4 rRESESI GLASILO TEMELJNIH ORGANIZACIJ ZDRUŽENEGA DELA GOZDNEGA GOSPODARSTVA BLED SREČNO NOVO LETO REZULTATI DEVETMESEČNEGA POSLOVANJA Ko smo obravnavali devetmesečne obračune poslovanja v temeljnih organizacijah in v strokovnih službah smo oblikovali precej e-notne zaključke o tem, da je bilo poslovanje v tem času relativno uspešno. Besedica relativno pomeni, da smo ugotavljali s finančnega gledišča, to je glede na doseženi dohodek in na njegovo razporeditev. Zadovoljni smo lahko z doseženim dohodkom in z višino sredstev, ki smo jih z začasnim obračunom namenili za poslovni sklad. To zadovoljstvo ie bilo skoraj pri vseh delavcih, bolj deljeno pa je bilo zadovoljstvo glede razporejanja dohodka, predvsem na del za osebno porabo in na akumulacijo. Menimo, da je bilo naše poslovanje uspešno tudi zaradi tega, ker je povečanje dohodka pri nas v primerjavi z enakim obdobjem preteklega leta za 28,2 % višje in le za malenkost manjše kot je porast dohodka v gospodarstvu Slovenije - 31,2 %, medtem ko letos iz čistega dohodka namenjamo za poslovni sklad 2, 3 krat več sredstev kot lani, gospodarstvo Slovenije pa le 1,8 krat več. Tudi glede teh podatkov je zadovoljstvo pri nas včasih deljeno, ker se še ne zavedamo vsi, da smo resolucijo o izvajanju srednjeročnega plana v letu 1980 in določila v njej glede razporejanja dohodka in oblikovanja sredstev za osebne dohodke dolžni u-poštevati. Posebno še zaradi tega, ker jih doslej nekatere organizacije združenega dela in delovne skupnosti samoupravnih in družbenopolitičnih skupnosti niso upoštevale, pa zaradi tega niso bile "kaznovane" tako, kot je dogovorjeno. Uspešnost poslovanja, kakršno izkazujemo z zneski doseženega dohodka in odstotki povečanja raznih kazalcev uspešnosti pa se spremenijo skoraj v neuspešnost našega dela, če upoštevamo dosežemo stopnjo razvrednotenja dinarja - inflacije. Realno gledano, nismo letos dosegli nič več dohodka kot lani, če je uradno priznana taka stopnja inflacije, kot je stopnja povečanja dohodka. Ce pa ta pojav ocenjujemo razvojno, pomeni to stagnacijo - stopicanje na mestu, oziroma zaostajanje v razvoju. Z razvojem si vedno predstavljamo nekaj več ali pa vsaj nekaj boljšega in lepšega, nikakor pa ne ohranjanje že doseženega. Res pa smo se pri delitvi dohodka in z začasno razporeditvijo čistega dohodka ravnali po sprejetih družbenih merilih in pri nominalni rasti posameznih sestavin dohodka bolj okrnili rast o-sebne in skupne porabe v temeljnih organizacijah v dobro rasti akumulacije. Večjo stopnjo rasti kot znaša inflacija lahko ugotovimo tako v zbirni bilanci naših temeljnih organizacij, kot tudi v bilanci uspeha za gospodarstvo SR Slovenije. Za boljšo predstavitev navedenih ugotovitev in realnih sprememb v reprodukciji navajamo strukturo celotnega prihodka I-IX/1979 in I-IX/1 980 temeljnih organizacij GG Bled, I-IX/1980 za gospodarstvo SRS in I-VI/1980 za gozdno-gospodarske organizacije SRS. Slovo od jeseni. Beli julijci že vabijo. - Foto GG Preiskusno obratovanje nakladalnika. - Foto GG GG I-IX/79 Bled I-DC/80 SRS I-IX/79 I-IX/80 Gozdarstvo I-VI/79 I-VI/80 Iv Celotni prihodek 100 100 100 100 100 100 2. Porabljena sredstva 47,4 44, 9 76,1 76,4 52.6 50,7 Od tega: - surovine in energ. 17,4 19, 0 27,4 27. 9 . . - storitve 21,2 17, 8 9.4 9, 6 _ _ - amortizacija 5.0 5,1 2,6 2.4 3,6 3,4 3. Dohodek 52,6 55, 1 23, 9 23,6 47,4’ 49,3 4. Del dohodka za: - skupno in spl. porabo 2,5 2.9 1.3 1.3 2.3 2,6 - obresti za kredite 0,7 0,6 1.4 1.5 - zavarovalne premije 0, 8 0, 8 0,3 0,3 _ _ - plačila za bančne sto- ritve in den. promet 0,1 0.1 0.2 0.2 . _ - amortizacija iznad minimalne 0, 8 0, 8 0,5 0,6 0,3 0, 3 - druga plačila 12,8 12, 9 0,6 0.7 _ _ - drugi določeni nameni 0,1 0, 3 0,2 0,2 _ _ - čisti dohodek 29, 5 31,4 17.1 16, 9 30.4 30,5 od tega: C /"N 1 ( f 1 , 20, 6 18, 6 12.1 11,0 18, 9 18, 4 6. Skupna poraba 3, 5 3,4 1,9 1,8 3,4 3,5 7. Za poslovni sklad 4,3 8.1 2,6 3.5 5,0 7.1 8. Za rezervni sklad 1.1 1.3 0,5 0,5 1.0 1.1 9. Del dohodka za DSSS 4.2 4,3 2.3 2.1 3,5 3,4 Opomba: podatkov o celotni strukturi materialnih stroškov in o razporeditvi dohodka za goz- darstvo SR Slovenije nimamo. Akumulacija skupaj ; ff 6.2 10, 1 3, 6 4,5 6,8 8, 9 Struktura celotnega prihodka v keT je uradno priznana stopnja Iz preglednice je razvidno še ne- gozdarstvu se precej razlikuje od inflacije le za malenkost nižja ko dejstvo, ki pri nas in v goz- strukture celotnega prihodka gos- kot je porast celotnega prihod- darstvu kot celoti , zmanjšuje fi- podarstva SR Slovenije. To je ka (za GG Bled 22,5%, za gos- nančno uspešnost poslovanja: posledica neobračunavanja amor- podarstvo SRS 33,2%) je real- vpliv naraščanja cen proizvodov tizacije gozdov. Kot je znano, se na vrednost dinarja po posa- na doseženi dohodek. Povprečne sredstva za obnavljanje gozdov meznih postavkah prikazane cene lesa so bile v devetih me- oblikujejo iz dohodka kot pri- strukture prihodka v primerja- secih pri nas za 35,5% višje od spevki za biološka vlaganja. Za- nih obdobjih približno enaka. doseženih cen v enakem obdobju radi tega je delež dohodka-goz- preteklega leta, v gozdarstvu SR darstvu precej večji kot v gos- tako za 1 gozdarstvo kot za gos- Slovenije pa za približno 34%. Le podarstvu kot celoti. Večje pa so podarstvo SR Slovenije je vid- zaradi tega je pri Gozdnem gos- tudi obveznosti iz dohodka pod no občutno znižanje deleža o- podarstvu Bled delež dohodka na postavko ndruga plačila". Tudi sebnih dohodkov v celotnem celoten prihodek porastel od 52, 6 delež osebnih dohodkov v celot- prihodku in s tem njihovo re- din na 55, , 1 din na vsakih 100 din nem prihodku je v gozdarstvu alno zniževanje in povečanje doseženega prihodka, kljub zmanj- precej večji (okoli 18%) od pov- deleža sredstev za akumulaci- šanju fizičnega obsega proizvod- prečja SR Slovenije (11%). To ne jo (del ČD za poslovni sklad. nje za 6 %, merjeno s količino pomeni, da je gozdarstvo delov- rezerve in del dohodka za a- prodanega lesa. Tudi v gozdar- no intenzivna panoga, ampak je mortizacijo po stopnjah iznad stvu SR Slovenij e je v devetih le odraz primarne dejavnosti. minimalnih) za skoraj 200% pri mesecih fizični obseg proizvod- da voisb dišisi- GG Bled in za 167% v gospo- nje manjši za 1,! 5 %, delež do- Različna struktura pa ni ovira. darstvu SR Slovenije !, kar po- hodka na celoten prihodek pa je da ne bi v preglednici videli po- meni,data sredstva niso ras- za prvo polletje 1, 9% višji. Za trditev uvodoma navedenih dej- la samo nominalno, ampak tu- gospodarstvo SR Slovenije kot štev: di realno. celoto pa L imamo podatek, da je fizični obseg proizvodnje za 2 % večji kot lani, delež dohodka na celoten prihodek pa je za 0, 3 % manjši. Če soglašamo s trditvijo, da se je stvarna ekonomičnost proizvodnje gibala v gozdarstvu tako, kot v gospodarstvu 'Tt Slovenije kot celoti, potem priznavamo, da gozdarske delovne organizacije letos dosegajo boljši uspeh predvsem zaradi večjega povečanja prodajnih cen, kot je povprečno povečanje cen pri proizvajalcih v Sloveniji. Iz tega lahko sklepamo, da imajo gozdnogospodarske organizacije ugodnejši položaj na trgu in da morajo po zakonu o združenem delu več sredstev namenjati za akumulacijo. Podatki dokazujejo, da tako tudi ravnamo. Iz tega lahko sklepamo, da imajo gozdnogospodarske organizaci- je ugodnejši položaj na trgu in da morajo po zakonu o združenem delu več sredstev namenjati za akumulacijo. Podatki dokazujejo, da tako tudi ravnamo. Primerjave navedenih podatkov ne zmanjšuje podatek, da se je pri nas celotni prihodek povečal le za 22,5 %, medtem ko se je povprečno povečal za 33,2 %. To odstopanje je pri nas posledica zmanjšanega obsega dela TOZD Gozdno gradbeništvo. Ta temeljna organizacija je lani gradila velik objekt za tujega naročnika (cesta k jašku za Karavanški predor) in to predvsem s storitvami drugih. Ker je letos tudi materialnih stroškov ( proizvodnih storitev) manj, je učinek manjšega povečanja celotnega prihodka izničen že pred ugotovitvijo dohodka. Značilnosti letošnjega zbirnika periodičnih obračunov temeljnih organizacij GG Bled so: - povečanje prodajnih cen za 35,5 % - doseganje plana oddaje v višini 68, 7 % letnega plana, - 7.089 m3 manj oddanega lesa kot lani, - zaostajanje rasti povprečnih o-sebnih dohodkov za porastom življenjskih stroškov, - hitro povečevanje sredstev za akumulacijo in to predvsem na račun povečanih cen in združevanja rasti osebnih dohodkov. Z doseganjem plana za letno dinamiko zaostaja predvsem TOK, ki je v tem obdobju oddal le 56, 3 % z letnim planom predvidenih količin. Oddane količine lesa so razvidne iz tele preglednice: TOZD ali OE Oddaja m3 skupaj % Hlodi-iglavci m3 % Ostali iglavci m3 % Hlodi m3 bukve % A. Družbeni gozd Bohinj 33. 032 77 20. 119 76 8. 691 76 1. 102 85 Pokljuka 29. 371 75 21.676 83 6. 815 60 2 98 75 Jesenice 8.245 78 5. 202 87 1.883 72 355 71 SKUPAJ 70. 648 76 46. 997 80 17. 389 68 1.756 80 B. Zasebni gozd Bohinj 5. 585 51 4. 203 59 1.002 31 199 50 Pokljuka 4.851 55 3. 533 61 1. 007 39 121 30 Jesenice 8. 194 47 6. 362 57 1.545 31 146 13 Radovljica 12.414 69 8.846 79 2. 703 55 419 26 SKUPAJ 31.044 56 22.943 65 6. 257 ‘lO 885 25 Skupaj GG Bled 101. 692 69% 69. 940 74 % 23. 