Glasilo obmejnih Slovencev.
Uredništvo in upravništvo v Gornji Radgoni, | Izhaja vsak petek zjutraj in stane s poštnino Inserati: Ena šeststolpna petitvrsta (prostor Spodnji Griz št. 7, I. nadsfr. L Telefon št. 7. | vred za celo leto SOK, za pol leta 15 K, za j 3 mm visok in 45 mm širok) K 1-50. Pri večkratni Rokopisi se ne vračajo.	| četrt leta 8 K. Posamezna številka stane 80 vin, j	objavi primeren popust.
Hsnefslii Jugoslavija.
Jugoslavija je agrarna država. Če pogledaš na zemljevid, če poznaš statistične številke, ako potuješ sem in tja širom naše domovine, povsod ti prihaja pred oči agrarni značaj Jugoslavije. Tudi zadnje volitve so to potrdile. Bolj ko se bode ustaljevale politične in gospodarske razmere, bolj bo silil agrarni značaj v ospredje.
V Jugoslaviji se okoli 80% prebivalstva peča s poljedelstvom, živinorejo, vinogradništvom, sadjerejo — sploh s vsemi vejami narodnega gospodarstva, ki so vezane na zemljo in njeno obdelovanje. Kmetski stan tvori tedaj pretežno večino prebivalstva, le 20% odpada na druge poklice. Zaradi tega je Jugoslavija ena najbolj agrarnih dežel v Evropi.
Pred sto leti je imela vsa Evropa agrarni značaj. Odkar pa je bil izumljen parni stroj (1. 1785) je zelo napredovala industrija. Preje je opravljal vse delo človek s svojimi rokami. Zdaj je stopil na njegovo mesto stroj. Gonilno silo mu je dajal premog, ki so ga začeli kopati v vedno večjih množinah. Premog in parni stroj sta v enem stoletju temeljito izpre-menila zahodnoevropske dežele. V Angliji' je kmet domala izginil. Prebivalstvo se je silno razmnožilo, nastala so velika mesta, ki so okrog morskega obrežja in okoli velikih premogovnikov posuta kakor gobe v gozdu. Za kmeta tu ni bilo prostora; izselil se je v Ameriko ali pa je postal tovariški delavec in rudar. Od 1. 1871 se razvija tudi Nemčija v močno industrijsko državo. Svetovna vojna jo je sicer potisnila nekoliko nazaj, ni pa mogla poškodovati korenin njenega razvoja. Tako se bo tudi Nemčija v bodočnosti popolnoma industrijalizirala, k čemur bo mnogo pripomogel nov zaveznik sodobne industrije: elektrika. Prejšnja Avstro-Ogrska je bila industrij sko-agrarna država. Kruh je rasel na Ogrskem in Hrvaškem, v ostalih deželah pa so napredovale tovarne, odpirali se novi plavži, množila se velika trgovska podjetja. Od nasledstvenih držav ste najbolj industrijski Čehosiovaška in Avstrija. Avstrija
je sedaj čisto industrijska dežela, ker ne pridela dovolj žita niti za lastno porabo. Čehosiovaška industrija je na dobrem glasu, a še večji razvoj jo čaka v bodočnosti. Tudi ta država je na potu, da postane popolnoma industrijska.
Balkanske države in Madžarska so še ohranile agrarni značaj, da niti ne omenjamo Poljske in Rusije, od katerih je zadnja najbolj agrarna dežela v Evropi. Med temi balkanskimi državami gospoduje Jugoslavija. Naša domovina ima vse pogoje za vzorno agrarno državo. Osvobojeni kraji leže med Srednjo Evropo in Balkanom. S srednjo Evropo nas veže Donava ter več dobrih železnic, z ostalim svetom pa Jadransko morje. Sicer so zveze z morjem še zelo pomanjkljive, ker nam je Italija ugrabila vse bivše avstro-ogrske luke, k dalmatinskim pristaniščem pa ni dobrih železnic, a vzlic temu je naš položaj ugodnejši, kakor n. pr. položaj Madžarske in Ru-jriunije, katerih prva sploh nima dohoda k morju, druga pa je obrnjena k Črnemu morju, katero ji ne prinaša posebnih koristi, ker je od Sredozemskega morja oddaljeno, zelo nemirno in viharno, povrh tega pa ima Rumunija pri izvozu žita nevarnega tekmeca v Rusiji ne glede na to, da slednja začasno ne izvaža svojih pridelkov. Bolgarija in Grška ne pridete v poštev za Srednjo in Zapadno Evropo. Jugoslavija je tedaj v prvi vrsti poklicana, da prideluje kruh za industrijske evropske dežele.
Ni nobenega dvoma, da ima tudi naša domovina mnogo pogojev, da se razvije v industrijsko deželo. Toda ti pogoji še. niso tako srečno združeni, da bi bil njen razvoj nagel kakor je bil v Angliji in drugod. Poraz v borbi za Jadransko morje nas je sunil daleč nazaj. Mi smo na morju pod kontrolo močnejšega soseda Italije — katerega največji up je razvoj domače industrije. Postanek nove industrijske države na drugi strani Adrije bi prinesel Italiji gotovo smrt. Vzgledi drugih držav nas uče, da so industrializacijo najbolj pospešile kolonije. Kaj bi bila Anglija brez svojih	velikanskih
kolonij? Mala	industrijska	Belgija	ima isto-
tako obširnejše kolonije kakor je sama. Tudi k indu-
strijskemu razvoju Nemčije so mnogo doprinesle prekmorske kolonije.
Nam manjka potrebna svoboda na morju, nimamo kolonij, velikih premogovnikov itd. Za razvoj industrije se zahteva velik kredit. Nemčija je od 1. 1871 sem vporabljala francosko vojno odškodnino za zgradbo svojih ladjelnic in novih železnic. Naša zemlja je sicer bogata na rudah, toda samo to nam ne bo ustvarilo industrije. Bodočnost naše države leži še vedno v obdelovanju zemlje. Razmah industrijskega življenja posega globoko v mišljenje in čustvovanje prebivalstva. Proletarske množice prinašajo v človeško družbo razkroj in nered. Nasproti njim je poljedelec, držeč se čvrsto svoje grude, nosilec mirnega in treznega napredka, nosilec tiste civilizacije, ki se ne rodi iz ekstremov in ne teži za ekstremi. To je zlasti za male narode in šibkejše države velikanskega pomena.
Slovani nimamo mnogo talenta za vzdrževanje silne, krepke države, kakor ga ima germanska rasa. Zaradi tega ne smemo delati naglih skokov ne v gospodarskem ne v kulturnem razvoju. Kar gradimo, moramo graditi solidno, smotreno in iz zanesljivega materijala.
To velja tembolj za nas Jugoslovene, ki sploh še nismo bili politično ujedinjeni in smo živeli še do zadnjega časa pod vplivom tujih kultur, deloma celo pod vplivom duhu industrijske Evrope popolnoma nasprotne vzhodne kulture. Mi moramo iz naše mlade države zgraditi krepko, solidno stavbo, ki se bo včakala stoletij. Izkoristiti moramo svoj ugodni položaj kot žitnica srednje Evrope. Predno bo ostala Evropa docela industrializirana se bo tudi naša država nahajala na čvrstih temeljih, tako v gospodarskem kakor v političnem oziru.
