, za katero ne bo opravičila, ter bi morali za to nositi vse moralne, materialne in kazenske posledice. Med ostalimi kršitvami je na prvem mestu pitje alkoholnih pijač. Opozarjanje, preprečevanje itd., skratka postopki, ki veljajo za proti-požarno varnost veljajo tudi za opivanje. Zopet je na prvem mestu varnost, tokrat zdravje delavca, kajti le trezen delavec opravlja svoje delo varno in ne ogroža tudi svoje okolice. Da pri tem ne omenimo tudi ostale posle- dice vinjenega delavca kot so npr.: nekvalitetno delo in škoda, ki jo lahko povzroči, manjša storilnost, izgubljena osebnost itd... Tak delavec zagotovo ne more biti vzgled drugim, kakršen naj bi bil vsakdo izmed nas in ker poleg že omenjenega tudi kvarno vpliva na red in disciplino v delovnem kolektivu. V smislu večjega reda in discipline bi bilo nujno potrebno zmanjšati število izhodov (tako s propustnico, še posebno pa brez nje) na minimum. In ne nazadnje velja resno opozorilo vsem delavcem v delovni organizaciji, da je dolžnost sle-hrnega samoupravljalca, da se sej samoupravnih organov in še posebno zborov delovnih ljudi, vestno udeležuje. Ravnanja, ki niso v skladu z omenjenim, bomo obravnavali kot kršitve. Čeprav se osebno zavedam, da moje delo in razpoložljiv čas nista namenjena za operativne posege v smislu vzpostavitve reda, discipline in varnosti in ker se to preko organov, ki so za to izvoljeni in postavljeni ne doseže, sem si dvovolil po svojem položaju, da na tak način kot je zgoraj opisan, skušam to urediti. Glavni direktor Sire dipl. ing. Franc Prvomajska čestitka Vsem delovnim ljudem čestitamo ob prazniku dela, 1. maju Gospodarjenje v/ letu 1981 Delavci združujemo svoje delo s poslovnimi sredstvi in pridobivamo dohodek, ki je odvisen od proizvodnosti živega dela in od uspešnosti upravljanja in gospodarjenja z družbenimi sredstvi kot s svojim in družbenim minulim delom. Pri gospodarjenju z zaupanimi sredstvi pa smo morali v letu 1980 poleg določil iz množice še posebej spoštovati dva nova zakona, ki sta začela veljati v tem letu in to: — zakon o začasni prepovedi razpolaganja sredstev za določene izdatke (dnevnice, kilometrina, reprezentanca, reklama, propaganda, pogodbe o delu, avtorski honorarji). — zakon o začasni prepovedi razpolaganja družbenih sred- stev za nekatere vrste investicij. Poleg teh zakonov pa je bilo potrebno spoštovati tudi reso-lucijska določila in seveda družbeni dogovor o razporejanju dohodka za osebne dohodke v letu 1980. Osnovna sredstva Zaradi predpisov, ki so omejevali vlaganja oz. nove naložbe v osnovna sredstva in pridobivanje to-vrstnih kreditov za investicije, smo odstopili od gradnje pripravljalnice. Odločili pa smo se za nakup šivalnih strojev od firme BAGAT Zadar, ki bodo izdo-bavljeni v zadnjem kvartalu leta 1981. Pri nabavi teh strojev nam je banka pomagala z izdajo garancije. Do uvoza opreme, ki je bila kot sejemski eksponat razstavljena na sejmu Yukontri ni prišlo, čeprav so bila pridobljena vsa soglasja, ker so se spremenili predpisi giede uvoza. V letu 1980 smo kupili kiosk za skladiščenje vnetljivih snovi z vso opremo. Nabavljen je bil tudi avto. Plasmaji in združena sredstva Tako plasmaji, kot tudi združena sredstva so pokrita iz poslovnega sklada. Združevanje sredstev poteka na osnovi samoupravnih sporazumov, ki smo jih sprejemali na zborih. Sredstva se združujejo v SIS materialne proizvodnje (ceste, luke, elektrogospodarstvo), v prometne organizacije za razširitev prodajne mreže in banko. Pri plasmajih pa je najpomembnejši plasma, ki je ali v obliki obveznic ali denarnih sredstev namenjen nerazvitim republikam in avtonomni pokrajini. Sredstva rezerv so namenjena za pokrivanje izgube, za izplačilo osebnih dohodkov, če bi bila delovna organizacija v težavah ipd. Oblikujejo se v višini 2,5 % od dose- ženega dohodka. Del sredstev rezerv se združuje na republiški ravni, del pa na občinski ravni. Z deležem sredstev smo udeleženi tudi na dohodku. Med letom smo denarna sredstva rezerv uporabljali za reševanje tekoče nelikvidnosti obratnih sredstev. Če bi sredstva rezerv puščali na računu rezervnih sredstev, ki se skoraj ne obrača, ne bi opravičili smotrnost gospodarjenja s sredstvi, po drugi strani pa bi morali iskati tuje vire financiranja, ki so neprimerno dražji. Sklad skupne porabe Tudi s prostimi denarnimi sredstvi sklada skupne porabe smo reševali primanjkljaje denarnih sredstev za financiranje poslovnega procesa. Iz sklada skupne porabe se je v letu 1980 izplačevala: — regresirana prehrana med delom — regresi za letne dopuste — jubilejne nagrade — manjše pomoči društvom — odpravnine in pomoči sodelavcem. Del sklada, ki se oblikuje iz stanovanjskega prispevka pa je bil porabljen za dajanje posojil delavcem, ki gradijo stanovanja. Denarna sredstva so namenjena za financiranje poslovnega procesa, in sicer od nabave materiala, proizvodnje, do končne prodaje izdelkov. Zaradi prodajnih sezon izdelkov priliv sredstev ni enakomeren po mesecih. Odliv sredstev za nabavo blaga pa prav tako niha po mesecih in ga ni moč uskladiti s prilivom. Najmanjši pritok sredstev na žiro račun je v poletnih mesecih, ko prodaja izdelkov in to predvsem konfekcijskih, povsem upade. V trgovinah se vrstijo razprodaje, ki je iz te sezone ostala neprodana. Del rizika pri razprodajah nosimo tudi mi. Novih kreditov za obratna sredstva pri poslovnih bankah ni bilo možno najemati. Povečal pa se nam je kredit za financiranje 'izvoza blaga, ker se je tudi bistveno povečal sam izvoz izdelkov in to predvsem konfekcijskih. Kredite