646 58% 2.640 46% Manjša oddaja kot lani in posledica nedoseganja plana pri TOK, ter predvsem manjša oddaja lesa v TOZD Gozdarstvo Bohinj in TOZD Gozdarstvo Jesenice. Ti dve temeljni organizaciji sta bili lani po devetih mesecih precej nad dinamiko, letos pa poteka oddaja približno po dinamiki. V bitki za doseganje letnega plana ali pri TOK-u za približevanje lanskemu dosežku (90% plana), se je pojavila že nepričakovana težava in sicer izredno zgodnja zima in slabo vreme ob koncu oktobra in v prvi polovici novembra. Izpadi bodo večji, kot smo jih ugotavljali pri obravnavanju devetmesečnih obračunov in lahko pričakujemo ob koncu leta manj ugodne dohodkovne re- zultate, kot smo jih izračunali za devetmesečno obdobje. Po devetih mesecih izkazuje najslabši poslovni uspeh TOZD Av-toprevozništvo. Razlogov za to je več, predvsem so to objektivni: - zmanjšan obseg oddaje lesa je imel za posledico manjše potrebe po prevozih, - zaradi prizadevanja po stalni zaposlitvi kamionov in deloma tudi zaradi večjih potreb po sprotnem odvozu lesa s posameznih delovišč, se je čas nakladanja in čakanja vozil podaljšal preko normalnega. - zaradi predpisanih cen v prvem polletju se je pri prevo- zih za druge premalo zaslužilo, - ugodnejših aranžmajev pri prevozih za druge ni bilo mogoče sklepati, ker je TOZD Gozdarstvo zahteval, da so bili kamioni oddani le tako, da bi jih bilo mogoče vedno angažirati doma, - zaradi odhoda delavcev iz delavnice in zaradi nadomeščanja ■ odsotnosti voznikov kamionov z delavci iz delavnice je tudi obseg dela v delavnici-precej pod planom, - podražitve goriva, repromate-riala in rezervnih delov se najbolj odražajo prav v tem TOZD-u. Slabši poslovni uspeh dosega TOZD Avtoprevozništvo tudi za- radi spremembe v sestavi voznega parka. Načelo ekonomičnosti zahteva, da stroji velikih zmožnosti invelike vrednosti obratujejo dalj časa kot manjši in cenejši. Tendence so pa pri nas ravno obratne - dnevna in letna zaposlitev vozil se skrajšuje. Ta činitelj pri spreminjanju vrste vozil premalo upoštevamo, kar se nam tudi maščuje. Podatki o posameznih kategorijah dohodka in čistega dohodka za temeljne organizacije lahko vidite v posebni preglednici. Tam je tudi podana primerjava s planom in z dosežki v enakem obdobju preteklega leta. V drugi tabeli so podatki o številu zaposlenih delavcev, o delovnem času in o obračunanih osebnih dohodkih pred poračunom za nazaj po sklepih samoupravnih organov s potrebnimi primerjavami. Poračun za naknadno izplačilo osebnih dohodkov v višini 3,5% od že obračunanih v tabeli tako ni zajet. Do poračuna je bilo obračunanih 57. 246.832 din osebnih dohodkov, kar je 73, 0% létnega plana in za 10,4% več kot v enakem obdobju preteklega leta, od tega v breme čistega dohodka 55.601.401 din, razlikapa v breme obratnih sredstev za osebne dohodke, ki so vkalkulirani v nedokončani proizvodnji. Po sklepih delavskih svetov je bilo naknadno obračunanih (in v mesecu novembru izplačanih) skupaj 1.926. 707 diri or. I)-nih dohodkov. Tako obračunani o-sebni dohodki znašajo za preteklo obdobje 75,4% planiranih za leto 1980 in so za 14,1% večji od obračunanih osebnih dohodkov za enako obdobje v preteklem letu. Povprečni osebni dohodki na zaposlenega delavca so porasli bolj kot skupni osebni dohodki zaradi tega, ker je število zaposlenih za 6, 3% manjše v primerjavi s prejš njim letom. Po poračunu znašajo povprečni mesečni bruto osebni dohodki na zaposlenega (za 182 ur mesečno) din 13.811,00, kar je za 20,4% več kot v enakem obdobju lani. Povprečni neto osebni dohodki na delavca znašajo din 9. 781,00 mesečno. Po že omenjeni resoluciji in po družbenem dogovoru o razporejanju dohodka bi glede na doseže - no povečanje dohodka osebni dohodki lahko porasli za 17%. Seveda, če ne bi dosegali del dohodka zaradi ugodnejših pogojev pri prodaji. Dejansko povečanje mase osebnih dohodkov je za 2, 9% pod to gornjo mejo. Ker smo sprejeli za naslednje mesece povečanje vrednosti točke na 0,32 din, bodo mesečni osebni dohodki v teh mesecih za 15,2% večji od povprečnih mesečnih dohodkov v obratovanih devetih mesecih. To pomeni, da bo pri takem povečevanju osebnih dohodkov ob koncu leta povečanje osebnih dohodkov še za 3,8%. Skupaj 17,8%, kar za 0, 9% presega dovoljeno maso. Zavedati se moramo, da bomo za zadnji mesec letošnjega leta lahko obračunali osebne dohodke po vrednosti točke 0,32 din le v primeru, če bo ob koncu leta doseženi dohodek vsaj za 30% višji od lanskega (sedaj je 28,2%). Če zaradi kakršnih koli okoliščin tega ne bo mogoče doseči, bomo osebne dohodke za mesec december morali znižati. Povprečni osebni dohodki bi bili ob izplačevanju osebnih dohodkov po vrednosti točke 0,32 din za dobrih 24% višji od lanskih. Taka višina pomeni zmanjševanje osebnih dohodkov najmanj za 3%. Pričakovana stopnja porasta živ- Vsega Dejansko prosta sredstva na žiro računu znašajo 10. 326.442 din, kar je približno toliko denarja, kolikor smo ga nameravali letos porabiti pri gradnji mehaniziranega skladišča. Za zaključek lahko ugotovimo, da smo z delom in poslovnim uspehom lahko zadovoljni, da pa mo -ramo razne ugodne kazalce osvetliti tudi z stalnim razvrednotenjem denarja. Kadar ocenjujemo poslovne obračune, bi morali pomisliti tudi na to, da bi bi- ljenjskih stroškov je po ocenah strokovnih služb izvršnega sveta SR Slovenije iz meseca novembra 27 %, realno zmanjšanje osebnih dohodkov pa za 7 %. Že uvodoma smo povedali, da je začasna delitev dohodka za devet mesecev opravljena v korist a-kumulacije. Vsa sredstva za a-kumulacijo (del ČD za poslovni in rezervni sklad in povečana amortizacija) znaša v tem obdobju din 31.299. 881 ali enkrat več kot lani. Sredstva akumulacije nam bodo v prihodnjem letu zelo prav prišla. Zvedeli smo, da za gradnjo mehaniziranega skladišča na Rečici ne bomo dobili bančnega kredita in bomo tako morali dela v prihodnjem letu financirati iz lastnih in združenih sredstev (LIP Bled). Ob periodičnem obračunu smo u-gotovili tudi precej visoko stopnjo likvidnosti. Na vseh žiro računih in v blagajnah je bilo 26. 116. 723 din, za 29.476. 803 din pa smo imeli avaliranih menic. Skupaj likvidnih sredstev din 55. 593.526. To so sicer precejšnja sredstva, toda visoko stopnjo likvidnosti bomo lahko pravilno ocenili, če bomo našteli oblikovana sredstva, ki jih med letom lahko uporabljamo le za obratna sredstva. Ti pa so: 3. 981. 515,00 din 24. 914.626,00 din 6. 988.422,00 din 5. 550.732,00 din 8. 931.789.00 din 50.367.084.00 din -5. 100.000.00 din 45.267.084.00 din li rezultati še mnogo boljši, če bi bolj vestno delali in če bi se še bolj prizadevali, da bi bili stroški pri vseh delih še manjši. Jože Legat — o — Škot sreča Škota, ki nese toaletni papir. "Kaj, taka potrata, ti uporabljaš toaletni papir?" "Kje pa, iz čistilnice ga nesem . - del čistega dohodka za rezervni sklad - del čistega dohodka za poslovni sklad - del čistega dohodka za SSP - neporabljena biološka amortizacija - del dohodka po čl. 12 zakona o gozdovih Skupaj - združevanje iz ČD med letom (cca) PIBANČNI PREGLED POSLOVANJA TEMELJNIH ORGANIZACIJ GG BLED V ČASU OD I. - IX. I98O TOZD Bohinj Pokljuka Jesenice Gradbeništvo Avtoprevoz. TOK DS SS GG Bled -1979 Planirani abs«g dela (m3 - tira) ♦3.000 39.300 10.600 _ 3.252.850 55.100 _ 148.000 149.800 Opravljeno I-IX/80 33.032 29.370 8.244 - 3.244.663 31.044 _ 101.692 108.781 Doseganje plana ▼ i 76,8 % 74.7 * 77.8 i _ 99,7 i 56,3 i _ 68.7 i 72.6 i Hedokenčana proizvodnja 1.1.80(m3|din)10.630 m3 5.195 m3 4.267 m3 15.405 din 1S4.216 din 2.547 m3 22.639 m3 22.639 Nedokončana proizv.30.09.80 13.389 m3 8.390 m3 5.071 m3 168.523 din 566.501 din 1.170 m3 _ 28.020 m3 23.926 Vrednost nedokon.proizvodnje /din/ 1.853.975 1.451.470 977.537 136.523 566.501 992.546 _ 6.028.552 3.937.094 Planirani celotni prihodek 85.082.800 74.950.000 28.456.300 45.837.000 44.281.100 108.733.400 18.385.100 405.725.700 336.091.000 Doseženi oelotni prih. I-IX/80 70.A47.367 62.090.180 23.226.951 38.454.506 31.206.864 70.405.898 13.352.751 309.186.517 252.477.311 Doseganje plana v i 82,8 i 82,8 i 81,6 i 83,9 i 70,5 < 64,8 i 72,6 i 76,2 i. 75,1 i Doseženi cel. prihodek I-IX/79 57.173.743 45.604.412 22.153.419 38.296.984 26.784.370 51.148.199 11.316.184 252.477.311 Planirani materialni strogki 29.654.300 25.839.600 8.027,800 22.439.500 25.643.600 77.832.100 5.473.100 194.910.600 174.490.600 Doseženi materialni strogki 21.339.909 21.262.724 7.082.286 16.919.264 19.173.180 49.070.972 3.925.136 138.778.471 119.597.401 Od tega amortizacija 4.751.859 2.902.758 1.204.996 1.481.614 3.341.499 1.521.151 616.525 15.820.402 _ Poseganje plana v i 72,0 * 82,3 * 88,2 i 75.4 i 74,9 i 63,0 i 71,7 i 71,2 * 68,5 i Materialni strogki I-H/79 19.800.723 17.225.749 6.453.337 21.324.736 16.092.541 35.247.097 3.453.218 119.597.401 - Planirani dohodek za leto 1980 55.428.500 49.110.400 20.428.500 23.397.500 18.637.500 3O.9OI.3OO 12.911.400 210.815.600 161.600.400 Doseženi dohodek 49.107.458 40.827.456 16.144.665 21.535.242 12.028.683 21.334.926 9.427.615 170.406.045 132.879.910 Doseganje plana v i 88,6 i 83,1 i 79,0 i 92,0 i 64,5 i 69,0 i 73,0 i 80,8 i 82,2 i Doseženi dohodek I-U/79 37.373.020 28.378.662 15.700.082 16.972.248 10.691.829 15.901.102 7.862.967 132.879.910 Dohodek I-IX/80 s I-IX/79 v i 131,4 i 143,9 i 102,8 i 126,9 i 112,5 i 134,2 i 119,9 % 128,2 i - Del dohodka za skupne potrebe 2.047.210 1.587.552 612.919 1.149.443 654.961 ♦86.958 212.831 6.751.874 4.943.667 Del dehodka za epi. potrebe 765.668 523.645 210.668 527.573 138.800 142.534 - 2.308.885 1.422.507 Prispevki za blologko amortiz. 