Neki učenjak je preračunil, da lahko prebivalstvo Jugoslavije tekom petdesetih let narase na 20 milijonov. Tem 20 milijonom zamore dati naša rodovitna zemlja dovolj dela in jela. Tako ojačena država pa bo že sposobnejša, da si pribori pogoje, ki ji bodp omogočili blagodati velikega industrijskega napredka. Medtem bo mogoče stala svetovna indu-
Ypsilon.
Héo je Mjaiisu Me poeta!
liL
Moderna in resnična povest.
Če bi pustil Habjanovega Jožeta tam, kamor so ga postavile njegove dobre inslabe lastnosti, tedaj bi bil te povesti konec. Toda zavozljati hočem glavnega junaka s samim g. Koničnikom kot predstaviteljein jugoslovanstva in prijateljem starih preizkušanih družabnih razmer. Evo: Volitve so se približale in že so stale pred durmi. Koničnik je bil v hudih skrbeh za svojo stranko, kakor vsak pošten in pravičen Slovenec. Od vodstva stranke izdano parolo: „Vsak. naš na volišče!“, je razumel resno in s takšnim rešpektom, da je sklenil, ne zamuditi nobene ure in ne izpustiti prav nobenega volilca, ki bi s svojim številom pomnožil vojsko pravičnih. Med izvoljenci je bil seve tudi Habjanov Jože. G. Koničnik je bil blag in razumen mož, pa je Jožetu že naprej odpustil vse izgovore, ki so imeli enaki konec: „Brez mene bodete že opravili!“ G. Koničnik se je prepričal, da se nesrečni Jože sploh ne zaveda nevarnosti, ki nam preti od številnih nasprotnikov in da celo pred bolše-vizmom nima dovolj strahu. Radi tega ga je povabil v svojo klet in mu v dveurnem govoru razodel vse javne in sramežljive strani naše domače politike. Jože je bil proti koncu brez dvoma zelo ginjen, zakaj g. Koničnik ne skopuje z vinom, če gre za narodni blagor. Tako je mogel g. Koničnik ugotoviti, da je Jože natančno poučen, „kaj je ^ na stvari.“ Hudomušni pisatelj bi pač namignil, da je bil Jože glede vina bolj, glede politike pa manj na jasnem, toda pustimo Janezu Mico in vsakemu svojo pravico. Naj-
težja preizkušnja je bila g. Koničniku prihranjena za zadnje dni pred slovito nedeljsko bitko.
G. Koničnik se je tega v polni meri zavedal, toda ni mogel najti najprimernejšega načina, da Jožetu razloži pomen volilnih skrinjic in krogljic. Stvar je bila resna, kajti komaj pridobljena zavest o nevarnosti političnih nasprotnikov bi bila prazna pena, ako Jože ne bi vrgel krogljice v tisto skrinjico, ki jo je predstavljal g. Koničnik. Slednjič se je vendarle zdelo, da v Jožetovi glavi svita in da je vedel za število skrinjice, hkrati pa tudi način, kako mora pokazati figo šesterim preostalim nasprotnikom.
28. novembra je stopal Habjanov Jože skupaj z g. Koničnikom, ki je bil — bodi mu povedamo v čast — celo predstavnik stranke, na oddaljeno volišče. Čiiatelj bi želel, da bi mu opisal čustva, ki so se .„rojila in podila v junakovi glavi“. Toda ravno pri teh sem v nemali zadregi, ki mi sicer ugaja, leer iz že utemeljenih vzrokov ne maram dolge povesti. Čustev in misli je bilo v Jožetovi glavi bore malo, dasiravno mu je g. Koničnik iznova vzbujal strah pred bolševiki, pri čemur se je Jože zaklel, da bo proti nfim tudi tedaj, ako bi bili zmagali. V bližini volišča ga je g. Koničnik kot izkušeni poznavalec njegove nerodnosti še enkrat opozoril, naj pazi njegovmigljaj in spusti kroglico tam, kjer je treba.
Jožetu je bilo tesno pri srcu in že ga je jezila ta komedija s skrinjicami in kroglicami. Se tesneje mu je pač postalo, ko je vstopil v volilno sobo in zagledal pred sabo celo krdelo gospodskih veljakov, sedem skrinjic na mizi in zadaj za njimi mučeniški obraz g. Koničnika.
Ker nisem kronist, bom opustil navmesne pri-
petljaje in preidem na trenutek, ko je Habjanov Jože s krogljico v roki stopal k skrinjicam. Bil je ves zmeden in se je tresel na telesu. Čemu? Ali se je morda zavedal, kako velikanskega pomena so volitve za usodo g. Koničnika in vseh pravičnih ljudi v fari? Ali pa mu je morda prišla v spomin skrinja zaveze, ali pa, kar je verjetnejše, debelo okovana skrinja v Koničnikovi spalnici? Skrivnostna moč ravna človeške korake in par korakov lahko odloči usodo. Pa čemu vsi zijajo vanj? Ali nimajo drugega opravila? Preklicana gospodska komedija, ali te je bilo treba? Zakaj neki je g. Koničnik tako spačil obraz? In čamu obrača svoje pravične oči? Jože se je spomnil na lov na rake in je prav okorno segel v prvo skrinjico ter tako po vrsti, pri tem pa je pozabil, katera izmed njih je Koničnikova. Krogljica mu je postajala vse težja in jo je komaj držal v roki. Končno mu je odleglo in po trenutnem odmoru, med katerim se je g. Koničnik jezno dvignil in še grše namrdnil, je krogljica padla v — komunistično skrinjo.
Kaj je bilo pozneje, ne povem. Toda za mene je zanimivo to-le: V komunistični paradiž je pri-krevsal pošten, pravičen, bogaboječ človek, Habjanov Jože po imenu. Pravičnik je on, kakor je pravičnik njegov gospodar g. Koničnik. Gotovo so imeli žnjim veselje! Zakaj kdo more trditi, da v naši volilni borbi ni šlo zgolj za glasove? Teh glasov ni nikdo meril ali tehtal. Nikdo jih ni preiskal, nikdo ugotovil, ali so res pristni. Koliko pravičnikov je podleglo vplivom lepe in sladke besede, obljubam, pre-računjenim zvijačam in raznoterim drugim silam, ki niso nič manj resnične kakor je nerodnost Habjanovega Jožeta?
c*i	^
Stran
S*
i. / i. '1 i O tl v*.
-i C
i
strija že popolnoma v dobi elektrike, kakor je dozdaj stala v dobi premoga in pare. Mi imamo dovolj vod za elektrifikacijo vsega našega ozemlja. Položaj naše države bo slejkoprej ugoden. Balkan bo v bodočnosti igral še veliko vlogo. Tega so se dobro zavedali Nemci in so se borili za nj. V današnji Mali Aziji in Mezopotamiji se bodo pripravljala tla za novo žitnico industrializirane Evrope. Mi si bomo lahko kot najbližnja zemlja pridobili pri tem važno besedo.