za obratna sredstva smo redno tro-mesečno obnavljali. Obveznosti, ki izhajajo iz kreditov pa so se tudi v roku poravnale. Banki smo pošiljali v odkup menice, ki smo jih prejemali od kupcev kot plačilo za prodane izdelke. Znesek za odkup-me-nic je s strani banke limitiran. Za plačevanje obveznosti smo v pretežni meri uporabljali menice. Pripomniti velja, da se je plačevanje z menicami tako razširilo, da je priliv sredstev na žiro račun res malenkosten. Posebno je to občutno v času izplačila osebnih dohodkov, ko skoraj ni bilo meseca, da bi stanje sredstev na žiro računu zadostovalo za izplačilo osebnih dohodkov, medtem ko so bila v menicah angažirana sredstva. Za eskontiranje pa menice niso bile sposobne, ker niso izpolnjevale vseh pogojev. V teh situacijah se je pač najelo premostitveni kredit za izplačilo osebnih dohodkov, katerega višina je omejena glede na vsoto izplačil osebnih dohodkov. Tudi med temeljnimi organizacijami je teklo izposojanje sredstev, ker se pojavi enkrat nelikvidnost v eni temeljni organizaciji, drugič v drugi. Kolikor časa je možno reševati trenutno nelikvidnost znotraj delovne organizacije, je pač to še najcenejši način. Boža Mencinger Sklepi samoupravnih organov V tej številki našega glasila uvajamo novo rubriko, v kateri bomo napisali nekaj besed o važnejših sklepih organov upravljanja tako na nivoju delovne organizacije kot tudi v posameznih TOZD. Zavedamo se, da obveščanje o vseh sklepih organov upravljanja poteka na način, kot je določen v samoupravnih splošnih aktih delovne organizacije in TOZD — to je preko oglasnih desk in povratne informacije posameznih delegatov. Zato bo osnovni namen naše rubrike opozarjanje na nekatere važnejše sklepe posameznih organov upravljanja. Zavedamo se, da se kakega pomembnega sklepa mogoče ne bomo dotaknili, vendar to ne zato, ker ne bi hoteli, temveč nam lahko »uide«. Upamo pa, da se bo tudi na ta način izboljšala informiranost delavcev o delu organov upravljanja. Delavski svet delovne organizacije se je v četrtek, 12. marca sestal na svoji 8. seji, ki je zadnja v tem mandatnem obdobju. V 2. točki dnevnega reda je obravnaval poročilo o poslovanju v letu 1980 ter sklenil, da poročilo posreduje v obravnavo samoupravnim organov vseh TOZD. Hkrati je tudi ponovno ugotovil, da v TOZD Čipke Vintgar ni dosežen planiran rezultat, zato je delavski svet zadolžil vodstvo TOZD Čipke Vintgar in DS SS, da pripravijo predlog ukrepov za izboljšanje poslovanja v TOZD Čipke Vintgar. Predlagal je tudi, naj ustrezne strokovne službe prouče uvedbo dekorativnega oddelka v Čipkah ter v ta namen sprejmejo ustrezne ukrepe. Na podlagi teh sklepov DS DO v TOZD potekajo razprave o poslovnem poročilu, zbori delavcev pa ga s pripombami in dopolnitvami organov upravljanja sprejemajo. V 3. točki dnevnega reda je delavski svet obravnaval volitve delegatov v: — delavski svet delovne organizacije — odbor samoupravne delavske kontrole in — skupno disciplinsko komisijo. V zvezi s tem je delavski svet sprejel sklepe o razpisu volitev, določitvi volilnih enot, določitvi števila delegatov, imenovanju komisije za pripravo volilnih imenikov. V vseh TOZD v skladu s temi sklepi tečejo priprave na volitve, ki obsegajo predvsem evidentiranje možnih kandidatov ter druga opravila, predpisana s samoupravnimi splošnimi akti DO in zakonskimi predpisi. V 4. točki dnevnega reda je delavski svet sprejel sklepe o razpisu del in nalog s posebnimi pooblastili in odgovornostmi, in sicer: — vodja kadrovsko-splošnega sektorja in — vodja finančno-računovodske-ga sektorja. Za vodjo marketing sektorja je bil delavski svet mnenja, da se ta dela in naloge začasno ne razpiše. Razpis za vodjo kadrovsko-splošnega sektorja in vodja finančno-računovodskega sektorja je bil objavljen v časopisu »GLAS«, posebna komisija, ki jo je imenoval delavski svet, pa bo na podlagi prispelih prijav izoblikovala predloge o imenovanju za delavski svet delovne organizacije. Delovna skupnost skupnih služb Delavski svet se je sestal v petek, dne 13. marca na svoji 32. seji. Tudi seja delavskega sveta DS Skupne službe je bila zadnja v tem mandatnem obdobju. V 2. točki dnevnega reda je delavski svet razpravljal o poslovnem poročilu za leto 1980 ter sprejel sklep, da ga posreduje v obravnavo družbeno-političnim organizacijam ter zboru delovnih ljudi v obravnavo in sprejem. Tako je poročilo v razpravnem roku obravnaval IO OOS DS Skupne službe, zbor delavcev pa ga je v predloženem besedilu tudi sprejel. V 3. točki dnevnega reda je delavski svet razpravljal o volitvah delegatov v: — delavski svet DS Skupne službe in — odbor samoupravne delavske kontrole DS Skupne službe. V zvezi s tem je delavski svet sprejel sklepe o razpisu volitev, določitvi volilne enote, določitvi števila delegatov, imenovanju volilne komisije ter imenovanju komisije za pripravo volilnega imenika. OOS je v zvezi s tem sklepom že izvedla temeljno kandidacijsko konferenco, na kateri so bili evidentirani možni kandidati za delegate v DS DS Skupne službe. TOZD Pozamenterija Bled Delavski svet se je sestal v petek, dne 13. marca na 17. seji. V 2. točki dnevnega reda je obravnaval poročilo o poslovanju v letu 1980 ter v zvezi s tem sprejel sklep, da podpira smernice, sprejete ob obravnavi 9. mesečnega poslovnega uspeha na konferenci OOS v Vipavi. Hkrati je delavski svet posredoval poročilo v obravnavo in sprejem zboru delovnih ljudi. Pred obravnavo na zboru delovnih ljudi je poslovno poročilo obravnaval odbor samoupravne delavske kontrole na skupni seji z IO OOS