7.742.821 6.868.706 1.595.844 - - 5.974.726 - 22.181.804 18.566.622 Prispevek za DSSS 3.723.222 3.321.688 1.418.021 1.066.403 1.149.949 2.602.110 - 12.885.393 10.593.958 Del. doh. za Izravnavo pog. 3.199.546 2.177.895 - - - - - 5.377.441 5.782.157 Skupne obveznosti iz dohodka 25.004.939 20.689.275 5.621.977 4.735.095 4.462.989 12.007.300 833.591 73.355.166 52.333.524 Planirani ČD 26.197.900 25.644.000 i3.389.lOO 17.598.900 11,967.600 12.895.100 12.072.8OO 119.765.400 90.784.800 Dèsèzeni ČE I-IX. 1980 24.102.519 20.138.181 10.522.688 16.800.148 7.565.694 9.327.626 8.594.024 97.050.880 80.546.386 i doseganja plana 92,0 i 78,5 i 78,6 i 95,5 i 63,2 i 72,3 i 71,2 i 81,0 i 88,7 i Doseženi ČD I-IX, 1979 19.706.338 15.725.282 10.825.428 13.007.459 7.286.613 6.580.464 7.414.802 80.546.386 - ČD I-IX/80 i I-IX/79 122,3 i 128,1 i 97,2 i 129,2 i 103,8 i 141,7 i 115,9 i 120,5 % - Del ČD za akontaoijo OD 10.128.746 II.I59.292 6.309.060 7.487.525 6.227.807 7.112.888 7.176.086 55.601.403 49.680.687 Del ČD za stanovanjsko gradnjo 682.972 736.043 422.045 484.865 399.440 455.094 457.788 3.638.248 3.153.904 Ostanek ČD 13.290.801 8.242.846 3.791.580 8.827.758 938.447 1.759.644 960.150 37.811.229 27.611.789 ANALITIČNI PODATKI O DELOVNEM ČASU IH OSEBNIH DOHODKIH ZA ČAS OD I. - II. 1980 Bohinj Pokljuka Jesenice Gradbena Avtoprevos, TOK DS SS GG Bled I*IX/79 Število delavoev po planu 93 105 65 71 55 60 64 513 562 Število delavcev ls obračunanih ur 87 97 61 67 55 56 54 476 508 Planirano Število delovnih ur 220.511 234.212 149.333 169.902 132.843 140.174 138.388 1.185.363 I.234.106 Obračunane delovne ure I-IX/80 142.304 158.802 99.358 109.907 89.918 91.399 88.119 779.807 826.276 Doseganje planiranih ur v i 64,5 i 67,8 i 66,5 i 64,7 i 67,7 i 65,2 % 63,7 i 65,8 i 67,0 i Obraču delovnih ur I-H. 1979 144.180 169.287 107.202 120.197 97.247 89.401 98.762 826.276 - Obračunane ure sa delo po času 49.259 57.536 44.101 27.214 45.971 53.832 74.803 352.716 371.983 Obračunane ure sa dele po učinku 58.874 64.394 35.187 a. 035 30.082 21.133 - 270.705 287.854 Bolesnine do 30 dni 8.192 7.080 5.072 2.128 2.436 2.I28 2.316 29.352 29.071 Zastoji - slabo vreme 6.287 7.796 3.167 4.201 I.08I 2.214 _ 24.473 38.980 Druga nadomestila 19.140 20.676 10.967 13.521 IO.I80 II.232 10.776 96.492 98.338 Bolesnine nad 30 dni 8.716 6.092 2.880 3.548 2.872 2.832 5.240 32.180 32.322 Delež efektivnih ur v vseh urah 76.0 i 76.8 io 79.8 i 80.3 i 84,6 i 82,0 i 84,9 i 79,9 i 80,2 i Delež efektivnih ur I-IX.1979 76,6 io 74,4 i. 79,1 i 82,6 i 84,6 i 81,8 i 85,0 i 80,2 i Planirani OD sa leto 1980 14.005.000 15.460.000 9.350.000 10.510.000 8.813.000 10.022.000 10.293.400 78.453.400 69.652.500 Obračunani OD I-II/80 10.869.924 11.618.428 6.718.077 7.556.909 6.249.539 7.085.107 7.148.848 57.246.832 51.846.862 Doseganje plana v i 77,6 i 75,2 i 71,9 i 71,9 i 70,9 i 70,7 i 69,5 i 73,0 i 74,4 i Obračunani OD I-H/79 9.215.474 10.494.250 6.430.943 7.020.211 6.063.733 5.956.608 6.665.643 51.846,862 Povečanje OD I-XZ/79 v % 118,0 io 110,7 i 104,5 i 107,6 i 103,1 i 118,9 i 107,2 i 110,4 i _ Povečanje dohodka I-II/80 : I-H/79 131,4 i° 143,9 i 102,8 i 126,9 i 112,5 i 134,2 i - 128,8 i * Povprečje bruto OD po planu 11.559 12.014 11.395 11.259 12.074 13.012 13.537 12.046 10.271 Povprečje bruto OD I-H/80 13.902 13.316 12.306 12.514 12.649 14.108 14.765 13.361 11.420 Povprečje OD glede na plan 120,3 io 110,8 i 108,0 i 111,2 i 104,8 i 108,4 i 109,1 i 110,9 i 106,5 i Doseženi povprečni OD glede I-IX/79 119,5 i 118,0 i 112,7 i 117,7 i 111,5 i 116,3 i 120,2 i 117,0 i - Povprečni bruto OD I-III/79 11.936 11.297 10.778 10.644 11.332 12.182 12.386 11.474 Poveč. OD I-n/8o : I-XII/79 116,5 i 117,9 i 114,2 i 117,7 i 111,6 i 115,8 i 119,2 i 116,4 i - Povprečje neto OD I-H/791 9.938 9.472 8.831 8.792 8.869 9.947 10.357 9.463 7.665 Nadomestil» sa bolovanj• do 30 dni niso upoštevana. Bled, 22. 10. 1980 j;SREDNJEROČNI PLAN 1981-19éf izteka se zadnje leto petletnega obdobja 1976-1980. Potrebno je napraviti načrt za novo srednjeročno obdobje. V Zakonu o planiranju je predvideno, da mora vsaka temeljna organizacija, delovna organizacija itd. izdelovati letne, srednjeročne in dolgoročne plane svojega gospodarje -nja. Srednjeročni plani so osnova za izdelavo letnih planov. Pristop k izdelavi srednjeročnega plana naslednjega obdobja sloni na temeljiti analizi o poslovanju in izpolnjevanju planskih obvez v preteklem petletnem obdobju. Stronovna osnova za izdelavo srednjeročnih planov v gozdarstvu so potrjeni in veljavni gozdnogospodarski načrti enot. Pri izdelavi srednjeročnih načrtov temeljnih organizacij in delovne organizacije v gozdarstvu je potrebno, poleg splošnih načel, ki jih predpisuje zakon o planiranju, upoštevati tudi specifičnosti gozdarstva, ki so opredeljene V Zakonu o gozdovih. Gozdovi so dobrina splošnega družbenega pomena. Družba je zaupala vse gozdove ne glede na lastništvo v gospodarjenje gozdnogospodarskim organizacijam. Z gozdovi morajo slednje gospodariti tako, da bo trajno zagotovljeno vzdrževanje in jačanje splošnih družbeno koristnih funkcij gozdov in jačanje gozda kot proizvodnega potenciala. Navedeno predstavlja odgovorne naloge, ki jih mora izpolnjevati delovna organizacija, ki gospodari z gozdovi. Srednjeročni plani pa morajo biti sestavljeni tako, da bodo navedene splošno koristne funkcije in ostale koristi gozdov trajno zagotovljene in zajete v določila srednjeročnih planov. Les je materialni proizvod gozdov, kateri je najbolj razumljiv vsakemu človeku, vendar pa predstavlja v primerjavi z ostalimi koristmi, ki jih zagotavljajo gozdovi le manjši del. Moramo se zavedati dejstva, da se samo s prodajo lesa ustvarijo finančna sredstva, s katerimi je potrebno poleg proizvodnih stroškov lesa zagotavljati in jačati tudi vse ostale koristi gozdov, ki so name- se pripravlja na zimsko spanje rava na naftno krizo. - Foto GG podarjenju z gozdovi trajen, e-nakomeren vir lesne surovine. Vse navedene značilnosti gozdarstva je potrebno upoštevati pri sestavljanju planov za bodoče petletno obdobje. Na osnovi analize poslovanja gozdarstva v petletnem obdobju 1976 -1980 in gozdnogospodarskih na- njene celotni družbi. Gozdarstvo se mora samo financirati, čeprav imajo od njega koristi tudi ostale družbene ih gospodarske dejavnosti. V današnjem pomanjkanju surovinskih virov predstavlja les surovino posebne kvalitete. Ostali surovinski viri so izčrpljivi, les pa predstavlja ob pravilnem gos- Črtov enot so bile izdelane smernice in temelji srednjeročnega plana 81085. Smernice in temelji plana so bili obravnavani na zborih delavcev in delavskih svetih temeljnih organizacij. Na samoupravnih organih so bili ob- ravnavani tudi elementi planov SIS družbenih dejavnosti in materialne proizvodnje. Na teh osnovah so bili izraču-nani proizvodno finanCni plani po temeljnih organizacijah za vsako leto srednjeročnega obdobja. Izračuni so pokazali podatke, s koliki sredstvi za vlaganja je možno računati v bodočem obdobju. Fizični in finančni obseg temeljev plana je sledeč: GOZDNA PROIZVODNJA (povprečno letno 81-85) Gojitvena dela Družbeni gozdovi Povprečno letno v ha Vrsta del Bohinj TOZD g o z d a r s Pokljuka t v o Jesenice Skupaj Izpolnjevanje 12, 00 16,00 7,00 35,00 Startno gnojenje 12,00 16,00 7,00 35,00 Priprava tal 1, 50 4,00 1,50 7, 00 Obnova skupaj 25, 50 36,00 15,50 77,00 Obžetev 48, 00 64,00 28, 00 140,00 Čiščenje 224, 00 184,00 77,00 485,00 1. redčenje 110,00 98, 00 32,00 240,00 Obžagovanje 8, 00 22,00 2,00 32,00 Priprava sest. 4, 00 6,00 - 10. 00 Nega skupaj 394, 00 374,00 139, 00 907,00 Osnova za plan so gojitvena vlaganja po načrtih gospodarskih enot. Zasebni gozdovi Vrsta del Bohinj TOK organizacijska enota Pokljuka Jesenice Radovljica Skupaj Izpopolnjevanje 9, 00 6, 00 10, 00 24,00 49, 00 Startno gnojenje 9, 00 6,00 10, 00 26,00 51,00 Priprava tal 2, 00 2,00 5, 00 11,00 20,00 Obnova skupaj 20, 00 14,00 25, 00 54,00 120,00 Premena 0, 50 1,50 1, 50 8, 50 12,00 Obžetev 36, 00 24,00 O O O 96, 00 196,00 Čiščenje 39, 00 46,00 92, 00 95, 00 272,00 1. redčenje 9, 00 9,00 30, 00 32, 00 80, 00 2. redčenje 6, 00 6,00 3 9,'00 24,00 75, 00 Nega skupaj 90, 00 85,00 201,00 247,00 623,00 Osnova za plan so gojitvena vlaganja po gospodarskih načrtih enot. I. Družbeni gozdovi: v bruto m3 TOZD gozdarstvo iglavci listavci skupaj Bohinj 41.800 6. 050 47. 850 Pokljuka 43. 970 2. 230 46.200 Jesenice 10. 100 2. 250 12.350 Skupaj družbeni 95.870 10. 530 106.400 Osnova za plan so gozdnogospodarski načrti enot. II. Zasebni gozdovi: v bruto m3 TOK o. e. iglavci listavci skupaj Bohinj 15.560 3. 900 19.460 Pokljuka Jesenice Radovljica 10. 920 24. 430 25. 020 3. 050 8. 040 8. 380 13.970 32.470 33.400 Skupaj zasebni 75.930 23.370 99. 300 Skupaj OZD GG Bled 171.800 33.900 205.700 Blagovna proizvodnja____________________________________________________________V ntto m3 Sortimenti povprečno letno 81-85 leto 1985 družbeni zasebni skupaj Iglavci Hlodi R 3. 000 - 3. 000 3.000 Hlodi za žago 54. 500 37.000 91. 500 93.000 Cel. les 9. 100 10. 500 19. 600 21.000 Jamski les 300 - 300 300 Drogi 3.200 - 3. 200 3.200 Ost. tehn. les 7. 200 4.400 O O CD 12.100 Tramiči 5. 100 900 6. 000 6. 100 Skupaj 82.400 52.800 135. 200 138. 700 Listav c i Hlodi za žago Jamski les bu Les za plošče 2. 600 700 1. 100 4. 300 600 6. 900 700 1.700 7. 600 700 2. 100 4. 900 Drva 4. 900 4. 900 Skupaj 9. 300 4. 900 14.200 15. 300 VSE SKUPAJ 90. 700 57.700 149. 400 154. 000 !------------------------------------- Učitelj: "Janezek in Mihec, takoj k ravnatelju!" Ravnatelj: "Oba imata iste napake v šolski nalogi, kdo od vaju je prepisoval?" Janez: "Tovariš ravnatelj, nobeden od naju - imava le istega u-čitelja". J_____________________________________ Lojzek je bil pri teti, ki je hranila psa s polento. Čez nekaj dni jo je dobil tudi Lojzek za kosilo. Pa je bil fantek na moč užaljen in je zajokal. Ne, ne bom jedel polente, polenta je za pša. " ----------------------------------j Mož ženi: "Ciganka mi je "šlo- fala", da me varaš". ena: "Koliko pa si ji plačal za to?" Mož: "Sto dinarjev". Žena: "Osel, jaz bi ti to zastonj povedala. " __________________________________1 GRADNJA GOZDNIH CEST Za realizacijo predvidenega obsega blagovne proizvodnje gozdnih sortimentov in za normalno gospodarjenje z gozdovi na Blejskem gozdnogospodarskem območju se predvideva sledeč obseg vlaganj v gradnjo gozdnih cest: Skupaj - letno Družbeni gozdovi 12 km Zasebni gozdovi 12 km Skupaj - letno 24 km Po temeljnih organizacijah - v km letno 5 let TOZD gozdarstvo BOHINJ 4 20 TOZD gozdarstvo POKLJUKA 4 20 TOZD gozdarstvo JESENICE 4 20 TOK 12 60 Skupaj 24 120 Izvedba serpentine v skalnatem terenu. - Foto GG Za planirani obseg vlaganj v gr. gozdnih cest bo potrebno letno zagotoviti po cenah leta 1980 -24 km X 1. 