Tako ima naša Jugoslavija kot agrarna država veliko bodočnost. Toda delati moramo na to, da postane naša domovina res vzor prave agrarne države. Čakajo nas še velike naloge. Imamo nešteto vprašanj, ki jih bo treba rešiti; mnogo razlik, ki jih bo treba poravnati; mnogo ran, katere bomo morali zaceliti. Ni dovolj, če trdimo, da je kmet steber države, ako se ta steber pod vsakim vetrom zamaje. Naš kmet, srbski in hrvatski enako kot slovenski, mora biti strokovno izobražen, kulturno napreden, socialno čuteč. Agrarni značaj naše države ne more in ne sme biti vzrok kulturne zaostalosti, marveč mora naše ljudstvo in njegovo izobraženstvo voditi k pravi in res demokratični civilizaciji.	B.
iNlaža mmm*
Razmejitvena komisija popravlja krivice. Ker se je razmejitvena komisija prepričala, da je v prvem odseku državne meje med Košenjakom in Sv. Urbanom postopala nepravilno (kritike v časopisju in ■ protesti pri zadetega prebivalstva so tedaj imeli uspeli), je sklenila upoštevati pravične želje prebivalstva in | določila kot novo mejno črto razvodje med Dravo in Muro. S tem se bo meja od Kozjaka proti Muri izboljšala v našo korist. Temu nasproti ugotavlja mariborski „Tabor“, da o meji Sv. Duh—Mura še vedno ni padla odločitev. Konferenca poslanikov je razpravljala o tem vprašanju 9. t. m., vendar pa njeni sklepi še niso znani. Nemškoavstrijska in jugoslovanska delegacija ste se 11. t. m. posvetovali o glavnem teku reke'Mure zaraditočne določitve mejne črte po reki. Sporazum se upa doseči v prihodnji seji.
Francoski in japonski delegat razmejitvene komisije sta se vrnila 5(Ut. m. iz Pariza v Maribor.
Severna meja na štajerskem. Pod tem naslovom je objavil mariborski odvetnik dr. F. Miiller v 282. številki „Siv. Naroda“ daljši članek o delovanju razmejitvene komisije. O italijanskem zastopniku pravi, da ne smemo v njem videti brezpogojnega sovražnika in ga delati odgovornega za vse krivice. Naša javnost ni o delovanju te komisije čisto nič poučena-in bi bila v tem oziru dolžnost jugoslov. člena oziroma odseka, da bi javnost vsaj od časa do časa natančno informiral o razvoju in napredku delovanja razmejitvene komisije v Mariboru. Razumljivo je, če nastane vsled te nepoučenosti v narodu velika nervoznost in če pride do nezasluženih napadov. Mi se tej zahtevi pridružujemo. Meja se določa za državno ozemlje in za narod.
Če so gospodje užaljeni, ako se pojavijo v javnosti neosnovani napadi, tedaj naj odgrnejo razdelovanje te komisije vojaško-diploniatsko kopreno in dajejo vsaj časopisju natančne informacije. V začetku smo dobili od komisije izjavo, da ne bo odgovarjala na časopisne vesti. Če vztraja na tem stališču, tedaj si naprti odgovornost za neosnovano kritiko in nestvarne napade v javnosti. Sicer pa vidimo, da so nemški listi najbrž od avstrijske delegacije vedno najboljše poučeni o razmejitvenem delu.
Počitnice razmejitvene komisije. Povodom vesti, da bo razmejitvena komisija preko zime prenehala z delom, se je pojavila v javnosti zahteva, naj bi se ta odmor izkoristil v to, da naš odsek natančno prouči položaj v preostalem obmejnem ozemlju in pretrese vse možnosti, kjer bi se dalo ugoditi našim narodnim in gospodarsko-polit. interesom. Ker Avstrijci smotreno delajo na to, da odščipnejo kjer le mogoče večji ali manjši kos našega nacionalnega ozemlja, moramo tudi mi biti s smotrenirn delom na braniku ogrožene obmejne pokrajine.
Nove nemške zahteve. Ker so v Gradcu uvideli, da po vsej verjetnosti ne bodo prodrli s svojimi drznimi zahtevami glede mariborske okolice in Slov. goric, hočejo obrniti pozornost razmejitvene komisije na Prekmurje. Kakor znano, so nam prvotno v Parizu določili mejno črto Segovci, Pridahof, Sv. Ana ant Aigen in odtam proti vzhodu v Prekmurje. V zadnji korekturi mirovne pogodbe pa so to črto pomaknili na staro ogrsko mejo od Mure navzgor, t. j. izgubili smo ves levi (štajerski) breg Mure. Tako - je nastal pravi zemljepisni nestvor, ozko zašiljeni rog avstrijskega ozemlja pri Radgoni, ki sega kakor trn v slovensko ozemlje levo in desno od Mure. Umevno je, da je vsled tega del Prekmurja, ki leži na severu vmesnega avstr, ozemlja, v nekoliko težavnem položaju, ker-moraš obiti ta nerodni rog, če hočeš dospeti na desni, breg Mure v Gornjo Radgono ali Radence. Vsled tega, in ker naša vlada še ni mogla postaviti novih mostov čez Muro, se ta del Prekmurja nehote naslanja na avstr, ozemlje. Nemci so pa sedaj iztuhtali sledtče:
Ves gornji del Prekmurja, kolikor teži na mursko ravnino, naj se kratkomalo priklopi k Avstriji, ki mu s svojim radgonskim klinom leži na potu proti svojemu naravnemu izhodišču: desnemu bregu Mure.
Ker se je pri Radgoni zgodila Jugoslaviji krivica, naj
se zgodi še nova in se navrže Avstriji v plačilo za njene vsenemške cilje nov kos nenemškega ozemlja! Zadnja „Deutsche Grenzvvacht“ se trudi pripraviti tla tej novi vsenemški zanjki proti Jugoslaviji. Ozemlje, ki ga na ta način zahtevajo iz Gradca, bi bilo 5 kilometrov široko in kakih 15 kilometrov dolgo. List pravi, da je na tem ozemlju najmanje 90% ljudi, ki govore nemško; menda brez neresnice in hudobnih zavijanj ni mogoča nemška propaganda. Kakor do-znavamo, pripravljajo naši „taktni in miroljubni sosedi“, kakor jih je označil naivni jugoslov. delegat pri Zvezi narodov Spalajkovič, cel manever proti jugoslov. Prekmurju, pri čemur jih skoraj gotovo podpira zavezništvo z Madžari. Po govoricah, ki se širijo na meji, bodo v Radgoni izdajali slovensko pisani list za propagando v Prekmurju. Dasiravno so vsi ti vsenemški načrti račun brez krčmarja, vendar opozarjamo javnost in vlado, naj posvečata nemškemu rovarenju vso skrb. Naše meje v Prekmurju so definitivne tako za Gradec kakor za Budimpešto. Če se nahaja Radgona v gospodarski stiski in si išče več zraka, tedaj ji moramo povedati, da nam je Bog kljub dosedanji sužnosti naklonil toliko državnega čuta, da bomo vedeli braniti nieje, ki so nam bile mednarodno priznane. Nemci in Madžari naj iščejo svoje račune v Zapadni Ogrski!
ledenite novice.
Nov državni praznik. Ministrstvo je odredilo, da se 17. december kot rojstni dan regenta Aleksandra proglasi za državni praznik.
Sprememba v deželni vladi za Slovenijo. Dr. Žerjava (pravosodje) je nadomestil dr. Ravnikar, dr. Ravnikarja (socialno skrbstvo) pa Adolf Ribnikar.