TOZD Pozamenterija Bled. Oba odbora sta podprla sklepe delavskega sveta ter sklenila, da poročilo v predloženem besedilu lahko obravnava in potrdi zbor delavcev. Tako se je v skladu s temi priporočili sestal tudi zbor delavcev ter sprejel poslovno poročilo v predloženem besedilu. -HEKA1 n'MOMM PKlZMATJ, SLONJIMI TVOJ . V 3. točki dnevnega reda je delavski svet ponovno razpravljal o dopolnitvi sistemizacije delovnih mest z deli in nalogami vodje dekorativnega oddelka zaves ter samostojno krojenje zaves. Sklenil je, da se predlog o dopolnitvi posreduje zboru delavcev v obravnavo in sprejem. Zbor delavcev je o tem predlogu razpravljal ter ga tudi v predloženem besedilu sprejel. TOZD Konfekcija Bled Delavski svet se je sestal, v četrtek, dne1 26. marca 19B1 na svoji 17. seji. V 2. točki dnevnega reda je delavski svet obravnaval poročilo o poslovanju v letu 1980. Sprejel je sklep, da poročilo posreduje v obravnavo in v sprejem zboru delovnih ljudi. Pred zborom delovnih ljudi sta se sestala na skupni seji tudi odbor samoupravne delavske kontrole in komisija za gospo- darstvo ter obravnavale poročilo o poslovanju. V zvezi s tem sta še posebej opozorila na ugotovitve v poročilu, da DS Skupne službe na nekaterih področjih ne izpolnjujejo v celoti svojih obveznosti do TOZD. Da bi lahko lažje spremljali učinkovitost delovne skupnosti je bil posebno odbor samoupravne delavske kontrole mnenja, da je potrebno v planu za leto 1981 opredeliti naloge DS Skupne službe z nosilci in roki realizacije, kar je tudi v skladu s samoupravnimi splošnimi akti. Zbor delavcev je v petek, dne 27. marca o poročilu razpravljal ter ga sprejel s pripombami oz. dopolnitvami samoupravne delavske kontrole in komisije za gospodarstvo. TOZD Čipke Vintgar Delavski svet se je sestal v četrtek, dne 26. marca na svoji 17. seji. Poročilo o poslovanju v letu 1980 je obravnaval v 2. točki dnevnega reda. Kljub slabim poslovnim rezultatom in sklepom delavskega sveta delovne organizacije nanj ni imel pripomb oz. dopolnitev ter ga je posredoval zboru delovnih ljudi v obravnavo in sprejem. Zbor delovnih ljudi je o poročilu razpravljal ter ga v predloženem besedilu sprejel. TOZD Konfekcija Ilirska Bistrica Delavski svet se je sestal dne 26. februarja na svoji 16. seji ter razpravljal o delitvi dohodka. Pri tem je še posebno opozoril na pereč problem pomanjkanja dela tako, da morajo še manjše količine posameznih izdelkov deliti na obe izmeni in tako bo sigurno zabeležen tudi izpad dohodka. Dokler se problem založenosti z delom ne reši ni mogoče razmišljati o delitvi dela med po- Vezenine po predlogih pariških kreatorjev Ker smo sami izdelovalci vezenin in vezene konfekcije, bo za nas verjetno zelo zanimivo, kako si vezenine predstavljajo vrhunski pariški modni kreatorji. Take mode si mi seveda ne moremo privoščiti, temveč njihove ideje predelamo in zreduciramo za naše potrebe in tržišče. Mogoče pa bodo te skice navdih za tiste bralke »Naše vezi«, ki si obleke za različne priložnosti same sešijejo? ŠEHERAZADA Eksotične fantazije iz tisoč ene noči. Barve slonove kosti, Rayah — kostimi za čez dan, večerne obleke v haremskem stilu iz očarljivih materialov. 1. SCHERRER — kostim iz volnenega krepa z okrasnimi trakovi 2. LANVIN — lame-kostim v barvi drugih kamnov z zlatom krilo iz oranžno pobarvanega krepa 3. RICCI — bela obleka iz Sifona z zlatimi okrasnimi kamenčki Pariz pravi: Prozorne čepke za mehko, romantično vzdušje pri bluzah, oblekah in kostimih — tako za čez dan, kot za večerne obleke. 1. SCHERRER — bela čipkasta tunika preko svilenega krila v slonokoščeni barvi 2. CARDIN črno žametno obleko krasi bel čipkast ovratnik 3. CARDIN — volane iz čipk na mini obleki v nadstropja 4. SCHERRER — težko čipkasto krilo, gabardenasta jopica, fina čipkasta bluza 5. SAINT LAURENT — črna čipkasta bluza, črno krilo iz ga-bardeha in jopič iz beige Aoala 6. RICCI — krilo iz težke zračne čipke k ekri jopiču 7. SAINT LAURENT — obleka iz belega muslina povezana s črno vezenino 8. UNGARO — jopič iz tafta preko črne čipkaste obleke z vrhnjim krilom Razvojni oddelek sameznimi TOZD, povečanju produktivnosti, izboljšanju medsebojnih odnosov ter reševanju podobnih problemov. O delitvi dohodka je na predlog DS razpravljal tudi zbor delavcev ter jo sprejel kot je bilo predlagano. TOZD Konfekcija Kočevje Delavski svet je v četrtek, dne 26. februarja na svoji 16. seji razpravljal o delitvi dohodka. Sprejel je sklep, da predlagano delitev posreduje v obravnavo iin sprejem zboru delavcev. Zbor delavcev je o delitvi razpravljal ter jo v predloženem besedilu tudi sprejel. V 3. točki dnevnega reda je delavski svet obravnaval in sprejel tudi poročilo inventurne komisije ter sklep o odpisu drobnega inventarja. Jaka POR 8 Vezene zavese Že meseca oktobra preteklega leta smo preko izvoznega podjetja Koteks Split sklenili pogodbo o izvozu vezenih zaves na šantugu in diolen mreži za trgovsko podjetje »SATKO« iz Sovjetske Zveze. Po vrednosti to naročilo znaša 3,6 starih mi-lionov dinarjev. Po količini pa 66 000 t. m. (18.000 kom) vezenih zaves na šantugu in 34.000 t. m. (9.000 kom) na diolen mreži. S proizvodnjo bi morali pričeti že z januarjem 1981, vendar zaradi objektivnih težav na področju s preskrbo ustrez-znih materialov za zavese, smo bili prisiljeni izdelati nove vzo-ce in jih ponovno poslati kupcu v potrditev. To potrditev smo dobili konec meseca marca, tako, da bomo s 3 mesečno zamudo pričeli z izdelovanjem zaves. Ker pa kupec ne želi metrskih zaves, ampak konfek-cionirane, smo