100. 000 din = = 26.400.000,- din. MEHANIZACIJA Za nadomestilo obstoječe mehanizacije in nabavo novih strojev za uvajanje sodobne tehnologije je potrebno nabaviti: GOZDNA MEHANIZACIJA za obdobje 1981 - 1985 Traktoristi merijo svoje spretnosti na Jelovici, Mehanizacija TOZD Bohinj TOZD Pokljuka TOZD Jesenice TOK Skupaj Zgibni traktorji 1 3 _ 1 5 Goseničarji 3 3 2 2 10 Traktorji kolesarji 1 1 1 2 5 Žični izvleki (URUS) 2 1 1 1 5 GRADBENA MEHANIZACIJA za obdobje 1981 - 1985 Vrtalne lafete 2 kom Bager 2 kom Buldožer 4 kom PREVOZNE KAPACITETE -KAMIONI letno za obdobje 1981--1985 Kamioni za prevoz lesa 2 kom 10 kom Kamioni za gr. material 2 kom 3 kom MEHANIZIRANO LESNO SKLADIŠČE REČICA - po programu bo dograjeno v letu 1981 KOTLOVNICA za požiganje lubja - sofinanciranje z LIP Bled na TO Tomaž Godec, nosilec sofinanciranja investicije TOZD Gozdarstvo Bohinj. V kotlovnici se bo požigalo lubje iz obeh skladišč Bohinja in Rečice. APP pri delovni skupnosti skupnih služb je predvideno moderniziranje računalniške opreme, za kar se predvideva znesek din 6,000.000,00 din. Sredstva za vlaganje v gradnjo gozdnih cest, nabavo mehanizacije» gradnjo CMS Rečica, kotlovnice in opreme AOP se bodo formirala iz združevanja sredstev na nivoju delovne organizacije in sicer: - lastna sredstva . amortizacija . sredstva za razširitev materiala osnove dela - združevanje sredstev uporabnikov lesa (gozdne ceste) - združevanje sredstev gozdnih posestnikov (gozdne ceste) - posojilo SIS gozdarstva SRS (gozdne ceste) - bančna posojila (ceste, CMS, kotlovnica, mehanizacija) - soudeležba partnerja LIP Bled (CMS) DRUŽBENI STANDARD Stanovanja za gozdne delavce Za izboljšanje življenjskih in bivalnih pogojev delavcev TOZD Pokljuka in Gozdno gradbeništvo je predvideno zgraditi stanovanjski objekt z družbeno prehrano. Kapaciteta objekta mora odgovarjati potrebam TOZD gozdarstvo 40 postelj Pokljuka TOZD Gozdno gradbeništvo_________40 postelj Skupaj 80 postelj Lokacija objekta: okolica Bleda oziroma Gorij. Družinska stanovanja Za potrebe delavcev GG Bled, v težnji po zaposlovanju stalnih delavcev, je v bodočem petletnem obdobju predvideno nabaviti 18 družinskih stanovanj, in sicer: št. stanovanj 1981-1 985 TOZD Bohinj 3 stanovanja TOZD Pokljuka TOZD Jesenice TOK TOZD Avtoprev meh. delavnica TOZD Gozdno gradbeništvo DSSS §£=u=£jy======== 3 stanovanja 2 stanovanji 3 stanovanja in 2 stanovanji 3 stanovanja 2 stanovanji 18 -it&ijvapJ? V obstoječih delavskih stanovanjih se bodo dopolnjevali in izboljševali bivalni pogoji z nabavo opreme in rednim vzdrževa- njem ter delno rekonstrukcijo objektov. KADROVSKA POLITIKA Upoštevajoč proizvodni program v petletnem obdobju 1981 -1985, povečevanje produktivnosti dela ter uvajanje sodobne tehnologije, povečevanje kvalifikacijske strukture delavcev in povečane potrebe zaradi večanja obsega po-družbljene proizvodnje v zasebnem gozdu, je predvideno sledeče število delavcev: TOZD 1L Stanje /12-1978 Predvideno 31/12-1980 Predvideno 31/12-1985 TOZD Bohinj 94 96 98 TOZD Pokljuka 105 105 107 TOZD Jesenice 63 61 62 TOK 56 55 55 TOZD Avtoprev. in del. 54 55 55 TOZD Gozd. gradbeništvo 39 42 47 DS skupnih služb 55 57 52 Skupaj 466 471 476 Poleg tega bo vsako leto zaposlenih po potrebi določeno število sezonskih delavcev. Navedeni temelji plana so osnova za izdelavo samoupravnega sporazuma temeljev plana na nivoju delovne organizacije GG Bled, katerega morajo sprejeti samoupravni organi vseh temeljnih organizacij. Sledi izdelava srednjeročnih planov temeljnih organizacij za petletno obdobje 81-85. Te plane bodo sprejeli delavci po TOZD -ih z referendumom. Plani morajo biti sprejeti v mesecu decembru 1980. Franc Remec, dipl. ing. Nekoč bivališče gozd. delavcev v Savskih jamah. -Foto GG I POT SKOZI SREDOGORSKE, SUBMEDITERANSKE IN MEDITERANSKE ZDRUŽBE V m esecu oktobru smo v okviru DIT gozdarstva Bled, pod vodstvom dr. Sonje Horvat-Marolt in inž. Petra Zorca obiskali gozdno gospodarstvo Delnice, Opatijo in preko Titovega mostu otok Krk. Iz Bleda smo se odpeljali proti Delnicam preko Ljubljane, Kočevja in Broda na Kolpi, kjer so nas pričakali gostoljubni delniški gozdarji in nam povedali, kako gospodarijo v njihovem območju in na objektih prikazali za njih specifično gospodarjenje. Gozdno gospodarstvo Delnice se je ustanovilo iz več manjših gozdnih gospodarstev na območju petih občin Gorskega Kotorja in Hr-vatskega primorja. Gozdno gospodarstvo Delnice kot gospodarska panoga posluje od 1/7-1960. V sestavu gozdnega gospodarstva je 17 TOZD-ov: 13 šumarija, transport, gozdno gradbeništvo, tovarna lesovine 'Fužina in skupne službe. zmerno kontinentalna, z zmerno razporejenimi padavinami preko celega leta. Področje primorja in otokov spada v pas mediteranske klime z vročimi in sušnimi poletji in blagimi ter vlažnimi zimami. Povprečne letne padavine na celotnem področju Delnic je 400 - 3500 mm. Tako visoke padavine so posledica bližine morja, v ozadju pa so visoko planinski vrhovi. Glede na klimatske pogoje, talne razmere in glede na nadmorsko višino - 1470 m (Skurina), imajo delniški gozdarji zelo pestro rastiščno sestavo in množico gozdnih združb od mediteranskih pa do tipičnih gorskih. Od morja do planinskih vrhov so naslednje združbe: - ozko obalno področje pokriva združba Quercion ilicis - zim -zeleni gozdovi makije in draša - v južnih predelih do 900 m, v severnih predelih pa do 400 m nadmorske višine se pojavlja združba Carpinetum orlentalis croaticum - submediteranski gozdovi belega in črnega gabra na karbonatni podlagi, na plitkih, suhih in vodopropust-nih rendzinah se pojavlja združba Seslerio-Ostryetum - gozdovi črnega gabra - med 500-1200 m nadmorske vi- šine se pojavljajo naslednje združbe: Fagetum croaticum seslerietosum-primorski gozdovi, bukve, Fagetum croaticum abietetosum - gozdovi bukve in jelke, Fagetum croaticum subalpinum-predplaninski gozdovi bukve - od 1300-2200 m nadmorske višine na organogenih rendzinah se javlja zgornja gozdna meja združbe Pinetum mughi croaticum - rušje Površina gozdnega gospodarstva Delnice meri 109.374 ha. Od tega je 66.266 ha prebiralnih gozdov, 8. 721 ha enodobnih gozdov, 6.682 ha degradiranih bukovih panjevcev, 7.705 ha neobraslih površin in 20.000 ha neurejenih gozdov, ki se nahajajo na območ-in šumarij Reka, Klana, Opatija in Mali Lošinj. Največji delež površin zavzemajo družbeni gozdovi, zasebnih gozdov pa je le 5 %. Geološka podlaga na tem področju sestoji v glavnem iz apnenca, dolomita in na manjših po- | vršinah se pojavljajo silikati. Glavna gozdna tla so rjava gozdna tla, podzoli, kisla rjava tla, rendzine in diluvijalna tla v vrtačah, v primorju pa je v večini rdeča prst - terra rosa. Klima v teh krajih je zelo različna. V planinskem delu prevladuje gorska klima, ki je oka-rakterizirana z nizkimi povprečnimi temperaturami in z visoko dolgotrajno snežno odejo. Količina snega se giblje od 1800 do 3500 mm. V nižjih legah 400 -800 m nadmorske višine je klima Srečanje z gozdarji v Delnicah. - Foto GG Skupna lesna zaloga gozdnega gospodarstva Delnice je 21.874 tisoč m3. Lesna masa jelke in smreke je zastopana z 59%, bukve z 36%, bora in ostalih iglavcev z 1 %, ter hrasta in ostalih listavcev z 4 %. V povprečju je lesna zaloga tega območja 200 m3 na hektar. Na področju gozdnega gospodarstva Delnice imajo največji prirastek gozdovi v delnigkem bazenu, nato gozdovi na področju občine Čabar, najmanjši prirastek pa imajo na področju občin Reka, Opatija in Mali Lošinj, ta -ko po vrednosti, kot tudi po kva -liteti. Prirastek na celotni po-višini znaša 450. 341 m3. Letni etat znaša 400. 000 m3 oziroma 89 % letnega prirastka. Tako veliko področje gozdov, kot ga obsega gozdno gospodarstvo Delnice, glede na sestavo, strukturo, ter prirastek, razdelimo na tri karakteristična področja in sicer: prvo področje, področje na območju občine Delnice, ki obsega 40. 000 ha. V tem predelu obstajajo gozdovi s 1.000 m3 hektarske zaloge, kjer prevladuje jelka in smreka s podstrojno bukvijo - enodobni gozdovi. Drugo področje je na območju občine Cabar, kjer se nahajajo prebiralni gozdovi. Tretje območje se nahaja v priobalnem pasu in na otoku Mali Lošinj, kjer so degradirani mediteranski gozdo-vi-makija. Gozdovi tega področja gospodarsko niso zanimivi, i-majo pa velik pomen glede turizma in zaščite tal pred erozijo. Gozdnih cest je 1200 km, oziroma 11 m na hektar. Transport imajo mehaniziran. Kot zanimivost naj omenim, da opravljajo tehnične preglede tovornih vozil na vsakih 10.000 prevoženih kilometrov v lastnem TOZD Avto-prevozništvo. Spravilo lesa opravljajo pogodbeni vozniki s konji. V zadnjem času so nabavili 6 traktorjev in pričenjajo z mehaniziranim spravilom. Posek opravljajo z motorkami tipa STIHL. Motorne žage nabavlja podjetje, gorivo in mazivo plačujejo delavci sami; stroške za vzdrževanje motorke vrača podjetje ob izplačilu OD. direktne premene bukovih panja-stih gozdov in način gospodarjenja v zrelih jelovih sestojih. Tla, na katerih se vršijo premene bukovih panjevcev so v večini primerov na silikatni podlagi z visoko plodnostjo, a z nizko leseno zalogo po hektarju 70-100 m3. Letno naredijo premeno na 3 3 ha površine. V začetku so premeno izvajali s kulisnimi sečnjami, a se tako delo ni obneslo glede na izbor drevesnih vrst. Danes izvajajo premeno v krogih premera dveh sestojnih višin, nato pogozdijo z 2400 sadikami na hektar. Zasadijo pretežno s smreko in delno tudi z macesnom ter črnim borom. S takim ukrepom povečajo možnost izbora drevesnih vrst, zaradi večjega pritoka svetlobe se naselijo plemeniti listavci med že umetno vnešene iglavce. Dve leti vršijo obžetev, po dveh letih odmrle sadike nadomestijo in kasneje vršijo uravnavanje zmesi. V starih jelovih sestojih, ki so že dosegli maksimalni vrednostni prirastek z velikimi zalogami (tudi do 1100 m3 po hektarju) in kjer je jelka ogrožena z jelovo ušjo - Argyresthija fundella izvajajo končne poseke v luknjah, površine do 0,5 ha. S takim u-krepom koncentrirajo sečnjo in tako kot pri premenah zasadijo s sadikami iglavcev in dajo možnost čim boljšega izbora drevesnih vrst. V teh krogih sekajo 40. 