Ustavotvorna skupščina se je sestala. Otvoril jo je dr. Rojc in predlagal za predsednika Nikola Pašiča. Kako se bodo opredelile razne strankarske skupine, še ni jasno. Prvi dnevi ustavotvornega dela bodo pozorišče ostrih bojev za in proti poslovniku. Videti je da bodo v ustavodajni skupščini ravno tako ostra nasprotja kot so bila v volilnem boju. Že sedaj izgieda konstituanta kakor politično zborovanje, ki so ga prišli razbijat nahujskani pristaši raznih strank, pa se zborovanje spremeni v osebne prepire ter pretep. Kam bo ta podivjana družba spravila državo in ljudstvo, bo pokazala bodočnost. Na naše ne-osvobojene kraje se nikdo ni spomnil. Otvoritev ustavodajne skupščine je pokazala novo znamenje naše politične in socialne bolehavosti.
Dr. Korošec odstopil. Prometni minister dr. Korošec je podal ostavko. Kot vzrok navaja, ker poslovnik za konstituanto ni izdelan v duhu zakona in ker ga je sestavil odbor, ki je že davno razpuščen. Dr. Korošec je proti vsem omejitvam konstituante. Dr. Korošec sestavlja opozicijo, ki bo zahtevala spremembo nekaterih točk poslovnika. V to skupino bi baje stopili radikalci, hrvatski zajedničarji in muslimani. Druga vest pa pravi, da se radikalci zbližujejo z demokrati. Vsekakor pomeni korak dr. Korošca važen preobrnit v politiki Slov. ljudske stranke.
Zentljoradničke stranke. Srbska zemljo-radnička stranka, Savez težaka iz Bosne, Težačka stranka iz Dalmacije in samostojna kmet. stranka iz Slovenije so se združile v enotno kmetsko (agrarno) stranko, ki bo nosila' ime Zemljoradnička (poljedelska stranka). Predsednik je srbski kmet Vojislav Lazič, podpredsednik Slovenec Iv. Pucelj. .
Hrvatski ban dr. Laginja je moral odstopiti, ker baje ni vršil svojih dolžnosti povodom Radičeve skupščine v Zagrebu. Naslednik še ni določen.
Uradni izid volitev. K zadnjič objavljenemu izidu volitev popravljamo posamezne številke v smislu uradnega izida: radikalci 93, komunisti 58, Radičeva stranka 50, muslimani 24, socialni demokrati 10. Izvoljen je bil tudi Trumbič (samostojna lista). Ostale številke so točne.
Radičeva skupščina v Zagrebu. 28. novembra so zaradi protidržavnega delovanja obsojenega hr-vatskega politika Stj. Radiča izpustili iz zapora; še tisti dan je postal takorekoč gospodar Hrvatske, ker razpolaga z absolutno večino volilnih glasov in 8. t. m. je imel najbolj slavnostni dan svojega življenja. Kakor nekronani kmetski kralj je zaprisegel čez 20.000 kmetov ter novoizvoljene poslance za svoj republikanski program. Kaj hoče ta sloviti Radič, ki je spravil beograjsko vlado in zagrebškega bana v hude škripce, vso našo javnost pa frapiral s svojimi drznimi zahtevami? To je težko reči. Hr-vatska se ne da primerjati s Slovenijo; je čista agrarna pokrajina s fevdalnimi ostanki, ki so se ohranili tako v razdelbi zemlje, kakor v kulturno političnem naziranju kmeta in meščana. Radič je kmetom vcepil razredno zavest in ta zavest jim je nadomestilo za politično zavest. Kmetje so šli za Radičem, ker jim je: 1. obljubljal da dobe vso oblast v roke, 2. še vidijo v Srbih in novi državi tisto, kar so morali videti pred prevratom. Oboje je zmota, toda ta zmota je postala važen činitelj v razvoju naših državnopravnih razmer. O narodnem jeuinstvu je Radič priznal manj, kot so nekoč povedali ilirci; zato pa je močno povdaril hrvatstvo. jugoslov. državi, ki jo je priznala vsa Evropa, je Radič priznal samo mednarodne meje in nič več. Zahteval je, da se ustvari v teh mejah nevtralna hrvatska kmetska republika, izrečno je povdaril, da se to ne sme izvršiti z nasiljem, marveč na zakonit način. Kedaj se je revolucijonarni program izvršil z zakonitimi sredstvi, Radič sam ne ve. Izključeno je,
da bi si v Jugoslaviji pridobil večino za ta program; kadar je hiša napol dozidana, se jo lahko samo podre, ako kdo želi zidati v nasprotno smer, ne more pa graditi dalje. Zaradi tega je Radičeva nevtralno-republikanska gesta samo pesek v oči množici, ki nima prilike razmišljati o državi in družabnem redu. Ravno tako demagoško je preračunana Radičeva obljuba, da bodo kmetje izvrševali vso upravno oblast razen sodne, inženerske in finančne. Nikdo ne more služiti dvema gospodarjema; če bo kmet okrajni predstojnik, ne bo več kmet in od pluga k peresu je človeka težje spraviti, kakor od peresa k plugu. Radič je imel v zaporu dovolj prilike, da razmišlja o praktični izvedbi tega programa, ampak zdi se, da je mislil ravno tako površno kakor Lenin o socializaciji tovarn in demilitarizaciji (odpravi vojaštva) Rusije. Radičev program je poln velikih puhlic, ki so podobne mehurjem od mila: iz daleč se lepo svetijo, ko jih pa človek njame z roko, mu nič ne ostane. Seveda ima tudi Radič marsikatero dobro misel, o kateri bodo morali njegovi politični nasprotniki razmišljati. Oblast se mora naslanjati tesno na ljudstvo in črpati svojo moč iz ljudstva. Politični in kulturni delavci pa imajo sveto dolžnost, da ljudstvo vsposobijo za to oblast. Dokler se narod ne zaveda svoje odgovornosti za narodno svobodo in svojih dolžnosti do države; dokler še tava v temi in se bori z nepismenostjo; dokier samostojno ne presoja, kaj je za nj prav in kaj ne, tako dolgo sta radičevstvo in komunizem nezdrava pojava in moreta oba živeta brez jasnega načrta za bodočnost. Kadar pa bo ljudstvo zahtevalo od voditeljev več kot blesteče besede in posladkane obljube, tedaj se bodeta morala marsičemur prilagoditi, kar ju bo temeljito preobrazilo. Prihodnji dnevi bodo pokazali, kam se bo obrnil Radie: Ali bo obračunal on z Beogradom, ali Beograd z njim.
Pogoji za konstituanto. Dnevno časopisje vseh strank se živahno peča z načrti sedanje vlade glede dela v konstituanti. Med temi je zlasti odredba, da bo moral vsak poslanec, ki hoče sodelovati v ustavodajni skupščini, priseči kralju in jedinstvu države.
S to zahtevo je skrčena svoboda konstituante in že dane vodilne misli za ustavo. Ravno tako je sedanja vlada izdelala poslovnik ze ustavodajno skupščino, ki utesnuje delo v skupščini. Časopisje razmotriva, koliko je vlada opravičena že v naprej omejiti svobodo sklepanja. V splošnem prevladuje mnenje, da ti sklepi niso zakoniti in da se mora dati zastopnikom ljudstva popolna svoboda, ki jo lahko omeji državna 'oblast samo v slučaju, ako bi bili res ogroženi interesi države kot take, kar s svobodnim gibanjem konstituante še niso. Nepristranski opazovalec dobiva vtis, da se o monarhiji in republiki razmotriva zgolj s stališča posameznih strank, ne pa z vidika sploš-nosti. Obsojati je, da se sedanje stranke igračkajo z življenjskimi interesi ljudštva. Potem se pa čudijo, če pride plačilo!