organizirali oddelek za izdelavo zaves. Zaradi prostorske stiske na Bledu pa smo ta obrat preuredili v obratu oz. TOZD Čipke Vintgar in bo predvidoma zaposloval 6 delavk po potrebi pa tudi več, med-dru-gim pa bomo potrebe po šivanju dopolnjevali z delom na domu. Največji problem za nas pa so premajhne kapacitete vezenja kot je potreba na trgu. Izračuni kažejo, da za vezenje zaves za izvoz potrebujemo štiri 15 y vezilne stroje, seveda pa tudi domačih kupcev ne velja zapostaviti, saj je teh naročil dovolj. Vse to nam narekuje, da bomo morali delo organizirati v čimboljšem izkoriščanju strojnih kapacitet. Vsekakor bo treba polagati za to obdobje pri koriščenju letnih dopustov — več pozornosti. Ti naj bodo le v nujnih primerih oziroma toliko, da ne bo zastojev na vezilnih strojih. Prav-tako bo potrebno organizirati nadurno delo v prostih sobotah. Dogovoriti in poiskati je potrebno možnost za uvedbo III. izmene pri vezenju zaves za izvoz. (iz poslovnega poročila za I. 1980) Ob koncu poslovnega leta 1980 je prav, da ugotovimo, kje smo naredili pozitivni premik v konfekciji TOZD in kjer ne oz. kje ostajajo nerešena vprašanja za bodoče. Doseženi pozitivni rezultati so sledeči: — fizični obseg — planirane norma ure, ki so bile začrtane v letnem planu so dosežene. — roki izdobave do kupcev naših izdelkov so maksimalno izpolnjeni, kar ni bilo slučaj zadnjih nekaj let, — kvaliteta izdelkov je cbdrža-na na ustreznem nivoju, kljub močnemu poslabšanju kvalitete osnovnega blaga, — izkoristek časa na normiranih mestih je od 55 % v letu 1976, ko je uveden ta kriterij, narasel na 88 % v letu 1980, kar predstavlja 60 % povečanje, — doseganje norm je za 3 % boljši kot v preteklem letu in so norme v mejah normale, — proizvodni zastoji so pod planiranimi in za 28 % manjši kot v letu 1979, — gospodarjenje s časom je bilo dobro, kar utemeljuje dejstvo, da so proizvodni časi bili manjši kot kalkulacijski čas. Upoštevajoč dejstvo, da je naš proizvodni program iz leta v leto bolj zahteven, doseženi finančni rezultati konfekcijskih TOZD so tem-bolj pomembni. Kljub problemom, ki so vse bolj prisotni na tržišču s preskrbo reprodukcijskega materiala, je za I. polletje naročil več kot so naše možnosti, seveda pa bo II. poletje še težje na področju s preskrbo materiala. Zato želimo, da bi nakazane probleme jemali z razumevanjem. Le tako bomo izpolnili pogodbene obveznosti in dane naloge. Janez ZUPAN In kje zaostajamo oz. nismo uspeli? Vrsta faktorjev je, ki vplivajo za proizvodnjo. V našem primeru naj na določeno neučinkovitost prevzamemo tri, ki so že dalj časa prisotni pri našem delu. 1. Optimalna in enakomerna zasedenost proizvodnih kapacitet z delom ni bila zagotovljena, kar je prvi pogoji za ustrezno storilnost dela. 2. Delitev dela po posameznih TOZD, še manj tehnološka specializacija v okviru proizvodnega programa, ni bila izvršena. Vrsto let delajo vse štiri konfekcijske TOZD vse, od oblek bluz, spalnih srajc in otroške konfekcije. 3. Notranja organizacija posameznih TOZD ni na ustrezni ravni v veliki meri prav zaradi dveh že prej omenjenih problemov. Tam, kjer je univerzalna proizvodnja ,je težko doseči visoko raven organizacije dela. Rešitev navedenih slabosti je mogoča, vendar vsaka pozitivna rešitev zahteva v prvi vrsti pripravljenosti in voljo, da se spremeni obstoječi način oz. stil dela. Omenjenih problemov, izjemoma tretjega, temeljne organizacije z najboljšo voljo ne morejo same reševati, kajti polno in enakomerno napajanje proizvodnje z delom in delitev proizvodnega programa — specializacije po TOZD, je odvisna od pripravljenosti in učinkovitost' pristojnih služb v okviru delovne skupnosti. Pod predpostavko, da smo v prvi fazi razčistili in utrdili našo poslovno politiko, kar je zelo pomembno, potem je nadalje zelo važno, da se pravočasno odločimo za nabavo in preskrbo repromateriala in kuponov blaga za kolekcijo. To je v veliki meri odločujoče za pravočasnost izdelave kolekcije. Pravočasna izdelava kolekcije je pogoj, da jo v določenem roku ponudimo prometnim organizacijam — trgovinam, preko naših potnikov. Vse te aktivnosti, usklajene med seboj, imajo za cilj, da se pravočasno in polno začne proizvodnja po deljenem programu za posamezno TOZD in da se ta proizvodnja količinsko, kvalitetno in do roka izvrši. Iz vsega navedenega je mogoče zaključiti, katere naloge je v bodoče potrebno izvršiti v delovni skupnosti in katere naloge morajo izvršiti konfekcijske temeljne organizacije. Delovna skupnost (predvsem razvoj, nabava in prodaja) bi morala zagotoviti pripravo proizvodnega programa, ki bo omogočal: 1. polno in enakomerno zasedenost proizvodnje z delom in 2. ustvariti pogoje, da bo možna postopna delitev dela oz. tehnološka specializacija po TOZD. Konfekcijske TOZD v bodoče si morajo prizadevati predvsem sledeče: 1. Notranjo organizacijo dela dvigniti na ustrezno raven 2. kvalitetno in do roka izvrševati vse naloge začrtane v letnem planu 3. prizadevati si, da bo samoupravno odločanje delavcev uresničevano na kvalitetnejši ravni 4. izdelati program ukrepov za uresničevanje letnega plana s konkretno opredeljenimi nalogami, nosilci in roki realizacije. S tako opredeljenimi nalogami v delovni skupnosti in v temeljnih organizacijah je več verjetnosti, da bi zastavljene cilje tudi uspešno dosegli. Pri vsem tem je potrebno posebno opozoriti na zaostrene pogoje gospodarjenja v letu 1981, ki bodo po vsej verjetnosti v celem srednjeročnem obdobju takšni. Iz tega razloga je nujna odgovornost na vseh področjih poslovno-proizvodnega