000 m3 letno oziroma 10 % letnega etata. Po kosilu smo si ogledali mehansko predelavo lesovine v Fužinah. Na dan proizvedejo 100 t lesovine, ki jo pridelujejo iz celuloznega lesa sestave 50% iglavcev in 50% listavcev. Lesovino dobavljajo celuloznim tovarnam kot surovino za nadaljno prede -vo v papir. V soboto, drugi dan ekskurzije se nam je pridružil prof. dr. Pelzen iz zagrebške fakultete, ki nas je spremljal čez Titov most na otok Krk in nam predstavil mediteransko in submediteransko vegetacijo. Na terenu v neposredni okolici Titov most na Krk smo premerili brez Delnic smo si ogledali primer avtobusa. Foto GG GOZDNA CESTA NA PLANINO —___________________BLATO Gozdovi sredozemskih krajev: Zveza adraževih gozdov - Quer-cion ilicis je razprostranjena po vsem mediteranskem področju našega primorja. Pri nas sta zastopani dve asociaciji: 1. asociacija adraža s črnim jesenom - Orno-Quercetum ilicis, ki zavzema ozko obalno področje jugozapadne in južne Istre, preide na najožji del Cresa, Raba in Paga in od tam na vse otoke jugovzhodno od Lošinja in na kopnem od Zadra do Črnogorske meje. Drevesne in grmovne vrste, ki karakterizirajo to asociacijo so: Quercus ilex. Rosa sempervirens, Lonicera impleksa, Fraxinus or-nus, Crataegus monogyna, pru-nus Spinosa, Ligustrum vulgare, Erica arborea, Myrtus communis, Clematis flamula, Olea eu-ropaea 2. Orno-coccifiretum, ta asociacija je omejena le na manjša področja. Na otoku, pa smo se srečali z združbo Carpinetum orientalis croaticum - gozdovi gabra, ki spada v submediteranske gozdove. Drevesne vrste in grmovne vrste, ki zastopajo to združbo: Acer monspesulanum, Quercus cerris, Celtis australis, Prunus mahaleb, Juniperus oxycedrus, Cornus mas, Ligustrum vulgare, Sesleria automnalis, Clematis flammula. Pozno popoldne smo se vračali preko Reke, Ilirske Bistrice proti Tomaju, kjer smo v vaški gostilni ob zaključku ekskurzije posedeli ob pršutu in teranu in se nato vrnili domov. Arh Bojan, dipl. ing. Pacient pride k zdravniku. "Tovariš doktor, strašno me boli želodec, žolčnik, jetra - sploh II vse. "Slecite se! in ga preišče. "Ja, veste, poleg tega, kar ste povedali, imate še eno bolezen." "Katero pa tovariš doktor?" "Umazani ste. " Zgradili smo gozdno cesto, kakršne mi v TOZD Gozdno gradbeništvo že dolgo nismo zgradili, pa tudi v bodoče se ne predvideva gradnja tako dragega in tehnično zahtevnega investicijskega objekta, kot je cesta iz Voj na planino Blato. Cesta se vije po izredno hudourniškem terenu, večkrat prečka glavni hudournik Suho, po drugi strani pa se zajeda v živo, zelo strmo skalo. Zato je bilo sprva veliko vprašanje ali iti v tak objekt ali ne. Vendar - pokazalo se je, da so gozdovi okoli planine Blato, Krstenice in Viševni-ka dovolj bogati, tako, da se bo tudi tak objekt obrestova, saj je najemnjen predvsem za izkoriščanje gozda. Glede težavnosti terena pa bi najprej opisal hudournike, kajti to so hudourniki posebnega značaja, kar se vidi le malokje. Planina Blato namreč predstavlja veliko korito, ki se ob dolgotrajnem deževju napolni z vodo in nastane nekakšno jezero, ki zdrži le določeno količino vode, vsa druga voda pa udari v obliki močnih izvirov po dolini, po kateri poteka cesta, tako da je poleg najmočnejšega hudournika tudi polno stranskih pritokov. Te stranske nenadne izvire pa naš projekt ni predvideval, tako, da so hudourniki pri zadnjem večjem nalivu cesto dobesedno "odnesli" na posameznih odcepih, To nepredvidevanje pa je povsem razumljivo, saj v preteklosti ni bilo mogoče točno nadzorovati hudourniške struge, ki se zelo rade selijo. Kot že omenjeno, je cesta na nekaterih odcepih vklesana v živo skalo, to velja tudi za nekatere serpentine, katerih izdelava je bila še posebej zahtevna. Kubaturo skale smo zmanjšali tudi z gradnjo opornih zidov, ki so izdelani nad prepadi, v katere ti že sam pogled požene strah v kosti. Da je bila cesta zahtevna, se lahko prepričamo, če pogledamo nekatere podatke. To, da je bilo na dolžini 5,4 km izkopanih 18. 500 m3 materiala. V ktg., 13.000 m3 materiala III. ktg., porabljenega 10 ton razstreliva in opravljenih 6. 200 delovnih ur s težko gradbeno mehanizacijo. V mofetove, propuste in oporne zidove pa je bilo vgrajeno 250 m3 betona. Na tej cesti smo si nabrali veliko izkušenj, tako, da bomo v bodoče lahko kos tudi zahtevnejšim objektom, v kolikcr bo to narekovala potreba. Tehnični pregled strojev ob vsakem vremenu. - Foto GG NOVICE BREZ NASLOVA SOCIALNE NALOGE GOZDA Gospodarski razvoj je doslej slabšal življensko okolje. Spreminja nas v potrošniško družbo, ki racionalno koncentrira proizvodnjo in prodajo v mesta. Prebivalci, ki so utesnjeni kot čebele v panju, se obnašajo nesocialno. Ugotavljamo, da je tam visok standard, okužen zrak, prekomeren hrup, vsiljen živ-ljenski ritem. Nezdravi vplivi se odražajo na vseh področjih mestnega življenja. Naravni gozd je v smislu bivalnega okolja pravo nasprotje škodljivim vplivom današnjih in bodočih mestnih okolij. V gozdu je dovolj čistega zraka, miru, harmonije življenja in obilo možnosti za telesne aktivnosti. Socialne naloge gozda združujejo opisane potrebe človeka sodobne, visoko produktivne družbe. Socialne naloge gozda dajejo gozdarstvu nove dolžnosti. V prvi vrsti moramo čuvati naravno obliko gozda z vsemi rastlinskimi in živalskimi členi. Bolj moramo skrbeti za urejenost, na kar radi pozabljamo. V urejenost spada skrb za čisto okolje, za vzdrževanje vseh vrst prometnic, preprečevanje erozije, ki jo pov -zročamo s svojim delom. Zelo pomembhi so kažipoti. Kjer ni skrbi za urejenost gozda, vidimo poškodovana drevesa, zanemarjena gozdarska bivališča, slabo vzdrževane ceste, zalomljene poti, s cestnimi izkopi zasute planinske steze itd. Ker je Gorenjska pomembno turistično področje in ker se ravno sedaj odločamo za razširjen Triglavski narodni park, bi morali postati bolj pozorni na socialne naloge gozda. Z malomarnim obnašanjem do gozda smo si že večkrat nakopali družbeno kritiko. Istočasno se s številnimi neučinkovitimi sredstvi trudimo, da bi gozdarstvu pridobili veljavo. Mislim, da bi morali bolje poskrbeti za obiskovalce gozdov, s čemer bi dosegli več koristnih ciljev. L v. V mesecu septembru in oktobru 1980 so vse temeljne organizacije združenega dela obravnavale osnutke: - dogovora o temeljih družbenega plana SRS, - dogovora o skupnih temeljih plana Gorenjske 1981-1985 ter - dogovora o temeljih plana občine Radovljica za obdobje 1981-1985; - samoupravnih sporazumov o temeljih planov republiških samoupravnih interesnih skupnosti za družbene dejavnosti za obdobje 1981-1985, - samoupravnih sporazumov o planih interesnih skupnosti materialne proizvodnje na ravni republike za obdobje 1981-1985, - samoupravnega sporazuma o štipendiranju v občini Radovljica. Po temeljnih organizacijah združenega dela so bili poleg ostalih sklepov sprejeti še: - devetmesečni obračun za leto 1980; - rebalans plana investicij za leto 1980; - samoupravni sporazum o poslovnem sodelovanju z LIP Radomlje, s katerim želita GG Bled in LIP Radomlje uskladiti obojestranske interese, in sicer dobavo hlodovine, združevanje sredstev za odpiranje gozdov in pridobivanje deviz za uvoz opreme. GG Bled se s tem zavezuje dobaviti Radomljam letno 4. 500 m3 bukove hlodovine. Ker je to pogojeno z izgradnjo cest, so Radomlje pripravljene združevati sredstva za gradnjo, in sicer letno v višini cene za 0, 5 km ceste v zasebnem sektorju. Poleg tega bo LIP Radomlje združevala devize z GG Bled za u-voz opreme. Na zboru delavcev v TOZD Gozdarstvo Jesenice so obravnavali možnosti zaposlitve naših delavcev v zimskem času pri drugih delovnih organizacijah (pri žičnici Vitranc, v Železarni Jesenice, na skakalnici v Planici in v KO-OP Mojstrana. Na centralnem svetu in upravnem odboru TOK gozdarstva Bled je bilo postavljeno vprašanje, kako je pri naših gozdarjih organiziran študij ob delu in če je postavljen rok, v katerem morajo šolanje zaključiti. Iz pojasnila je razvidno, da je nadaljnji vpis odvisen predvsem od kadrovskih potreb. Cas študija ni strogo o-mejen, ker gre za študij ób de -lu, torej za izobraževanje v drugačnih pogojih, kot je redno šolanje. Na seji upravnega odbora počitniškega doma Piran dne 4.11.80 se je razpravljalo o popravilu počitniškega doma Piran. Sprejet je bil sklep, da se s popravilom prične takoj. Za izvajanje del je zadolžen TOZD Gozdno gradbeništvo. Za gradbena in obrtniška dela se pripravi predračun po novih cenah. Predlog za vsa dela v počitniškem domu Piran je bil potrjen že na seji 25. decembra 1979. Iz finančnega poslovanja za počitniški dom Piran za leto 1980 pa so razvidni podatki: prihodki 32 9. 43 8, 00 din stroški 401.620, 15 din razlika 72. 