Ustava v očeh sedanje vlade. Sedanja vlada je izdelala ustavni načrt za ustavodajno skupščino, katerega je podpisala večina ministrov. Ta načrt določa da je država SHS ustavna, parlamentarna monarhija s srbohrvaškim odnosno slovenskim službenim jezikom. Državno oblast vršita kralj in parlament; kralj je odgovoren po ministrih. Čien 10. določa da kralj proglaša vojno in sklepa mir, vendar mora v slučaju, ako državi ni bila vojna napovedana ali ni bila napadena, dovoliti napoved nar. predstavništvo. V splošnem so pravice kralja precej široke, zlasti kar se tiče narodne skupščine. Narodno predstavništvo obstoja iz nar. skupščine in senata.
Na vsakih 40.000 prebiv. pride 1 poslanec, ki se izvoli na 4 leta. Senat obstoji iz 100 članov, katere volijo člani pokrajinskih in okrajnih skupščin ter delegati obč. odborov. Senatorji morajo biti nad 40 j let stari in imeti srednješolsko naobrazbo. Redno zasedanje se začne vsako leto 20. oktobra in ne more biti prej zaključeno, dokler ni rešen državni proračun. Zanimive so določbe o upravi. Država se razdeli na pokrajine, katerih ne sme biti čez 35. Obsegati morajo 250 do 600 tisoč prebivalcev. Na čelu pokrajine stoji pokraj. načelnik, ki ga imenuje kralj. Pokrajinske oblasti prevzamejo: finančno oblast, javna dela, narodno gospodarstvo, socialno skrb, narodno zdravje, javno varnost itd. Organa pokrajinske uprave -sta pokrajinska skupščina in pokrajinski odbor. O nazedbah pokrajinske skupščine odloča pokrajinski načelnik. — Zaenkrat naj zadostujejo navedeni odlomki. Videti je, da ustava ni demokratična, kakor smo jo vsi pričakovali. Sicer pa bo o definitivni ustavi odločala samo ustavodajna skupščina.
Za predsednika nemškoavstrijske zvezne države je bil izvoljen dr. Mihael Haihisch. Predsednik je rojen 1. 1858 kot sin učiteljice. Študiral je v Miinchenu in na Dunaju. Odlikoval se je kot narodnogospodarski pisatelj in vnet socialni delavec. Ne pripada nobeni stranki in je bil izvoljen kot nevtralec.
Položaj v Avstriji. Nemci se kaj radi vtikajo v notranje težave naše države, dasiravno bi morali najprej pomesti pred lastnim pragom. Gospodarski položaj Avstrije je skoraj brezupen. Finančna sredstva republike so popolnoma izčrpana. Zastaviti bo treba ali tuje vrednostne papirje aii pa zbirko dragocenih gobelinov iz bivših cesarskih dvoran, sicer Avstrija že 1. januarja ne bo imela ničesar jesti ter bo morala klavrno poginiti od lakote. Vlada je morala porabiti zadnje denarne ostanke za nakup živil. Kanceiar dr. Mayr in finančni minister dr. Grimm, ki sta podala zastopnikom časopisja to izjavo, sta iz-
razila dvom, ali bo Avstrija v dveh mesecih še obstojala kot država ali ne. Povrh vseh teh težav pa so zaceli stavkati uradniki finančne uprave. V zunanjem ministrstvu so stavkajoči zaklenili najvažnejše akte ter odnesli ključe. Uradnikom se pridružujejo tudi razni delavci in drugi nastavljenci. To je tisti paradiž, o katerem še na tihem sanja marsikateri naš štajercijanec, ki vidi v sedanji Avstriji staro Avstrijo. Res je, da se pri nas v Jugoslaviji gode razne napake in da ne gre vse tako gladko, kakor bi si želeli, toda naša domovina ima dovolj mladostne sile, da svoje težave preboli in vzrase v močno telo. Avstrija pa je podobna sključeni starki, ki polagoma krevsa h grobu.
Novi kovani drobiž je že dospel v Beograd. V kratkem dobimo v promet novce po 5, 10 in 25 par. Novci po 5 in 10 par so izdelani iz zmesi cinka (98%) in bakra (2%). Novci po 25 par so izdelani iz zmesi niklja (25 %) in bakra (75%). Beseda para je izražena v cirilici in latinici. Ti novci bodo pri nas drobiž po 20, 40 in 100 vinarjev.
D’ Amiunzio še vedno gospoduje na Reki. Koraki rimske vlade proti njemu so bili premalo resni, da bi imeli vspeh. Za Reko zahteva Jugoslaviji priznano luko Beroš in mesto Sušak. V zadnjem času se je zateklo v d’ Annunziovo varstvo več italj. vojnih ladij, Mornarji so častnike privezali k topovom in sami vodili ladje k d’ Annunziu na Reko, ki jih je zato nagradil.
Politika z bombami. Dne 9. t. m. je imel ru-munski senat svoje zasedanje. Med zasedanjem je vdrl v dvorano atentator in vrgel med senatorje bombo. Škof Radu in minister Crecenam sta bila ubita; škofje Ciorogar in Nison, dva senatorja, general Cvanda in minister Galeanu pa težko ranjeni.
. Popis invalidov, vdov in sirot. Mnogi občinski uradi še doslej niso vposlali invalidskemu oddelku poverjeništva za socialno skrb v Ljubljani izkazov o popisu vseh invalidov, vdov in sirot glasom naredbe opr. št. III. 8987/20 z dne 6. septembra 1920. Rok za vpošiljanje teh izkazov je potekel že 10. oktobra 1.1. Z ozirom na to, da je odvisno od socialne statistike, ki jo ima sestaviti poverjeništvo na podlagi teh izkazov, vprašanje ureditve novih doklad k pokojninam naših preskrbljeucev, je nujno potrebno, da zadostijo vsi občinski uradi nemudoma svoje dolžnosti. Opozarjamo na to, da nosijo občinski uradi vso odgovornost za morebitne posledice, ki bi nastale vsied brezbrižnosti posameznih uradov. Upoštevati morajo, da ne bo mogoče sestaviti socialne statistike in vsied tega tudi ne urediti vprašanja državnih preskrbnin tako dolgo, dokler ne bodo zbrani izkazi iz vseh občin.
„Murska Straža“ pred poroto. Ker so razni listi poročali, da bo prišla „Murska Straža“ po bivšem odgovornem uredniku g. Jerebiču pred mariborsko poroto, ugotavljamo, da se je zadeva poravnala in ne pride pred poroto.
Pénala vesli.
imenovanja pri pošti Imenovani so: Za poštne oficiante poštni aspiranti Davorin Štefanec pri poštnem uradu G. Radgona, Ivan Ledinek, Maks Košir, in Anton Prijatelj pri poštnem uradu Murska Sobota. Valentin Pecnikar, Viljem Smerdu in Anton Glogovšek pri pošt. uradu Dolnja Lendava. Za poštne oficiantke pošt. asoirantke: Antonije Tavželj pri pošt. uradu Murska Sobota, Miroslava Urbančič pri poštnem uradu Dolnja Lendava, Krista Skrlec pri poštnem uradu Ljutomer. Podeljeno je odpravniško mesto: Križevci v Prekmurju poštni pomočnici Gizeli Dšuban, Gornja Lendava poštni aspirantki Frančiški Campa, Veliki Dolenci poštni pomočnici Anici Singer, Sv. Jurij bivši poštni oriciantki Mileni Mursa m Ran-kovci pošt. pomočniku Janežu Titan.