procesa dela zaostriti, in istočasno spodbujati vse zaposlene k večji učinkovitosti izvrševanja planskih nalog. Vse akcije in vsa prizadevanja morajo imeti za cilje doseganje planiranega dohodka v sleherni temeljni organizaciji in delovni skupnosti. In za dosego istega, temeljne organizacije upravičeno pričakujejo tudi od delovne skupnosti, da bo konkretno opredelila svoja dela in naloge z letnim planom na način, kot je to določeno v samoupravnem sporazumu o medsebojnih pravicah, obveznostih in odgovornostih med delavci združenimi v temeljno organizacijo in delovno skupnost skupne službe v sestavi delovne organizacije »VEZENINE« Bled. Ocena uspešnosti konfekcijskih TOZD in smernice za naprej Predvsem v letnem planu delovne skupnosti temeljne organizacije želijo vedeti, katere naloge in kako bodo rešene, posebno tiste, katerih rešitev je odločilnega pomena za nadaljnji razvoj temeljnih organizacij in delovne organizacije »VEZENINE« Bled. Ivan DUMBOVIČ BREZ BESED Razstava v Ilirski Bistrici Akcija, ki jo je na predlog sindikata organizirala TOZD Konfekcija Ilirska Bistrica, je bila več kot uspešna. Za kaj se je šlo? Delavke same v tem obratu oz. TOZD so predlagale, da v času proslave 8. marca pripravijo razstavo del, ki jih poleg svojih obveznosti kot mater, žena in gospodinja, vršijo v svojem »prostem« času. Komisija, ki je ocenjevala izdelke, ni imela lahkega dela. Resnično so stali pred problemi, ki jih je reševala lahko samo strokovnost. Tudi pri tem pade kritika na udeležence z Bleda, da ni bila ravno preveč pravšna in strokovna. Na koncu so bile razdeljene nagrade pravim in to: NAGRADE 1. STOJILKOVIČ Rada — TOZD Konfekcija Ilirska Bistrica 2. SIMČIČ Marija — TOZD Konfekcija Ilirska Bistrica 3. ZUPAN Štefka — TOZD Pozamenterija Bled. POHVALE 1. JOVANOVSKI Katica — TOZD Konfekcija Ilirska Bistrica 2. GOMBAČ Tatjana — TOZD Konfekcija Ilirska Bistrica 3. MARKELJ Metka — TOZD Pozamenterija Bled Sam zaključek razstave in ob proslavi 8. marca so priredili v podstrešnem prostoru in se od nas zelo prisrčno poslovili. Lepo in polno doživetje, ki si ga lahko samo želimo. M. P. je izstopila komisija za ocenjevanje, pooblaščenec direktorja, predsednik sindikata, urednik glasila in... Direktor je res ta čas bil službeno odsoten. Kaj pa naši tovariši »kolegija« ali predstavniki naših obratov iz Vipave in Kočevje. Ne, to je bilo zanje premalo, da bi se potrudili in prišli na obisk v našo Ilirsko Bistrico. To sem hotel reči. Takega podcenjevanja si ne smemo več privoščiti. Prizadevanje, ki so ga pokazali nam je lahko samo za vzgled. Zaslužili so si malo več pozornosti od »velikega« Bleda, kot so mi potožili. Njihova želja je, naj bi ta akcija postala tradicionalna s tem, da bi bila vsako leto v drugem obratu. Presenečenje je bilo popolno. Dobesedno vidiš marljive roke, ki so te dragocenosti naredile. Gledaš in ne veš, kaj je lepše. Če ne bi bil sam kot tekstilec malo bolj usposobljen, da ocenjuješ te razstavne izdelke, bi rekel, da to ni njihovo delo. Pa je res! Pridne roke vezejo, kleklajo, šivajo in ustvarjajo prelepe stvari, ki jim ni konca. Lahko si samo predstavljamo, kako je okrašen njihov dom s temi unikati. in kaj sama razstava? Ves obrat od zunaj do znotraj je deloval očiščeno, pospravljeno, skratka — praznično pripravljen. 8. marec je bil že takrat. Svečanost tega trenutka si občutil na vsakem koraku. Prišli smo in že na samem sprejemu doživeli rahlo razočaranje. Kako ne! Iz kombija, ki je prišel III. kongres samoupravljalcev Jugoslavije Ljudje radi potujemo in obiskujemo znance ali kraje. Vsak izmed nas pa ima željo videti, kar nam je bilo nekdaj pri srcu, ali napravilo prijeten občutek, ko si se srečal z zna-rtimi kraji in ljudmi. Tudi v našem kolektivu je bila želja, pokloniti se našemu pokojnemu predsedniku. Pravimo, človek ima dosti želja, vendar niso vse uresničljive. Želja, pokloniti se tovarišu Titu, se nam je uresničila in smo konec marca potovali z vlakom v Beograd. Potovanje je bilo naporno, saj smo se vozili z vlakom 8 ur. Proti pričakovanju smo se vseeno hitro znašli na končni postaji. Vodstvo potovanja in vodiči, kateri so nas potem ves dan spremljali na naši poti, so nas spremljali na avtobus, kateri so že čakali na postaji Top-čider. Pot nas je najprej vodila mimo mogočnih zgrajenih zgradb, ki so pomembne v današnjem družbenem življenju ali pa so se v njih v preteklosti dogajale pomembna dogajanja. Po zajtrku nas je pot vodila na Dedinje, kraj, kamor se vsak dan steka reka ljudi. Na kraju, kjer se zbirajo ljudje, da se potem v tišini pomikajo proti grobu tovariša Tita, je bila ob pol osmih že množica ljudi. Jutro je bilo hladno, vendar sončno. Sonce nas je spremljalo na vsej poti po Beogradu in okolici. Ogled grobnice našega pokojnega tovariša Tita je bil res enkraten in pogled na kraj, kjer je njegov zadnji dom, je čudovit. Vse je bilo umito, dež je prenehal dan prej, kot bi vedel, da je prvi spomladanski dan. Kolona nemih ljudi, zamišljenih obrazov se je pomikala ob grobu. To je kraj, kjer je tovariš Tito ustvarjal, delal in tudi ob cvetju, to je želja vsakega Jugoslovana. Na mimoidoče deluje vse veličasno, a vendar preprosto. Ko smo se poklonili spominu tovariša Tita, nas je pot vodila na Avalo, kjer stoji spomenik Neznanemu junaku. Po ogledu Avale smo šli na kosilo. Bili smo že kar lačni, od tam pa smo šli na Kalimegdan. Ves čas vožnje nas je vodička seznanjala z zanimivostmi. Peljali smo se tudi v novi del Beograda, kjer je zelo poznan Sava-center. Tam so razne seje in