182, 15 din se pokrije iz združenih sredstev sklada skupne porabe. Štipendije za šolsko leto 1980/81 prejemajo po sklepih TOZD: 1. Avsenek Andrej iz Radovljice za III. letnik biotehniške fakultete v Ljubljani, 2. Lazar Dušan z Jesenic za II. letnik gozdarske tehniške šole v Postojni, 3. Klančar Robert iz Srednje vasi v Bohinju za n. letnik goz -darske tehniške šole v Postojni, 4. Arh Marjan iz Boh. Bistrice za IV. letnik gradbene tehniške šole v Ljubljani, 5. Noč Rajko, Prihodi - Jesenice za IV. letnik gozdarske tehniške šole v Postojni. Centralni svet in upravni odbor TOK je na seji 30. oktobra 1980 odobril študijsko pomoč naslednjim 1. Berdajs Antonu iz Dvorske vasi, Begunje, za II. letnik agronomske fakultete, 2. Ogrin Andreju iz Boh. Bistrice za II. letnik agronomske fakultete, 3. Varl Andreju s Češnjice pri Podnartu, za III. letnik višje agronomske šole v Mariboru, 4. Zupan Tilki z Blejske Dobrave, za II. letnik agronomske fakultete, 5. Robič Janezu iz Srednjega vr-ha-Gozd Martuljek, za I. letnik kmetijske šole na Grmu pri Novem mestu. Vse temeljne organizacije združenega dela soglašajo, da se dodeli prosto stanovanje v osmerč-ku v Zg. Gorjah 76 Polanc Antonu, delavcu TOZD Gozdarstvo Pokljuka; prosto stanovanje v os-merčku v Zg. Gorjah 87 pa Ke-rec Antonu, delavcu TOZD Gozdno gradbeništvo. Za sejo sveta delovne organizacije GG Bled z dne 14. novembra 1980 pa so pomembnejše točke dnevnega reda: 1. poročilo o poslovanju I. -IX 1980, 2. problematika zaostajanja plana v zasebnem sektorju in poročilo o cenah, 3. poročilo o poteku priprave planskih dokumentov delovne organizacije za srednjeročno obdobje 1981-1985. Komite za družbeno planiranje in gospo -darstvo SOb Radovljica je na predlog koordinacijskega odbora za družbeno planiranje pri SZDL dne 22. 10. 1980 posredoval sledeče roke za Izdelavo in sprejemanje srednjeročnih planskih aktov: - do 30. 10. 80 bodo SIS druž -benih dejavnosti in SIS materialne proizvodnje predložili združenemu delu svoje samoupravne sporazume, prilagojene usmeritvam izvršnega sveta; - do 5.11.1980 bodo izdelani samoupravni sporazumi delovnih in sestavljenih OZD ter samoupravni sporazumi krajevnih skupnosti; - do 5.11. 1980 bodo izdelani temelji planov TOZD; - do 30. 11. 1 980 bodo sprejeti temelji planov TOZD in samoupravni sporazumi; - do 31. 12. 1980 bodo vsi nosilci planiranja sprejeli plane za obdobje 1981-1985. Zaenkrat smo z našimi planskimi akti še v mejah postavljenih rokov. Temelji planov in osnutki sporazumov se izdelujejo, vendar bo potrebno, delo na tem področju pospešiti in poleg planske službe aktivirati zlasti strokovne delavce po temeljnih organizacijah. 4. poročilo o poteku priprav za gradnjo MSL Rečica in pri -prav za gradnjo stanovanj za delavce TOZD Gozdno gradbeništvo in TOZD Gozdarstvo Pokljuka. Pri pripravah dokumentacije in ostalih zadev za gradnjo mehaniziranega skladišča na Rečici so bile urejene sledeče zadeve: - izdelan je glavni projekt za ureditev terena nizke gradnje in odvodnjavanje, načrt opreme in temeljev je v izdelavi. - Zbrane so ponudbe dobavi- teljev opreme in izbran najugodnejši ponudnik. Ponudbe je poslalo pet dobavite-teljev. Kot dobavitelja opreme je komisija izbrala firmo Springer iz Avstrije. - Odkupljena je stavba in zemljišče gostilne "Stare" pod pogojem, da se od datuma 1. 9. 1 980 izprazni objekt v petnajstih mesecih. - Pridobljeno je lokacijsko do voljenje za celotni objekt. - Pri Ljubljanski banki je vložena vloga za kredit. - Za izvajalca gradbenih del je predviden naš TOZD Gozdno gradbeništvo. Iz poročila o pripravah na gradnjo stanovanjskega bloka za gradbene in gozdne delavce v Gorjah pa je razvidno, da obstajajo razne variante, katere pa nam zaenkrat ne o-mogočajo takojšnjega pričetka gradnje, čeprav so finančna sredstva za izgradnjo objekta v celoti zagotovljena, delno iz lastnih sredstev, delno pa iz stanovanjskega posojila. Predlaga se, da se začasno poiščejo rezerve razpoložljivih kapacitet po sodobnih delavskih bivališčih v Bohinju, Radovljici, Jesenicah in na Pokljuki, na področjih, kjer ti delavci grade po posameznih letih gozdne ceste in vlake. Za zimsko oz. centralno gradbeno bivališče pa naj se preuredi stanovanjske prostore v nad -stropju in podstrešju avtopar-ka. Pri snovanju predloga za stanovanjski objekt, ki se namerava graditi za gradbene in gozdne delavce, je potrebno u-poštevati stroške izgradnje, ki bodo znašali preko 1 stare milijarde dinarjev in zaradi tega izbrati tako lokacijo, katera bo za daljšo dobo najbolje odgovarjala namenu, kateremu tak objekt lahko služi. 5. Pristop GG Bled k skupni naložbi LIP - GG za gradnjo kotlovnice za požig lubja v Boh. Bistrici. Samoupravni sporazum o pristopu k izgradnji kotlovnice za lubje v Boh. Bistrici - LIO "Tomaž Godec" je bil obravnavan na samoupravnih organih TOZD. Predvidena je struktura financiranja med Zahtevnejši posek v snegu - Foto GG VPRAŠAN JE ODŠKODNINSKE ODGOVORNOSTI UP Bled in GG Bled v odnosu 50 : 50. Predračunski znesek znaša ca 60, 000. 000. -din. Pri Ljubljanski banki se bo skušalo najeti posojilo v največji možni višini. Z izgradnjo kotlovnice bo rešeno odstranjevanje lubja v mehaniziranem skladišču lesa Bohinj in Rečica. Sedaj se lubje iz Bohinja odvaža v gozd, kjer zgori brez koristnega u-činka. Z izgradnjo kotlovnice pa se bo energija, ki se proizvaja pri gorenju lubja, koristno uporabila pri lesni predelavi v Bohinju. TOZD Gozdno gradbeništvo Poročili so se: ARH Zdravko - vodja del. skupine - miner Želimo vso možno srečo na skupni življenski poti. Rodili so se: ARH Zdravku - sin Roman ABDIJANOVIČ Šefiku - hči Šefika Iskreno čestitamo! Sklenili delovno razmerje v TOZD Gradbeništvo: 1. Bolčina Pavel - zidar 2. Soklič Janko - strojnik 3. Vidic Albert - Vodja priprave gradbene proizvodnje Priznanje odškodnine delavcem, ki utrpijo škodo pri delu ali v zvezi z delom, urejajo pri nas Zakon o združenem delu, Zakon o delovnih razmerjih in Zakon o obligacijskih razmerjih. Na podlagi navedenih predpisov ima torej delavec, ki utrpi škodo pri delu ali v zvezi z delom, pravico zahtevati od temeljne organizacije odškodnino. Temeljna organizacija mora škodo povrniti, če se ne dokaže, da jo je povzročil delavec sam. Delavec uveljavlja svoj odškodninski zahtevek neposredno pri temeljni organizaciji. Če pa temeljna organizacija ne povrne škode v predpisanem roku, ima delavec pravico zahtevati odškodnino preko sodišča združenega dela. a) Krivdna in objektivna odgovornost Po splošnih načelih o odškodninski odgovornosti velja: - organizacija združenega dela je delavcu odgovorna za škodo, nastalo pri delu ali v zvezi z delom, če je do nje prišlo po njeni krivdi ali krivdi osebe, za katero odgovarja; - organizacija združenega dela prav tako odgovarja za škodo, nastalo zaradi nevarno obratujočega stroja ali nevarne dejavnosti. V sodni praksi se tako ugotavlja bodisi krivda, bodisi objektivna odgovornost TOZD. Nekaj primerov, ko so bile temeljne organizacije zavezane k plačilu odškodnine iz krivdnih razlogov: de malomarnosti. 1. Če delavcu spodrsne na spolzkih tleh, je odgovoren TOZD, ker ni poskrbel za ustrezne delovne pogoje, 2. Podana je krivdna odgovornost TOZD, če je dostop do električnega stikala otežkočen zaradi nametanih predmetov, pa delavec pri iskanju stikala zadene ob oviro ter se poškoduje. Temeljne organizacije združenega dela so objektivno odgovorne zaradi nevarno obratujočih delovnih priprav ter zaradi nevarne dejavnosti v naslednjih primerih: 1. Premikanje težjega stroja je nevarno delo. 2. Nakladanje hlodov na vagon z avto-dvigalom je nevarno delo. 3. Motorna žaga je nevarna za zdravje, saj pri delu z njo v daljšem časovnem obdobju prihaja do sprememb v organizmu, vodečih k invalidnosti. Odgovornost TOZD za nastale posledice je objektivne narave. b) Deljena odgovornost Organizacija združenega dela pa ni vedno v celoti odgovorna za nastalo škodo. Delavec sam lahko s svojim ravnanjem doprinese k nastanku škode in je zato upravičen le do povrnitve tistega dela škode za katerega odgovarja organizacija združenega dela. V takem, primeru govorimo o deljeni odgovornosti. Vprašanje deljene odgovornosti pa u-reja Zakon o obligacijskih razmerjih in pravi, da ima oškodovanec, ki je tudi sam kriv nastale škode, pravico samo do sorazmerno zmanjšane odškodnine. Temelj za deljeno odgovornost naj bi bilo takšno delavčevo ravnanje, ki vsebuje elemente hude malomarnosti oziroma naklepa. V zvezi s tem so sodišča odločila: 1. Temeljna organizacija, ki ne izvede potrebnih ukrepov za varstvo življenja in zdravja delavcev, je odgovorna za škodo, delavec pa je odgovoren le, če je nesrečo povzročil bodisi zavestno, bodisi iz hu- 2. Delavec je soodgovoren le, če ravna naklepno ali grobo malomarno. 3. Delavec ni soodgovoren, če se pri delu na višini ni privezal, saj je po drugi strani bila lestev, na kateri je med delom stal, pokvarjena, varovalni oder ni bil postavljen in tudi nadzor nad delom je bil opuščen. 4. Gozdni delavec se mora zavedati, da je vožnja na ohišju traktorja nevarna in je zato podana njegova soodgovornost za škodo nastalo v posledici padca. 