Posojilnica v Gornji Radgoni naznanja, da bo njena pisarna zaradi sklepanja računov kakor druga leta tudi letos zaprta od 25. decembra do 7. januarja 1921. — V tem času se ne sprejemajo stranke pod nobenim po-goiem in se jih na to opozarja, da si ne delajo nobenih nepotrebnih potov. Prvi uradni dan v prihodnjem letu je tedaj v petek, 7. ja-
n 11P 1*1 9
Ljutomer. G. J. Robič, šolski ravnatelj in gdč. hčerka sta naklonila Podpornemu društvu tukajšnje narodne šole po 100 K torej skupaj 200 K. Iskrena hvala!
- Mala Nedelja. Kmetijsko bralno društvo priredi dne 26. decembra ob 3. uri pop. veselico v šolskem poslopju. Sodeluje malonedeljski tamburaški zbor. ^ Pridite vsi!
Radgona. Že od starih časov je navada, da se krščanski pouk za šoli odraslo mladino vzdržuje v slovenskem jeziku, iver so se otioci v šoli učili nemški katekizem, so se na ta način po vstopu iz šole naučiH ^ slovenskega. Tudi so bile vsako nedeljo v Marijini ceriivi
slovenske pridige. Najbolj zagrizeni Nemec mora priznati, da prebivajo v okoliških vaseh Slovenci. Najmanjša pravica, katero more dati večina narodni manjšini, je pač ta, da sme vsaj Boga častiti v materinem jeziku. Starejši radgonski Nemci so to uvideli in so pustili Slovencem to borno drobtino. SedanjJ kaplan g. Qua!encer pa skuša še ta košček pravice žrtvovati vsenemškemu molohu. V Marijini cerkvi se vrše slovenske pridige le enkrat na mesec, krščanski nauk za* odraslo mladino pa se tudi obrača na nemško. Za narodno manjšino, ki se potaplja v tujem morju, je tudi taka malenkost važnega pomena. To, kar dajejo krščanski misijonarji zamorcem v Kongu: katekizem v domačem jeziku, trga rojak iz Celja ubogim Slovencem iz rok.
Radgona. Kolikor smo se informirali, je bil posestnik Žit ek iz Zenkovec aretiran na podlagi anonime ovadbe. Graško sodišče ga je izpustilo. Mi mu nočemu delati krivice, ker ima patent na njo pisec „Das deutsche Leid in Radkersburg“.
Ljutomer. Mesto venca na grob pok. gospe A. Robičeve v Ljutomeru so darovali „Podpornemu društvu narodne šole: g. Čeh Fr., učitelj 20 K; č. g. M. Ferk, kaplan 20 K; g. Lubej Fr., učitelj 30 K; ga. Mihalič, učiteljica 20 K; g. Miki Čiril, učitelj 30 K; gdč. Sever Minka, učiteljica 20 K; g. Stopar Sl., učitelj 20 K; č. g. kaplan Zadravec, 20 K; gdč. Wessner J., učiteljica 40 K, g. Zacheri Fr., 30 K, gdč. Zacheri Slavka, 20 K. Vsem blagim darovalcem srčni „Bog plačaj“.
Plitvica. V noči od 6. na 7. t. m. so trije roparji vdrli v hišo štev. 21.-Eden izmed njih je posestnico Marijo Bence udaril po glavi, da je takoj padla v nezavest. Drugi je udaril njeno 6 letno hčerko in jo lahko ranil. Na to so roparji preiskali vse shrambe v hiši, ukradli približno 8000 K avstrijskega denarja in 2000 jugoslov. denarja, vso obleko, srebrno uro z zlato verižico in pobegnili. Posestnica Bence je bila smrtnonevarno ranjena. Nezavestno so spravili v radgonsko bolnico, kjer je baje že umrla. Edina priča je 61etna hčerka, ki pravi da sta bila dva roparja visoke, tretji pa male postave, vsi so pa bili brez brk. Orožništvo se trudi, da jim pride v sled. Mož oropajte posestnice se še nahaja v vojnem vjetništvu. Občina Plitvica razpiše nagrado 1000 K za onega, ki izledi roparske morilce. Obenem je občina uvedla ponočno stražo.
Apače. Dne 10. t. m. so obmejne straže zasledile v Muri blizu Segovec moško truplo in ga spravile na suho. Kakor se je pozneje dognalo, je bil utopljenec Franc Spelec, star 28 let, doma iz Luč. Utonil je 10. oktobra t. 1. pri Cmureku, ko je hotel vtihotapiti čez Muro v Avstrijo enega bika.
Negova. Pri nas se nahaja stari grad, zato pa smo vsi nagnjeni bolj na „starinsko“. To se pozna na pr. nekemu tukajšnjemu orožniku, ki se še vedno ponaša s staroavstrijsko uniformo. Mislimo, da kralj. SHS orožniške postaje niso muzej.
■ Gornja Radgona. Carinski uradnik gosp. Brložnik je zaplenil veliko, umetniško izdelano sliko „Volksabstimmung in Karaten“, ki je bila naslovljena na Petra Smodiča v Črešnjevcih, čigar brat, poštni uradnik v Ptuju, je poročen z neko zagrizeno koroško Nemko. Sliki je bil priložen spominski križec na rumeno-rdeče-belem traku z napisom: „Karniner-Freiheitskampf 1919—1920.“ Bilo bi zanimivo izvedeti, kdo se je tako hrabro boril za nemško stvar na Koroškem? Poživljamo politično oblast, naj se za zadevo zanima. Prinašamo ta slučaj, ker je mogoče, da bodo skušali Nemci spraviti v naše hiše več takih spominskih slik. Dolžnost poklicanih organov je, da kaznujejo vse tiste, pri katerih bi se kaj takega našlo.
Mala Nedelja, Umrla je v noči od 8. na 9. decembra v starosti 69 let gospa Ana Kukovec, mati ministra drja Vekoslava Kukovca
N. v m. p.	, „
Križevci. Podružnica čebelarskega društva priredi v nedeljo dne 19. decembra ob 8. uri zjutraj v šoli svoj redni občni zbor. Pobirala se bo tudi udnina za 1. 1921. Vabimo vse čebelarje iz okolice. — Odbor.
