■ ■ ■ < ■ e ■
■■■■•.j ' •■••V •■■■V
■ e ■
Urcuvi
■■■■■
V. V.-.-. Ve'
INDUSTRIJA GUMIJEVIH, USNJENIH IN K EM f C N I H IZDELKOV
■■ ■
■ ■ ■ * • •

¥
¥
¥
¥
¥
¥
¥
¥
¥
¥
¥
¥
¥
¥
¥
¥
¥
¥
¥
¥
¥
¥
¥
¥
*
*
*
za praznik republike,
*
*
*
*
*
*
4
*
*
»
*
i
*
*
*
¥
¥
¥
¥
¥
¥
¥
¥
¥
¥
¥
¥
¥
¥
¥
¥
¥
¥
¥
¥
¥
¥
¥
¥
¥
¥
¥
¥
¥
¥
*
¥
¥
¥
¥
¥
¥
¥
¥
¥
¥
¥
¥
¥
¥
¥
¥
¥
¥
¥
¥
¥
¥
¥
¥
¥
¥
¥
¥
¥
¥
¥
¥
¥
29.
november
čestitamo vsem članom kolektiva Sava!
*■
★
*
*
*
*
"k
k
k
k
k
k
k
k
k
k
k
k
k
k
k
k
k
k
k
družbenopolitične organizacije in samoupravni organi
fC
k
k
k
k
k
k
k
k
k
k
k
k
k
k
k
Dopolnitve samoupravnega sporazuma
SINDIKAT DELAVCEV INDUSTRIJE IN RUDARSTVA SLOVENIJE REPUBLIŠKI ODBOR
Ljubljana, Dalmatinova 4/III
štev.: 122/95
Datum: 30 oktobra 1973
Zaradi spremenjenih razmer, predvsem pa zaradi povišanja življenjskih stroškov, so bila nekatera določila samoupravnega sporazuma med gumarskimi podjetji dopolnjena oz. spremenjena. Vsa zadevajo slehernega Savčana, zato jih objavljamo v celoti.
Na podlagi 17. člena zakona o samoupravnem sporazumevanju In družbenem dogovarjanju o merilih za razporejanje dohodka In za delitev sredstev za osebne dohodke (Ur. list SRS št. 26/73), republiški odbor Sindikata delavcev Industrije In rudarstva Slovenije daje
MNENJE
k predlogu sprememb in dopolnitev samoupravnega sporazuma o osnovah in merilih za delitev dohodka in osebnih dohodkov v gumarski industriji Slovenije iz leta 1971
Republiški odbor Sandikata delavcev Industrije In rudarstva Slovenije je na svoji 22. seij predsedstva, dne 30. oktobra 1973 razpravljal o predlogu sprememb In dopolnitev samoupravnega sporazuma o osnovah In merilih za delitev dohodka In osebnih dohodkov v gumarski Industriji Slovenije ter ugotovil, da so spremembe in dopolnila sprejemljive, če se besedilo nekoliko popravi, In sicer:
1.	člen — doda se odstavek:
»Pri delitvi dohodka morajo podpisnice sporazuma upoštevati tudi tisti del vsakoletnega dokumenta o družbenoekonomskih ciljih ekonomske politike, ki opredeljuje politiko in gibanje delitve dohodka In osebnih dohodkov za območje SR Slovenije.«
8. člen — naj se spremeni: nDM / za I. skupino se znesek 800 din neto osebni dohodek na mesec nadomesti z 900 din na mesec z veljavnostjo od I. januarja 1973 dalje ter z zneskom 1.050 din z veljavnostjo od 1. julija 1973 dalje
prDM / za II. skupino se znesek 900 din neto osebni dohodek na mesec nadomesti z 1.000 din na mesec z veljavnostjo od 1. januarja 1973 dalje ter z zneskom 1.150 din z veljavnostjo od 1. julija 1973 dalje
PDM / za III. skupino se znesek 1.450 din neto osebni dohodek na mesec nadomesti z zneskom 1.500 din z veljavnostjo od 1. julija 1973 dalje.
TDM, IDM, D1PM, MDM / za IV. do V. obračunsko skupino zneski ostanejo nespremenjeni.
Zadnji odstavek tega člena se črta in nadomesti z naslednjim odstavkom:
»Podpisnice sporazuma bodo povečale zneske kalkulatlvnlh netto osebnih dohodkov skladno z valorizacijo zneskov, ki bodo dogovorjeni v okviru splošnega družbenega dogovora na osnovi vsakoletnega dokumenta o družbeno-ekonom-skih dl j Ih ekonomske politike, ki opredeljuje politiko gibanja delitve dohodka In osebnih dohodkov za območje SR Slovenije.«
9. člen — naj se glasi:
»Podpisnice tega sporazuma bodo kalkulativne osebne dohodke po 8. členu tega sporazuma za zaposlene delavce v neposredni proizvodnji obravnavale skladno z njihovo razporeditvijo na sistemizirana delovna mesta In to po seznamu delovnih mest, ki je sestavni del tega sporazuma.