5. Gozdni delavec mora sam trpeti škodo, nastalo pri podi ranju drevja, ker se je lotil dela v drugem sektorju svojevoljno (v prizadevanju za večjim dohodkom) potem, ko je delo v svojem sektorju opravil že do 10. ure. c) Odškodninska odgovornost delavca Z razstave v osnovni šoli na Bledu Foto GG Razstavljali so gozdarji - likovniki Foto GG V dislociranih oddelkih se izobražujejo gozdarji - gozdni delavci v treh ciklusih oziroma ob delu. V ciklusih je zajet isti program kot za mlade v redni dvoletni šoli. V šoli je 21 redno in 6 honorarno zaposlenih učiteljev. V 6 u-čilnicah sedi letos 182 učencev. Prvi in tretji letnik imata po dva vzporedna razreda. Največ težav dela učencem matematika in nemški jezik. Vsak razred ima po 1-2 odličnjaka, največ pa jih konča z dobrim uspehom. Tako je povprečna ocena 3.04. Od 5-8 učencev ne konča uspešno razreda. Razredi o-ziroma razredne skupnosti tekmujejo med seboj v: učnem uspehu, vedenju, športu, v delovnih akcijah, urejenosti sob v domu in podobno. Za prizadevnost so učenci nagrajeni s strokovnimi ekskurzijami, plaketami itd. Tako kot je delavec, ki utrpi škodo pri delu ali v zvezi z delom, upravičen zahtevati od TOZD odškodnino, je dolžan delavec, ki pri delu oziroma v zvezi z delom namenoma ali iz hude malomarnosti povzroči škodo temeljni organizaciji le-to povrniti. Če pa povzroči škodo več delavcev, je vsak izmed njih odgovoren za tisti del škode, ki ga je povzročil. M. O. Dan žalosti je daljši kakor mesec veselja. NEKAJ O G Š Povsem normalno se nam zdi, da vsaka stroka skrbi za izobraževanje svojih delavcev. Ljudem so dane možnosti za usposabljanje v DO, na posebnih strokovnih šolah do visokošolskega študija. Tudi gozdarji v Sloveniji i-mamo podobne možnosti. Tečaje, seminarje ipd. organiziramo v DO. V Postojni imamo edino poklicno in srednjo šolo združeno v Gozdarskem šolskem centru. Za višje in visoko izobraževanje imamo gozdarsko fakulteto v Ljubljani v okviru Biotehnične fakultete. Sredstva za vse te vrste usposabljanja združuje- C POSTOJNA jo delavci gozdarstva v TOZD. Večini zaposlenih ni znano, kako delujejo te izobraževalne ustanove. Materiali s katerimi hodijo naši ljudje kot delegati na seje raznih skupščin so preobsežni, da bi jih objavili v našem glasilu. Zato se bomo samo na kratko sprehodili skozi te ustanove. Tokrat si oglejmo Gozdarski šolski center Postojna (imenovan GŠC). GSC ima naslednje enote: - Gozdarska tehniška šola (redna in dopisna) - Sola za gozdarje (gozdne delavce - poklicna) - strojna postaja - dom za učence (v gradnji nov) - dislocirani oddelki za gozdarje so pri: GG Celje, GG Brežice, SGG Tolmin, "Lesna" Slovenj Gradec, GG Novo mesto in GG Bled. Prvi koraki mladih motoristov. - Foto GG Lani je končalo srednjo šolo (diplomiralo) 38 dijakov. Pouk izvajajo po predmetnikih in internih samoupravnih aktih. Osnova je letni delovni načrt, ki se razdeli na mesečnega in nato na tedenskega. Letni načrt sprejema pedagoški zbor, svet centra in po obravnavi v TOZD še skupščina posebne izobraževalne skup nosti za gozdarstvo v Sloveniji. Posebej velja poudariti pouk obrambe in zaščite. Učenci so v tem tudi tekmovali in so zasedli 2. mesto v republiki in 7. mesto v zveznem merilu. Poleg izdajanja lastnega glasila so učenci vključeni še v druge interesne dejavnosti kot: negovanje tradicij NOV, delo v OO ZSMS, v marksističnem krožku, v literarnem krožku, v krožku OZN, v biološkem krožku, v alpinističnem odseku, v jamarstvu in foto sekciji. V športu so dosegli nekaj lepih uspehov, na primer atleti so dosegli: - Ob žici okupirane Ljubljane 3. mesto - tek 1980 Koper - 1. mesto - tek po ulicah Postojne - 1. me -sto - tek po Tolminu - 1. mesto - tek v Kočevju - 2. mesto Z JLA so imeli 9 sodelovanj. Tekmujejo še v odbojki, rokometu in strelstvu (prvo mesto). Tudi v raznih delovnih akcijah so se izkazali. Sodelovali so pri delih v športnem parku in v pripravah za rušenje njihovega dijaškega doma. GŠC je samoupravno organiziran s svetom centra, svetom delavcev, svetom staršev, z izvršnim odborom, disciplinsko komisijo, komisijo za samoupravni nadzor in komisijo za delitev OD. Učenci pa imajo in delujejo v šolski razredni, domski in vzgojni skupnosti. Izvršilne naloge opravljajo po posebej izvoljenih komisijah. Na gozdarski srednji šoli se izobražujejo tudi odrasli. V oddelku je nad 40 slušateljev razdeljenih v dva letnika. Večini pomeni to nadaljevanje šolanja od gozdarja ali delovodja. Sedem primerov se želi prekvalificirati iz drugih strok (avtomehaniki, šoferji ipd. ). V 16 primerih pa želijo priti v gozdarstvo od drugod kot npr. kmetje, lesni tehniki, mizarji, rudarji, usnjarji ipd. Oddelek je organiziran na seminarsko inštruktorski način, to je, da slušatelji obiskujejo seminarje in nato polagajo izpite. Za vsak izpit imajo mesec dni časa. Težjo snov lahko polagajo v dveh delih (npr. matematiko). Osip vpisanih je kljub prizadevanju šole visok. Tako je od 404 vpisanih po letu 1964 končalo šolo le 120 diplomantov. Skupino odraslih odlikuje večje zanimanje za snov in večje praktično predznanje. Težave imajo pri splošno izobraževalnih predmetih. Učiteljem je potreben drugačen pristop in drugačne metode dela. V GŠC usposabljajo že 13, generacijo mladincev za gozdarje -gozd. delavce. Šolanje traja dve leti. Teoretični del jev zimskih mesecih in praktični nato v DO. Trenutno je v prvem in drugem razredu 37 učencev. Udeležujejo se vseh izven šolskih dejavnosti kot isti iz srednje šole. V okviru te šole za gozdarje so redno delovali dislocirani oddelki pri GG Celje in Brežice (skupaj), Lesna - Slovenj Gradec in SGG Tolmin. Pouk je bil v ciklusih po adaptiranem učnem načrtu. Na strojni postaji kot enoti GŠC je bilo izvedenih več tečajev za OZD. Za traktorje kolesnike je končalo tečaj 79 delavcev, za težke zgibnike 30., za dvigala na kamionih 118, za gozdne žičnice 41 tečajnikov. Iz naše DO se je tečajev udeležilo 9 delavcev. Sodelavci GŠC se poleg rednega dela zavzeto pripravljajo tudi na prehod v usmerjeno izobraževanje. Tako so že izdelani temelji plana z elementi usmerjenega izobraževanja. Poklici so usklajeni z novo nomenklaturo po razporeditvi delovnih nalog. Usklajeni so programi po vsebini za vse stopnje izobraževanja. Za DO so organizirali tečaj za delo inštruktorjev praktičnega pouka. Center ima v celoti izdelan svoj akcijski program za prehod na usmerjeno izobraževanje. V domu za učence je delalo 6 vzgojiteljev. V šolskem letu 1980 /1981 so učenci v hotelu, ker gradijo nov dom. V "domu” je bilo organiziranih 8 prireditev, 12 proslav in dve razstavi. Še bi lahko naštevali dela in na- Del skladišča lesa v Fužinah za predelavo v lesovino. Foto GG loge, ki jih Izvajajo delavci GSC, a bi presegli namen tega prispevka. Stalne kadrovske težave, skrb za finančna sredstva, novogradnja doma za učence in gostova,-nje v hotelu je samo nekaj dejavnikov, ki motijo normalno delo GSC v Postojni. To smo zapisali zato, da vas spomnimo na to, da v okviru gozdarstva skrbi za našo prosveto ekipa gozdarjev -lahko entuzijastov in nam pomagajo dvigati strokovni nivo znanja delavcev. Ker radi kritično ocenjujemo delo drugih, ne smemo pozabiti, da smo stanovsko soodgovorni za razvoj stroke kot celote to je tudi za izobraževanje novih generacij. Zamislimo se lahko ob vprašanju, če je to vse, kar smo lahko storili? H. Z. Spravilo z gravitacijsko žičnico v Belci - Foto GG r..."STROKOVNA EKSKURZIJA PO BOSNI I Po sklepu centralnega sveta temeljne organizacije kooperantov Gozdnega gospodarstva Bled je bila od 9. do 12. oktobra 1980 strokovna ekskurzija po Bosni in Hercegovini, za člane samoupravnih organov TOK gozdarstvo, katere se je udeležilo 45 gozdnih kooperantov. Udeleženci so si poleg ostalega ogledali in se istočasno seznanili s kmetijsko proizvodnjo in samoupravo ter kooperacijo v kmetijskem okolišu Knežice, v Prije-doru so si ogledali posestvo in nekaj kooperantov, enako v kmetijskem okolišu Orašje, ter kmetijski center in nekaj kooperantov v Sarajevu in okolici. Udeleženci so lahko ugotovili velik napredek v nenehnem povečanju kmetijske proizvodnje na posestvih v družbeni lasti in pri kmetih kooperantih, Število kmetov kooperantov je vsak dan večje. V svojih temeljnih organizacijah kooperantov podpisujejo dolgoročne samoupravne sporazume o kooperacijski proizvodnji. TOK-i so združeni v večje kmetijske organizacije, te pa v končni fazi v SOZD ("UPI" ujedinjena poljo-privreda, promet i industrija Sarajevo) kmetijstva, prometa in industrije za celo republiko Bosno in Hercegovino. Vsak kmetijski proizvajalec - kooperant, ki s svojim delom ustvari najmanj najnižji poprečni osebni dohodek republike Bosne in Hercegovine, ima tudi enako socialno zavarovanje kot delavci v združenem delu (pokojninsko - invalidsko ter zdravstveno zavarovanje). V vseh kmetijskih osnovnih organizacijah po naseljih imajo kmetijske strokovnjake, ki pomagajo kmetom kooperantom z nasveti in strokovnimi navodili. Da so kmetje - kooperanti čim tesneje povezani z družbenimi organizacijami, po potrebi dobivajo kredite za gradnjo hlevov in nakup strojev. Kmet proizvajalec npr. zgradi svoj hlev za perutnino ali svinje, organizacija združenega dela pa da kooperantu opremo. Tako npr. tak kooperant dobi v rejo nekaj tisoč piščancev, brojlerjev ali nesnic, 150 ali več prašičev. Taki kooperanti kljub temu, da dobijo krmila od OZD, ustvarijo tolikšen osebni dohodek, da so v red nem delovnem razmerju, delajo pa doma. Prav tako so lahko kooperanti kmetje, če imajo Vsaj šest krav molznic in pogodbeno oddajajo mleko. Vse take in podobne kooperante imenujejo "mini farme", ki jih je iz dneva v dan več. Glede na to načrtujejo, da bodo v Bosni in Hercegovini v naslednjih petih letih povečali proizvodnjo v poljedelstvu, živinoreji, sadjarstvu in predelavi do dvakrat, ker načrtujejo tudi pospešeno urejanje sedaj še nerodovitne zemlje, ki jo je nad 20 %. Poleg tega pa v Bosni in Hercegovini tudi na podeželju gradijo veliko novih stanovanjskih hiš. Pravijo, da največ hiš gradijo zdomci in tisti, ki delajo v Sloveniji in pošiljajo denar domov za razne gradnje. Poleg kmetijstva je v Bosni in Hercegovini zelo pomembno tudi gozdarstvo, kjer je 50 odstotkov ali 2.721.000 ha gozdnih površin ali 30 odstotkov gozda v Jugoslaviji. Tako imajo skupne lesne zaloge 322 milijonov m2. O-koli 80 odstotkov vseh gozdov je v družbeni lastnini, s katero upravljajo tri OZD s 24. 000 -zaposlenimi. V vseh gozdovih imajo letni prirastek 8. 700. 