prireditve. Mesto se širi in na vsakem kraju vidiš, da imajo željo še graditi in polepšati mesto, čeprav se ti zdi, da bi ljudje sami lahko največ prispevali za lepšo okolico. Ves program je bil preveč natrpan. Povsod se pripeti kakšna nevšečnost. Tudi na tem potovanju je izpadel ogled muzeja, katerega smo imeli željo videti. Kljub temu smo se zadolvoljni vračali v večernih urah na postajo, kjer so čakali spalniki. Vsaka pot utrudi in tudi ta je našo skupino utrudila, da nazaj ni bilo toliko živahnosti, kot prejšnjo noč, ko smo potovali v Beograd. Kakor-koli že, vsak izlet je zanimiv, a ta nam bo vsem ostal v najlepšem spominu. Jerca TIČAR Radovljica, 27. marca 1981 V Beogradu bo od 1. do 18. junija 1981 lil. kongres samoupravljalcev Jugoslavije. V Sava centru se bo zbralo 1724 delegatov in 80 gostov. Slovenijo bo zastopalo 212 delegatov, tri bomo izvolili v naši občini. Za ilustracijo naj povemo, da je bil I. kongres samoupravljalcev 1957. leta v Beogradu, II. pa 1971. leta v Sarajevu. Oba sta potekala v času zaostajanja v razvoju samoupravljanja in sta z jasnimi usmeritvami pomenila nadaljnji zagon za popolnejše osvobajanje dela in za povečanje produktivnosti. Tudi današnji trenutek v razvoju samoupravljanja in socialističnega sistema ni preprost. Srečujemo se s številnimi gospodarskimi problemi, ki deloma koreni-nijo doma, deloma pa so rezultat razmer v širšem družbenem okolju. III. kongres in predpriprave nanj nam nudijo izjemno priložnost, da v sleherni sredini analiziramo svoje delo, slabosti in pomanjkljivosti ter uspehe in ponudimo samoupravne rešitve za nadaljnji razvoj. Pričakovati je veliko odmevost kongresa doma in v tujini, saj bo letos najpomembnejša manifestacija v Jugoslaviji. Nekateri nam nenaklonjeni dejavniki v svetu bodo, kot doslej, iskali le naše napake, zato na kongresu ne sme manjkati kritičnih analiz, ki bodo še bolj afirmirale samoupravljanje in bodo hkrati nudile oporo naprednemu delavskemu gibanju v svetu. VSEBINSKA USMERITEV Temeljno gradivo za pripravo kongresa so usmeritve in teze, ki so bile objavljene v Sindikalnem poročevalcu št. 8/1980 in 1/10. 1. 1981. Teze, ki nosijo naslov ZDRUŽENO DELO V BOJU ZA SOCIALISTIČNO SAMOUPRAVLJANJE IN DRUŽBENOEKONOMSKI RAZVOJ, opredeljujejo tri osnovna tematska področja: 1. PRIDOBIVANJE IN RAZPOREJANJE DOHODKA 2. SAMOUPRAVNO POVEZOVANJE NA PODLAGI DOHODKA, BISTVENI DEJAVNIK DRUŽBENE REPRODUKCIJE, SAMOUPRAVNEGA PLANIRANJA IN RAZVOJA 3. ZDRUŽENI DELAVCI V DELEGATSKEM SISTEMU Vsa tri tematska področja so notranje razdeljene še na ožje sklope vprašanj. Teze naj bi zlasti spodbudilo reševanje žgočih problemov v naših delovnih sredinah. Razprave bodo nudile možnost za kritično analizo stanja in iskanja samoupravnih rešitev. Na osnovi SPOROČIL kongresu, ki so izvirna oblika posredovanja rešitev in predlogov, bo oblikovan osnutek resolucije, ki ga bodo delavci in občani obravnavali v mesecu aprilu. Resolucija bo na ta način rezultat bolj ali manj uspešnega dela v pripravah na kongres. Republiški koordinacijski odbor za pripravo III. kongresa, medobčinski in občinski koordinacijski odbori so se temeljito lotili dela in pripravili vse potrebno, da bodo nosilke sporočil in tematskih razprav pravočasno pripravile predloge. V Sloveniji bo poslalo sporočila kongresu 16 TOZD, med njimi tudi MURKA IZ LESC. To še ne pomeni, da mimo »planiranih« sporočil posamezne sredine ne morejo posredovati dodatnih, tehtnih sporočil kongresu. Razprave delegatov so naslednja možna oblika posredovanja pripomb kongresu zato bo potrebno posvetiti veliko pozornost izbiri delegatov. Kot smo videli, sporočil in tematskih razprav ne pripravljajo vse TOZD, pač pa moramo v vseh delovnih sredinah pripraviti temeljito oceno samoupravne organiziranosti, ki bi jih bilo ugodno obravnavati skupaj z osnutkom resolucije lil. kongresa samoupravljalcev Jugoslavije. PRIPRAVE NA lil. KONGRES V OBČINI RADOVLJICA Občinski koordinacijski odbor za pripravo III. kongresa samoupravljalcev je v naši občini pripravil vse potrebno za tematske razprave ter ocene samoupravne organiziranosti. V občini imamo štiri nosilce tematskih razprav: Veriga Lesce — PROBLEMI IN DOSEŽENI REZULTATI V SVOBODNI MENJAVI DELA MED DELAVCI TOZD IN DELAVCI DELOVNIH SKUPNOSTI SKUPNIH SLUŽB, Murka Lesce — ZDRUŽEVANJE DELA IN SREDSTEV MED PROIZVODNO IN TRGOVSKO OZD IN PRIPRAVE, OBLIKOVANJE IN SPREJEM SAMOUPRAVNIH SPORAZUMOV V TRAJNEM POSLOVNEM SODELOVANJU IN ZDRUŽEVANJU DELA IN SREDSTEV NA OSNOVAH SKUPNEGA LETNEGA PLANA. Na isto temo je Murka že pripravila SPOROČILO kongresu in ga obravnavala ter poslala republiškemu koordinacijskemu odboru. -- GLG Bled in MSZSS — UVELJAVLJANJE SISTEMA PLANIRANJA KOT PODLAGA ZA URESNIČEVANJE DOHODKOVNIH ODNOSOV GLG Bled, — OK SZDL RADOVLJICA — IZVRŠNI ORGANI V DELEGATSKE SISTEME. Tematske razprave bodo v občini pripravili do 15. aprila. V Verigi, Murki in OK SZDL Radovljica so že pripravili teze za organiziranje razprave. V teku je tudi postopek evidentiranja kandidatov za delegate. Koordinacijski odbor za pripravo lili. kongresa samoupravljalcev Jugo- slavije pri MS ZSS za Gorenjsko je pripravil razrez evidentiranja za izvolitev delegatov po občinah in dejavnostih: JESENICE: 4 delegate — 2 predelava kovin, 1 družbeni in državni organi, 1 zdravstvo KRANJ: 8 delegatov — 1 gradbeništvo, 1 kemična in kovinska industrija, 1 promet in zveze, i kovinska industrija, 1 finančne organizacije, 1 organi SIS RADOVLJICA: 3 delegate — 1 tekstilna industrija, 1 turizem — ženska, 1 trgovina; 1 delegat naj bo