Spodnji griz. Zaman iščete naš kraj na zemljevidih in kartah špecijalkah. in vendar je to staro mesto ob Muri, starejše kot sosedni trg Gornja Radgona. Še več: to pozabljeno mesto je „corpus separatum“, po priliki nekaj takega kakor je Reka, Gdansko, Bremen itd. Kljub temu ga ni na zemljevidih, pa tudi diplomatom ne razbija glave. To je znamenje, da so meščani zelo skromni in zadovoljni ljudje. So pa tudi lahko, saj so v svoji notranji in zunanji politiki neodvisni. Ne plačujejo davkov, ne vzdržujejo armade, še lastnega občinskega odbora nimajo — in vendar so samostojno mesto z mednarodno določeno mejo. Sicer moramo resnici na ljubo priznati, da spada to mesto v državnopravnem oziru pod popolno suvereniteto kraljevine SHS, toda dejstvo je, da mesto Spodnji griz še ni bilo pridruženo nobeni jugoslov. občini in tudi ne proglašeno kot samostojna občina, vsied česar si po naj-novejsem opcijskem zakonu ne more pridobiti državljanstva. Ker je izključeno, da bi se mednarodno določena meja izpremenila in ker odločno odklanjamo vsako zvezo z Nemško Avstrijo, na drugi strani pa smo proti zedinjenju s trgom Gornjo Radgono, smo pripravljeni osnovati nevtralno meščansko republiko Spodnji griz, seveda pod pogojem da nam ne bo treba plačevati davkov in dajati vojakov, zakaj v tem slučaju vsako republi-kanstvo neha. Mi hočemo biti popolnoma nevtralni, kakor smo pokazali v zadnjem času, ko so nekateri meščani volili za Jugoslavijo, drugi pa v oktobru za Avstrijo. Evropa, priznaj nam svobodo, da volimo za — Spodnji griz! (Op. ured. To pobožno željo dajemo v razmišljanje našim politikom. Njihova zahteva ni nič z manj neizvedljiva, kakor glavne točke komunističnega in radičevskega programa. Spodnji griz je del mesta Radgone, ki leži na desnem murskem bregu in je mednarodno dodeljen Jugoslaviji. Naša vlada še ni ničesar storila, da uredi upravno pripadnost tega kraja.)
ladnie ^esfi«
Osrednja vlada odstopila. V torek popoldne je ministrski predsednik dr. Vesnič predložil regentu ostavko celokupne vlade. Regent je demisijo sprejel. Za sestavo nove vlade imenujejo dve znani imeni: Protič in Pašič.
iz deželne vlade za Slovenijo so izstopili: predsednik dr. Brejc in poverjeniki dr. Verstovšek, Srnec, Jan. Ljudska stranka je tedaj odklonila sodelovanje v vladi. Z vodstvom vladnih poslov je poverjen dr. Pitamic.
Dr. Anton Mahnič umrl. V Zagrebu je umrl po daljšem bolehanju krški škof dr. Anton Mahnič. Sivolasega starčka so Italijani prisilili, da je moral zapustiti svojo škofijo in se zateči k zagrebškemu nadškofu, kjer je vlegel in po daljšem trpljenju umrl. Rajni škof je ena najbolj znanih osebnosti na Slovenskem. On je duša Slovenske ljudske stranke in katoliškega gibanja na slovanskem jugu sploh. V zgodovini Slovencev mu ostane trajen spomin. Pogreb se vrši v soboto ob 9. uri v Zagrebu.
Konsfituanta. Verifikacija poslancev se je že pričela. Sestavili so se razni klubi, ki imajo živahna posvetovanja o bodoči politiki. Radič s svojimi poslanci še ni dospel v Beograd in ni jasno, kaj namerava storiti. Prisega poslancev se še ni pričela. Prisegli bodo demokratje, radikali, zemljorad-nička stranka, muslimani. To so stranke, ki bodo tudi za centralizem. Ta skupina je najmočnejša. Zemljoradnička stranka je izjavila, da ne namerava vstopiti v vlado. Opozicionelni blok se pripravlja pod vodstvom Jugoslov. kluba.
KOMUNISTIČNI NEMIRI NA ČEŠKEM. Komunisti v Pragi so se nepostavno polastili neke socialno-demokrat-ske tiskarne. Lastniki so vložili tožbo in sodišče je razsodilo po zakonih. To je komuniste razjezilo in so stopili v stavko. Vsied nekega spora med državnimi organi in stavkajočimi komunisti se je stavka razširila in kmalu so zapustili delo vsi komunistični delavci na Češkem. Ponekod je prišlo do ostrih izgredov. Nad Moravsko je vlada proglasila nagli sod.
DRŽAVNI NAMEŠČENCI V TRSTU so stopili v stavko, ker vlada ni sprejela njihovih mezdnih zahtev.
NEMŠKA DRZNOST. Avstrijski listi razširjajo vest, da bo dunajska vlada zahtevala od Zveze narodov, naj dovoli glasovanje v dravski dolini. Ali ni to plačilo za otročji nastop jugoslov. delegata Spalajkoviča pri Zvezi narodov? Opozarjamo obmejne Slovence, med katere bodo skušali iz Gradca zanesti te vesti, da so naše meje popolnoma trdne in je revizija mirovne pogodbe brez nase privolitve izključena.
Ne morete spati? Niti delati? Imate nervozne bolečine? Občutek zadovoljstva doprinese Vam Feller-jev pravi Elza fluid! 6 dvojnatih ali 2 veliki špecijalni steklenici 42 K. Državna trošarina posebej-
Trpite na počasni prebavi? Zaprtju? To zlo se odstrani s pravimi Fellerjevimi Eiza-krogljicami. 6 škatljic 18 K. — Želodec okrepčujoča švedska tinktura 1 steklenica 20 K, — Omot m poštnina posebej, a najceneje. Eugen V. Feiler, Stubica donja, Elzairg št, 326, Hrvatska.	D.
Kdor želi da se mu pošljejo Elza-izdelki v Avstrijo, naj naslovi naročilo na: Apotheke „zum heil. Geist“ Versandstelle Epl. 326, Wien I. Nibelungeng. 2.
E0SP0QBRSKB Z9DGU6H
21 PIKIH, MORSKO P0L3E IH SLOVENSKE SOBICE K. Z. 2 0. Z.
g GOBfD! R9DG0HI
ima v zalogi po najnižjih dnevnih cenah razno manufakturno blago za moške in ženske obleke, barhente, vseh vrst platno, špecerijo kakor kavo, riž, čaj, sladkor, papriko, milo, sodo itd. — Vseh vrst moko, zdrob, otrobe.
Kupuje pšenico in vse poljske pridelke po najvišjih cenah. Posreduje pri nakupu večjih^ strojev^ in obrtniških ^PO^bščin. Velika zaloga poljedeljskih strojev in vinskih sodov vseh velikosti.	Zaloga tesanega lesa in desk vseh vrst. ..
Z a d ruša posluje sam® s liani.
lastni hiši v Gornji Radgoni. Podružnice: Križevci pri Ljutomeru, Murska Sobota, Dolnja
Lendava, Cankova.
Glavna trgovina in pisarna v
Dosedanji promet: 340,000.868 EC.
Rezerva: 100.080 SC.
Li citadla š
V nedeljo dne 19. decembra 1920 se bo na prostovoljni javni dražbi prodajalo hišno in gospodarsko poslopje na posestvu kneza Trauttmanns-dorf v Zbigovcih (Gleichenberško) in sicer v 3 delih. 1 Zgornja klet, 6 m dolga, 4 m široka in .3 m visoka, z streho, izklicna cena 800K; 2) Hišno poslopje z kuhinjo in vežo, 10 m dolgo, 6 m široko, 3 m visoko, z streho vred, izklicna cena 1.200 K; 3) Skedenj, 5Vz m dolg, 5 m širok, 3 V2 m visok, z streho vred, izklicna cena 1.250 K. Cela stavba je lesena ter so vse stene povprečno 16 cm debelo. Vsak zdražitelj mora kupnino v celem znesku takoj položiti, kupljeni del stavbe pa najdalje v'4 tednih podreti in odstraniti. Začetek dražbe točno ob 2. uri popoldne.
S privoljenjem lastnika: Al. Neudauer, tč. sekvester.