000 m3, sekajo pa letno le cca 6.800.000 m3 lesa, ker je še veliko gozda brez gozdnih poti. Udeleženci strokovne ekskurzije so lahko ugotovili, da je socialistična republika Bosna in Hercegovina v zadnjih letih poleg industrije dosegla zelo velik napredek v kmetijstvu in gozdarstvu. -Za naslednje petletno oodob- Na našem območju so najbolj številne in tudi z najdaljšo tradicijo pašne skupnosti, v zadnjem času pa se ponovno oživljajo tudi strojne skupnosti. Kmetijska proizvodna skupnost Gorjuše je zanimiva po svoji programski zasnovi. Za cilj si je skupnost postavila visoko proizvodnjo mleka in mesa na osnovi doma pridelane kvalitetne krme. Na osnovi te orientacije so zasnovane akcije skupnosti v treh smereh: - Popis stanja kmetijskih površin, na katerih kmetje še pridelujejo krmo; priprava površin za strojno obdelavo; opti-miranje košnje in konzerviranje krme na podlagi rezultatov kemične analize vzorcev krme. - Količina in sestava obrokov pri krmljenju; ekonomičnost vključevanja krmil v obrok; organiziranje A - kontrole in dvig mlečnosti krav; ekonomsko spodbujanje privezovanja telet za pitanje in plemensko rejo. - Izboljšanje stanja zbiralnic mleka in organizacije prevzema mleka; higienična proizvodnja in predelava mleka. V proizvodno skupnost smo vključili 30 kmetov z Gorjuš, s Koprivnika, iz Češnjice in Jereke. Dana je možnost, da k skupnosti pristopijo tudi drugi kmetje s pogojem, da dosegajo na kravo vsaj 2.000 1 mleka in oddajo v gospodarstvo najmanj 8.000 1 mleka letno. V letu 1979 je teh 30 kmetov redilo 154 krav in proizvedlo za trg 380. 000 1 mleka. Z ozirom na težke hribovske proizvodne pogoje se člani skupnosti zavzemajo, da bi družbeno pomoč, ki je sedaj dana pri nabavi gnojil in krmil, razširili še na druga področja proizvodnje (zavarovanje živine, skočnina itd, ) S člani skupnosti se sestajamo po potrebi, najmanj pa enkrat mesečno. Na sestanke bomo po potrebi vabili tudi predstavnike kmetijske zemljiške skupnosti, GG Bled, veterinarje in predstavnike družbeno-političnih organizacij. Majda Loncnar, dipl. ing. agr. je pa načrtujejo še hitrejšo gospodarsko rast. Pri tem jim, po njihovih trditvah, veliko pripomore Zakon o združenem delu in na vseh področjih dela in življenja nenehen razvoj delavskega samoupravljanja. Udeležencem ekskurzije so predstavniki povedali, da bo gradivo samoupravnih sporazumov o temeljih načrtov za obdobje 1981 - 1 985 pripravljeno do zaključka meseca oktobra tako, da ga bodo na referendumih v vseh osnovnih organizacijah sprejemali že v mesecu novembru. Ciril Rozman kmet kooperant - GG Bled Kmetijska proizvodna _ skupnost Gorjuše Kmetje se zaradi lastnih proizvodnih interesov in ob družbeni podpori ria različnih področjih kmetijske proizvodnje združujejo v različne oblike proizvodnih skupnosti. • Proizvodni interesi združevanja so: smotrna izraba kmetijske mehanizacije, možnost uvajanja nove tehnologije, povečanje donosov in delovne storilnosti, torej z eno besedo - izboljšava ekonomičnosti kmetijske proizvodnje. Družbena podpora se pri osnovanju skupnosti kaže v ugodnih kreditih, v subvencijah in tudi v obliki sofinanciranja naložb. Žičničarji so pohiteli s spravilom pred snegom Foto GG UMRL JE MATEVŽ POKLUKAR Poljšica: Matevž se je rodil na Poljšici pri Gorjah leta 1896. Kovaškega poklica se je izučil na Koroškem. Prva svetovna vojna ga je pripeljala na bojišče v Galicijo. Nekaj časa je delal pri privatnem kovaškem mojstru Janezu Poklukarju v Gorjah, nato v kovačnici v Grabču pri Kapne-ku, njegova poslednja zaposlitev pa je bila na Fortuni pri Ulčarju, odkoder je šel tudi v pokoj. Ta delavnica pa je takrat že spadala v okvir delovne organizacije Gozdnega gospodarstva Bled. Nekaj časa je delal tudi na Mrzlem Studencu na Pokljuki in tudi v okviru GG-ja Bled. Osemurnega delavnika skoraj ni poznal, saj je delal po dvanajst ur dnevno ali še več. Umrl je star 84 let. Imela sem čudovito babico, ki je - verjeli ali ne - pri 60 letih i-mela obraz brez gub. In kaj je za to storila? Skoraj nič. Vsak dan si je na obraz nanesla z vato par kapljic jedilnega olja (zvečer). Po 10 minutah si je obrisala obraz in tako vse do 60 let. Poizkusite, skoraj nič ne stane, seveda, če imate olje! Francelj je imel grdo navado, da je ob vsaki žalostni novici, ki jo je zvedel, dejal: ja, lahko bi bilo pa še huje. To je njegove prijatelje tako jezilo, da so se domenili in mu povedali tole novico: "Veš Francelj, Primožev Anzek je sinoči dobil pri svoji ženi Stefucovega Jožka. Tako je bil jezen, da je oba s sekiro po glavi. Potem je zažgal hišo, gospodarsko poslopje, šel v gozd in se obesil. " Francelj: "Ja, lahko bi bilo še huje. " Tone: "Si nor, ali ni to dovolj hudo. " Francelj: "Ja, lahko bi bilo pa še huje, veš, pred Štefucom sem bil namreč jaz pri njegovi ženi. " In še to. Iskal sem podatke o njegovi zaposlitvi na gozdni upravi na Bledu, v avtoparku na Rečici, oziroma v Spodnjih Gorjah in pri tovarišici Nadi Ulčarjevi na Fortuni, toda vse zaman. Nikjer podatkov o človeku, ki je vse življenje vihtel težko kovaško kladivo? ! Toda, bodisi kakorkoli, ta zapis sem mu posvetil v njegovo zadnje slovo. Delal je za nas in za našo novo družbo, bil je pošte-njakar in odličen pevec. Bil je samec in kot je mirno in pošteno živel, tako je tudi odšel od nas, skromno in potihoma. Toda Matevž, od nas vaščanov ne boš pozabljen, imeli te bomo v trajnem spominu. Jože Ambrožič DOMAČA LEKARNA (iz 100-letne pratike) Arnik a Pri nas znaša cvetlica. Dobro zdravilo za nove rane. Sop arnike daj v steklenico in nalij čeznjo čist špirit ali žganje. Čez 4 dni je zdravilo že uporabno. Ko rano izpiraš, prilij vodi malo arnike. Na rano polagaj v arniko pomočen bombaž. Bezeg Vse se da uporabiti: listje, skorja, korenje, cvet in jagode. Čaj iz bezgovega listja je najboljša čistilo za kri. Poleti lahko rabiš zeleno listje, pozimi pa posušeno. Za vodenične je čaj iz bezgovega korenja. Posušene črne jagode dobro služijo ob hudi driski. Borovnice Posušene jagode so dobro zdravilo proti hudi driski. Zdravilo je še boljše, če daš v steklenico žganja dve ali tri pesti borovnic. Vzemi žlico tega žganja in daj v osem žlic kropa. To potem popij. Čez osem ali deset ur to ponovi. Dobro je jemati nekoliko kapljic na sladkorju. Če imaš grižo, pij to žganje v kropu in daj na želodec tople obkladke z vodo in kisom. Brinjeve jagode Brinjevec je dobro zdravilo za prehlajen želodec. Brinjev les in še bolj jagode - naredijo prijeten duh v sobi, če jih zažgeš. Brinjeve jagode žveči, če zahajaš k bolnikom z nalezljivimi boleznimi. Kdor ima slab želodec, naj žveči brinjeve jagode. Komur zastane sapa v želodcu, prav gotovo pomagajo jagode. Brinjeve jagode slove tudi kot zdravilo za kamen in pesek, za ledvične in jetrne bolezni. Hrastova ali dobova skorja Komur se dela golša ali "krof", kdor ima trde otekline, želzni otok, naj si napravi obkladke ali ovitke s hrastovo zavrelico. Z M ŠPORT V okviru Športnih tekmovanj, ki so organizirana med članicami sestavljene organizacije GLG, je 11, 10.1980 ZLIT Tržič organiziral ekipno prvenstvo SOZD v ba-lilanju. Prireditev je dobro uspela, predvsem po zaslugi organizatorjev tekmovanja. Škoda je le, da ekip v balinanju niso organizirale vse članice SOZD. Po končanem tekmovanju so se ekipe razvrstile takole: 1. mesto Jelovica Škofja Loka 6 točk 2. mesto ZLIT Tržič 6 točk 3. mesto Gradis LIO Šk. Loka 6 točk 4. mesto GG Bled 2 točki 5. mesto LIP Bled 0 c-*- O Q< V Pri enakem številu točk so bili najboljši Jelovčani - po pravilih tekmovanj v balinanju. PRVENSTVO GG BLED V MALEM NOGOMETU Na blejskem nogometnem igrišču je bilo v četrtek, 2. oktobra, tretje prvenstvo naše delovne organizacije v malem nogometu. V lepem jesenskem popoldnevu se je pomerilo šest ekip, edinole Jeseničani niso uspeli sestaviti e-kipe. Na prvenstvu je sodelovalo približno 50 članov kolektiva, kar kaže na priljubljenost tovrstne rekreacije. Vse ekipe so prejele diplome, tri prvouvrščene lične pokale, vsak posameznik pa še klobaso in čaj. Rezultati: skupina A: Pokljuka : Avtoprevoz 3 : 1 Avtoprevoz : Bohinj 4 : 4 Pokljuka : Bohinj 2 : 2 skupina B: Gradbena:TOK Radovljica 2 : 1 Gradbena : DSSS 4 : 2 DSSS : TOK Radovljica 5 : 3 Za tretje mesto DSSS : Bohinj 6 ; 4 (po sedemmetrovkah) Za prvo mesto Pokljuka : Gradbena 2 : 0 Končni vrstni red: 1. Pokljuka 2. Gradbena 3. DSSS 4. Bohinj 5. Avtoprevoz 6. TOK Radovljica Kapus Miroslav Občinsko sindikalno prvenstvo v plavanju Na letnem kopališču v Radovljici je bilo 29. avgusta prvenstvo v plavanju. Peščica članov naše DO je dosegla zelo lepe uvrstitve. Skromna udeležba pa je bila razlog slabši ekipni uvrstitvi. Rezultati: 50 m prsno - moški do 27 let 28. Vidic Albert (nastopajočih 31) - moški 28-35 let 3. Kapus Miro (27) - moški 41-45 let 2. Ahac Boris (14) - moški nad 45 let 2. Zorec Peter (11) 50 m kravl - moški 28-35 let 7. Boškovski Drago 21. Šolar Zvone (28) - moški 41-45 let 3. Ahac Boris (7) - moški nad 45 let 2. Zorec Peter (4) 50 m hrbtno - moški 28-35 let 5. Šolar Zvone (7) štafeta 4 x 50 m prosto - moški 12. GG Bled (12) Ekipni vrstni red - moški 6. GG Bled (16) Občinsko sindikalno prvenstvo v balinanju Zadnjo nedeljo v septembru je bilo na balinarskem igrišču v Lescah prvenstvo za leto 1980. Udeležilo se ga je 10 ekip, izmed katerih je naša osvojila 6. mesto. Občinsko sindikalno prvenstvo v avto raily-u Dan pred prvenstvom v balinanju je AMD Radovljica izvedla avto rally "GORENJSKA 80". V prelepi jesenski soboti je tekmovalce pot vodila s Starta v Radovljici do Bohinjske Bistrice, od tu preko Pokljuke, Gorij, Lesc in Begunj, Tržiške Bistrice do Podnarta. Od tu pa mimo Krope, skozi Kamno gorico in Lancova do Ribna, kjer je bil tudi cilj. V Radovljici in Podnartu so imeli vozniki še dve spretnostni vožnji. Med 36 moškimi dvojicami je nastopilo tudi 9 naših, ki so v skupnem seštevku z velikim naskokom osvojili prvo mesto. Med posameznimi posadkami sta Do-naval - Burič osvojila 2., Urh -Kobal 4. ter Pogačar-Kavčič 6. mesto. Ostali so se uvrstili nekoliko slabše. K. M. Glasilo "PRESEKI" ureja uredniški odbor organizacije združenega dela GG Bled, Ljubljanska cesta 19. Odgovorni urednik Boris Robič , tiska Delavska univerza Tomo Brejc Kranj v 5oo izvodih.