star do 27 let ŠKOFJA LOKA: 4 delegate — 1 kovinska industrija, 1 gozdarstvo in lesarstvo, 1 kmetijstvo, 1 tekstilna industrija in usnjarstvo TRŽIČ: 1 delegata — tekstilna in usnjarska industrija. V aprilu in maju nas torej čakajo pomembne naloge. V TOZD in KS je potrebno izpeljati tematske razprave, v vseh sredinah pa moramo pripraviti ocene samoupravne aktivnosti. SKUPŠČINA OBČINE RADOVLJICA 24. marca je bila seja družbenopolitičnega zbora skupščine občine Radovljica, 25. marca pa sta se na 26. seji ločeno sestala zbora krajevnih skupnosti in združenega dela. Delegati so obravnavali vrsto vprašanj in SPREJELI: — osnutek družbenega plana občine Radovljica za obdobje 1981-85. Javna razprava o osnutku bo trajala do 20. aprila 1981. Osnutek plana še ni usklajen na področjih negospodarstva — otroško varstvo in izobraževanje ter na področju zaposlovanja. Predsednik Izvršnega sveta skupščine občine Radovljica Stanko Slivnik je opozoril delegate, da je predpogoj za uresničitev začrtanega srednjeročnega dokumenta kvalitetno prestrukturiranje gospodarstva, uresničitev izvoznih načrtov in izboljšanje izobrazbene stopnje zaposlenih v združenem delu naše občine. Nosilci razvoja v naslednjih petih letih bodo Veriga Lesce, Elan Bequnje, Iskra Otoče in LIP Bled. VEZENINE BLED so vključene v osnutek takole: »Proizvodna usmeritev delovne organizacije Vezenine Bled ostane v obdobju 1981-85 nespremenjena. Rast posameznih kategorij bo naslednja: 1 % poprečna stopnja rasti za poslovanja TOZD. Pozamenterija ob istočasni stagnaciji števila zaposlenih v TOZD Damska oblačila, poprečna letna stopnja rasti dohodka okoli 4 %, povečanje izvoza za okoli 5 %, zmanjšanje uvoza za okoli 14 %, količnik pokrivanja uvoza z izvozom bo 1,44. Doslej je prišla na osnutek plana pripomba naj vse gorenjske občine v srednjeročne plane vključijo tudi Muzej NOB v Begunjah; — predlog odloka o potrditvi zaključnega računa proračuna občine Radovljica za leto 1981. Doseženi dohodki proračuna za leto 1980 so po zaključnem računu znašali 120.239.329,44 din od tega je bilo razporejenih 108.670.043.00 din prihodkov in presežek 11,569.286,44 din. — predlog odloka o proračunu občine Radovljica za 1. 1981, ko bodo planirani prihodki znašali 138.340.229.00 din, kar pomeni 18 % več kot lani. — predlog odloka o spremembi odloka o davkih občanov občini Radovljica, katerega bistvena novost je, da oddajalcem tujskih sob ne bodo obdavčevali prometa do višine 30.000,00 din, tistim pa, ki to vsoto presegajo, jo bodo odšteli od prometa. Na ta način želijo vzpodbuditi oddajanje tujskih sob, ki že nekaj let vztrajno pada. Znano namreč je, da so investicije v hotelske sobe zelo drage, ena soba velja 1 miljon din; — predlog odloka o komunalnih taksah občine Radovljica, ki povečuje parkirnino in turistično takso. Parkirnina bo v celi občimi enotna in bo za osebne avtomobile znašala 10 din, za motorna kolesa 5 din, za kombi vozila in vozila s prikolico 20 din, ter za avtobuse 40 din. Le v Mali in Veliki Zaki, kjer ne pobirajo vstopnine za kopalce, bo parkirnina dražja za 10 din. Delegati so sklenili, naj 50 % zbrane turistične takse na Bledu namenijo za ozdravitev Blejskega jezera. To bo stalen vir dohodkov, ki bo omogočil kandidiranje za bančne kredite in s tem uresničitev zastavljenega načrta ozdravitve Blejskega jezera, ki je predpogoj razvoja blejskega turizma in tudi turizma v občini Radovljica. Pripombe na ta odlok so imeli: delegacija državnih organov in JLA, Veriga Lesce in Vezenine TOZD Pozamanterija Bled; — Delegaciji Vezenin in Verige sta predlagali, naj bi dobili prebivalci Bleda nekakšne stalne razpoznavne nalepke za parkiranje. Sprejet je bil sklep, da v tem ne odloča občinska skupščina ampak le na nivoju krajevne skupnosti. — predlog odloka o plačevanju prispevkov iz dohodka za solidarnostne namene; — predlog odloka o elementih za določanje odškodnine za razlaščena stavbna zemljišča; — družbeni dogovor o izgradnji in financiranju nove stavbe Muzeja ljudske revolucije Slovenije v Ljubljani. Ta muzej, pomemben za celo Slovenijo, naj ne bi finančno bremenil skupne in splošne porabe v občinah. Delegatsko vprašanje Verige iz Lesc, če se bodo zaradi izgradnje muzeja povečale prispevne stopnje za kulturno izobraževanje in raziskovanje so poslali omenjenim republiškim samoupravnim interesnim skupnostim; — predlog družbenega dogovora o skupnih osnovah za vsklajeno urejanje odnosov pri pridobivanju in razporejanju dohodka delovnih skupnosti upravnih in drugih organov družbeno-politič-nih skupnosti ter pri delitvi sredstev za osebne dohodke in skupno porabo; — predlog sklepa za pomoč občinam prizadetim od poplav in žledenja, ki bodo iz sredstev solidarnosti za odpravlanje posledic naravnih nesreč dobile 139,895.040,00 din; — osnutek zakona o volitvah in delegiranju v skupščine in — osnutek zakona o določitvi okolišev in števila delovnih mest po dejavnostih in okoliših za zbor združenega dela skupščine SR Slovenije; — predlog družbenega dogovora o skupnih zasnovah za zagotavljanje in usklajevanje samoupravnih družbeno-ekonomskih odnosov na področju stanovanjskega gospodarstva v socialistični republiki Sloveniji; — ugotovitveni sklep o veljavnosti samoupravnega sporazuma Naša delovna organizacija na kulturnem področju ni dosti aktivna. Kljub temu pa ni malo zaposlenih žena oz. delavk, ki svoj prosti čas posvetijo ravno ljubiteljski kulturni dejavnosti v kulturnem društvu v Ribnem. Zato mislim, da je o njihovem delu in o delu v kulturnem društvu seznanjen kolektiv