MASTIN
primešaj krmi; vsak teden eno pest, če pa se rabi kot nadomestilo za krmo tedaj pa dve pesti. Pet zavojčkov Mastina, prahu za pitanje zdrave, debele živine, za 6 mesecev za vsako živinče. Dobil je najvišjo kolajno v Londonu, Parizu, Rimu, Dunaju. Tisoče gospodarjev ga hvali in ponovno kupuje. Zahtevaj ga pri lekarnarju ali trgovcu, vsak ga lahko prosto prodaja. Ali pa piši lekarni Trnkozy v Ljubljani, Kranjsko, po 5 zavojčkov. Stane K 50-— s poštnino.
sr ivan hajny, mmm&u
Aleksandrova cesta 45 (nasproti glav. kotodvoraj priporoča cenjenim posestrikom svojo veliko zalogo samo
prvovrstnih gs@lledellskifi sšroiev
kot: vitle, mlatilnice za ročni pogon, na vitel, žitne čistilne mline, trijerje ali žitne odbiralnike, slamoreznice, izvrstne sadne mline, grozdne mline, stiskalnice, koruzne robkarje večje in tudi manjše, kakor slika kaše, reporeznice, univerzalne pluge, gnojnične črpalke, izvrstne pocinkane brzoparilnike v velikosti 50 do 160 1, železne kotle, bakrene kotle za žganje kuhati in stalne ter prevažajoče motorje. Priporočam tudi izvrstne mlečne centrifuge ali separatorje. Oskrbim slamorezne nože ter popravila vsakovrstnih strojev. Postrežba točna in solidna. Na pismena vprašanja dajem rade-volje odgovor.
GUftJE
srbešico, kraste, lišaje uniči pri človeku mast proti garjam. Brez vonja in ne maže perila. 1 lonček za eno osebo s poštnino K 15-— v lekarni ¥ It 04 SC © Z V v &Jubi|arci.
Spalna oprava
popolnoma nova, sestoječa iz: 2 postelji, 2 velikih omar, 2 nočnih omaric in 1 umivalnika je radi preše- ram	Pohištvo je iz
litve »1® §#i ^y?šy§OTj!a trdega lesa, umivalnik in nočne omarice z marmornatimi ploščami, umivalnik z velikim ogledalom. Cena zelo ugodna. Natančnejše pojasnila daje upravništvo lista.
Najdražje prodajaš in ceno kupuješ, če v „Murski Straži“ večkrat oglašuješ!
pmmmmmmmam e e
TISKARNA PANONIJA |
F. JEREBIČ IN TOVAREŠI KONANDBTNA ©RUŽBA
GORNJA RADGONA
podgane, ščurki
odiBtnik dr. Franja Lipoid
naznanja, da se je 15. decembra 1920 preselil in ima svojo odvetniško pisarno
v Mariboru, Rlrisaidraia testa št. 1, š. aadair.
Telefon št. 85
in wss §©laasen mora poginiti ako porabljate moja najbolje preizkušena in splošno hvaljena sredstva kot: proti poljskim mišim K 10-—, za podgane in miši K 10—, za ščurke K20-—, posebna močna tinktura za stenice K 12-—, uničevalec moljev K 10'— prašek za uši v obleki in perilu K 10’—, in K 20’—, proti mravljam K 10’—, proti uši pri perutnini K 10"—, prašek proti mrčesom K 10-— in K 20'—, mazilo proti ušetn pri ljudeh K5-— in K 10-—, mazilo za uši pri živini I< 6-— in K 10"—, tinktura proti mrčesu na sadju in zelenjavi (uničevalcevrastlin) K10'—, mazilo proti garjam K 12-—. Pošilja po povzetju zavod za eksport. H. liinkes", Zagreb, 45, PetrKnfsfca ulica 3.
!SOS(
„Croatia
£6 zavarovalna zadruga w Zagreba
sssSara®vSfessa leta 1884.
O • ‘	. I- ■	>\
Podružnica za Sh»*. *;< Utibtljani» Stari trg 11.
ZiH/TmIIP * Življenske rente, deto otrokom, glavnice na življenje, zgradbe Z^ct V Cii lij C o in premičnine proti škodi požara in strele, steldene šipe proti razbitju, proti vlomu in telesnim nezgodam. —- Posebno zavarovanje proti nezgodam na železnici in parobrodu zs. celo življensko dobo. Sprejema v vseh krajih Slovenije sposobne zastopnike in potnike, katerim se nudi prilika znatnega zaslužka. — Zastopnik v Gornji Radgoni je gospod 2dravko Vrtiš, Spodnp ©ris štev. ?.
•••••••••©••e®a®®»8®eeo®os®«os©0«©0a©o©®«©®o»®oe©®®©©...®®..
m
I
I
I
e
I
1
9,
1
P. n. župnjiskim, občinskim, državnim in zasebnim uradom, šolskim vodstvom, trgovcem, društvom vljudno naznanjamo, da imamo v zalogi veliko množino vsakovrstnih pisarniških in šolskih po« trebščin, knjig znanstvane, nabožne in leposlovne vsebine, devocijonalij itd. kakor tudi, da prevzetnem® v tisk in vezavo vse, v omenjene stroke spadajoča dela kakor: lepake, letake, kuverte s firmo, pisemski papir itd. Prodaja na drobno in na debelo. Seznami in cene naših zalog vsikdar ................. na razpolago •.••••••••e®®
KNJIGOVEZNICA, KNJIGARNA, TRGOVINA S PAPIRJEM IN PISARNIŠKIMI PTREBŠČINAMI NA DROBNO IN DEBELO
Z reklamo inserati trgovec se bogati.
POS@llt.NeCA V GORNJI RADGONI
r. ladr. z n. z.
«£§*&«£#& sprejme in jih obrestuje po najvišji O i 01S i 11U	W f fef gff It* obrestni meri. Obresti se pripisujejo
koncem vsakega leta prež posebnega naročila h kapitalu. Hranilne knjižice drugih inzemskih denarnih zavodov se sprejemajo brez vseh stroškov kot hranilne vloge, ne da bi se njih obrestovanje prekinilo. Za nalaganje po
E osti so strankam na razpolago položnice kr. poštno-čekovnega urada v jubljani štev. 10.593. Rentni davek plačuje Posojilnica sama. v.v.v.v.v.
Posojila
na osebni kredit, na hipoteke, trgovske kredite in v tekočem računu daje pod najugodnejšimi pogoji. Izposojuje tudi na zastavo vrednostnih papirjev. Dolgove pri drugih denarnih zavodih prevzema Posojilnica na sebe in dolžnih plačuje pri Posojilnici svoj dolg naprej. Stroški za to ne presegajo nikdar 10' kron. Prošnje za vknižbo novih, kakor tudi za izbris plačanih posojil dela Posojilnica brezplačno, stranka plača le koleke. v.\v.\v.v.v.v.v.\v.\\v
UiFd S° VSH‘k ^e*avn’k oc* 8- do 12. ure dopoldne. Ob
uradnih dnevih se sprejema in izplačuje denar.	IPOJ8S8liid pos^fizlršujeb^	od"8V(Jo l^uredop!
Uradni prosforl s@ ti testni hiši, Glavna cesta štev. 14, zraven kolodvora. ••••••••••••••••••••••
Izdaja „Tiskovna zadruga“ v Gornji Radgoni. Odgovorni urednik: Božidar Borko.
Tisk: Tiskarna Panonija v Gornji Radgoni.