delovne organizacije. V zadnjih nekaj letih se je dejavnost v kulturnem društvu DPD »Svoboda« Rudi Jedretič Ribno izredno povečala, ter kvalitetno močno napredovala. Trenutno delujejo tri dramske sekcije (pi-ornirska, mladinska in odrasla sekcija), pionirska folklorna skupina ter recitatorska skupina. Imamo tudi likovno sekcijo, ki pa le občasno deluje oz. prireja razstave. Kot vsako leto je tudi letos oz. v sezoni 1980/81 pionirska sekcija pripravila igrico »Ostržek« pod vodstvom predsednika društva tov. MUŽAN Radota. Z njo so gostovali po vsej radovljiški občini. Bila je vključena v program praznovanja Dedka Mraza. Še posebno lep uspeh je v letošnji sezoni dosegla mladinska skupina, ki je pod vodstvom Alenke BOLE-VRABEC pripravila kitajsko igrico »Rdeče in modro v mavrici«. Imeli so že veliko gostovanj po raznih krajih radovljiške občine. Uvrstila pa se je tudi na srečanje »Naša beseda 81«, ki bo letos aprila meseca v Kranju. Odrasla skupina pa se je tokrat vdločila za komedijo Čehova »3 šale«, ki jo je režiral in vodil Miran KENDA. Tedensko imajo od 1. do 3. predstave. Imeli so tudi ocenjevalno predstavo, kjer jo je komisija dobro ocenila in tako se je uvrstila na področno srečanje Gorenjske, ki bo letos prav-tako aprila meseca v Bohinju. Pripomniti moram, da so k tako lepim uspehom poleg dobro odigranih vlog pripomogli tudi stranski činitelji kot so npr. kulise, kostimi in podobno. Zasluge pri o načinu združevanja in uporabi sredstev, ki jih delavci TOZD namenjajo za zadovoljevanje skupnih potreb v krajevnih skupnostih. — v delavski svet Gorenjske bolnice Jesenice so delegati imenovali Franca Coljo delegata Skupščine občine Radovljica, v organe samoupravne delavske kontrole Gorenjske bolnišnice Jesenice pa Staneta Piska delegata zbora združenega dela Skupščine občine Radovljica. — Delegacija Elana je postavila delegatsko vprašanje v zvezi z zazidalnim načrtom Poddobrava-Begunje, na katerega bo dobila pismeni odgovor. INDOK CENTER RADOVLJICA tem imajo VIDIC Diana, kot oblikovalec oblek, VIDIC Boža, ki z njo sodeluje, mnogokrat pa prime za iglo in šivalni stroj. Pri krojenju in šivanju igralskih kostimov nam še nikoli niso odrekle KRISTAN Tončka, ZUBČIČ Marija, BIZJAK Mija in RAZBOR-ŠEK Zvonka. Že nekaj let nam s šivanjem priskoči na pomoč tudi PREM Ljudmila. Čeprav si težko najde prosti čas, nam pomoči še nikoli ni odrekla. Tako so vsi kostimi izdelani doma s prostovoljnim — neplačanim delom. Poleg tega, da VIDIC Boža pomaga pri šivanju oblek, maskira igralce, ob nastopih pa jim pomaga kot soflerka. Pred letom in pol smo ustvarili pionirsko folklorno skupino. Njen mentor je Tončka MAROLT-ova, ki je pripravila za to skupino poseben splet narodnih plesov. Imeli so že veliko nastopov v domači občini. Gostovali pa so tudi izven radovljiške občine. Trenutno pa imajo v programu še gostovanje v Sevnici in Črni na Koroškem. Ker je zanimanja za narodni ples vedno večji in tudi med odraščajočo mladino smo bili skoraj prisiljeni, da smo ustanovili odraslo folklorno skupino, ki je že začela s prvimi plesi. Finančno vsega tega ne bi mogli izpeljati, če nam ne bi ponovno priskočile na pomoč krajanke s prostovoljnim šivanjem noš. V okviru društva deluje tudi recitatorska skupina, ki ima nalogo, da organizira vse proslave za krajevne in državne praznike Pri tem je nepogrešljiva tov. PESRL Mihela z vezno besedo in recitacijami. Na koncu naj omenim še to, da se društvo finančno vzdržuje samo z dotacijami, ki jih prejemamo za prireditve. Blagajna društva je zaupana VALANT Dragici, ki svoje delo vestno in natančno opravlja. Na koncu bi lahko zaključila, da v društvu delajo v glavnem žen- Dejavnost naših sodelavcev v kulturnem društvu »RIBNO« Kran j ske, ki imajo družino, otroke, to se pravi s svojimi obveznostmi. Vendar pa jim veselje do dela v kulturi daje moč, da ves to uskladijo. Rada bi se jim ob tej priložnosti v imenu društva zahvalila, ter zaželela, da bi še dolgo tako dobro sodelovali kot smo do sedaj. Vladka POLJANEC prišli P GORENJSKA 1. Pogačar Marija 16. 3. TSVijs govni knjigovodja DSSS ., 2. Meglič Irena 1. 3. Šivan NH5H 1301 konf, Bled 05 3. Jež Štefan 16. 2. vr Vipava 4. Kompare Marinka 2. 3. vanje I. Vipava 191102548,2 5. Lajevic Anica 23. 2. S.._ nje II. Kočevje COBISS 0 NAGRADNA KRIŽANKA ŠT. 2 V križanki so označene številke od 1—18. Če ste jo pravilno rešili, boste dobili določeno geslo. V nagradni križanki št. 1 smo prejeli 30 rešitev, cd katerih je bilo 12 pravilno rešenih. -x£/a4 sem =kosilo '• Nagrade prejmejo: 1. nagrada 100,— din — KRAIGHER Majda 2. nagrada 70,— din — ČOP Ksenija 3. nagrada 50,— din — ŠTEFELIN Helena Rešitev prejšnje križanke Vodoravno: konfekcija, tla, eventuelno, rob, Rus, IM, jo, ŠIRC, LM, Karavanke, Marjana, ena, NO, acta, otac, road, Inn, vek, set, nji, reč, tiskar, rak, ice, OR, akt. Prostor, odrejen biciklistom in mopedistom, se vztrajno krči, kljub temu, da imamo zadosti veliko parkirišče za avtomobile. Navsezadnje, ravno ti avtomobili se prerivajo ali pa čakajo v času odhoda in prihoda naših sodelavcev in nimajo nobenega iz-gleda, da bodo doma tri sekunde pred ostalimi. Sicer pa je to glavni vhod v podjetje, kjer morajo naši in tuji tovornjaki voziti malo da ne veleslalom, da ne bi prišlo do poškodb. SESTAVU MARIAH TOMAŽIČ TOZD KONFEK- CIJA..., HOFU/eŠ- Kl PISATELJ PEVEC IVANDIČ PREDPON! S P OMERO A N ID JARDA NEsrat* ■ mo zen SKEM TRŽIŠČE STÄKE. ÒORJJT /TALI/. TOVOKN/A. MESTO v sz ZAPIS glasbe KOD PTIČEV BG/PTÜV- «ML] cKUFU, 9 g ZBOR. RUTENI] 07 4 PRVI ČLOVEK NA LUNI