Za vse druge zaposlene delavce bodo podpisnice sporazuma obra-
čunavale kalkulativne osebne dohodke po stopnjah navedenih v 8. členu tega sporazuma na podlagi dejanske strokovne usposobljenosti. Izjemoma se razvršča In obračunava kalkulatlvni osebni dohodek po 8. členu tega sporazuma za:
a)	delavce izven neposredne proizvodnje, stare nad 40 let In s skupaj preko 10 let delovne dobe, od tega najmanj 5 let v stroki, po raz-poredltivi na sistemizirana delovna mesta podpisnika sporazuma, vendar največ za eno stopnjo iznad njihove dejanske strokovne usposobljenosti,
b)	delavce Izven neposredne proizvodnje, stare nad 40 let In s skupaj preko 15 let delovne dobe, od tega najmanj 10 let v stroki po razporeditvi na sistemizirana delovna mesta podpisnika sporazuma, vendar največ za dve stopnji Iznad njihove dejanske usposobljenosti.«
13.	člen
8. točka
Dnevnice za službena potovanja v SFRJ do 80,00 din In stroške prenočevanja po predloženem računu.
(Nadaljevanje na 3. str.)
V zvezi z resolucijo skupščine SR Slovenije o osnovah kadrovske politike v SR Sloveniji (Uradni list SRS, št. 46/71), so organizacije združenega dela s sedežem na območju občine Kranj, državni organi, občinska skupščina Kranj, občinska konferenca ZKS Kranj, občinska konferenca SZDL Kranj, občinski sindikalni svet Kranj, občinski odbor ZZB NOV Kranj, občinska konfemca ZMS Kranj, skupščina TIS Kranj, skupščina kulturne skupnosti Kranj, skupnost za zaposlovanje delavcev za Gorenjsko in skupnost zdravstvenega zavarovanja Kranj, sprejeli
Družbeni dogovor
o načelih za izvajanje kadrovske politike v občini Kranj
I.
!• Izhajajoč iz razmer in potreb kadrovske politike v občini Kranj, ki se odražajo v ugotovitvah in stališčih skupščine občine Kranj v zvezi z analizo srednjeročnih planov gospodarskih organizacij za zaposlovanje s posebnim ozirom na probleme dinamike zaposlovanja in izobrazbeno strukturo zaposlenih in programom socialne politike v občini Kranj, ter z namenom izboljšati kadrovsko strukturo v organizacijah združenega dela in v drugih organizacijah in skupnostih (v nadaljnjem besedilu: — organizacijah) na območju občine Kranj, bodo podpisniki družbenega dogovora (v nadaljnjem besedilu: dogovora) (vsa vprašanja kadrovske politike urejali v svojih organizacijah in skupnostih tako, kot določa ta dogovor, h kateremu pristopajo.
Podpisniki bodo uveljavljali kadrovsko pohtiko kot neločljivi del samoupravne poslovne politike temeljnih organizacij združenega dela, nijhovih asociacij in družbeno politične skupnosti. V kadrovski politiki bodo zagotavljali vsestranski razvoj sposobnosti vseh delovnih ljudi, zlasti mladine in omogočali uveljavljanje svobodnih, odgovornih, kulturno osveščenih in ustvarjalnih osebnosti, njihovih socialističnih In moralno političnih vrednot. Omogočili jim bodo napredovanje, jim dali ustrezna priznanja in pohvale ter jih predlagali za odlikovanja.
II.
2.	Podpisniki bodo v roku šestih mesecev po podpisu dogovora na osnovi analize obstoječe kadrovske strukture in lastnih razvojnih programov sprejeli srednjeročne programe kadrovskega razvoja za svojo organizacijo v skladu s splošnimi razvojnimi programi občine in republike.
3.	Podpisniki bodo v roku šestih mesecev svoje akte o sistemizaciji delovnih mest izdelali na osnovi dejanskih potreb, ki jih bodo ugotovili na osnovi opisov del in analize strokovnosti, znanja in sposobnosti, ki so značilne za posamezno delo in ki izvirajo iz stalne vsebine tega dela. V sistemizaciji delovnih mest praviloma ne bedo za posamezna delovna mesta določali alternativ v stopnji izobrazbe. Prav tako zaradi zviševanja vrednosti delovnih mest ne bodo umetno dvigali zahtev po šolski izobrazbi.
4.	Za odpravo razlik med zahtevano in dejansko izobrazbo oziroma kvalifikacijo zaposlenih, bodo podpisniki:
—	na nezasedena delovna mesta sprejemali delavce z zahtevano izobrazbo oziroma kvalifikacijo; če na ponovno objavljeno prosto delovno mesto ne bo možno dobiti kandidata z ustrezno strokovno izobrazbo, se na to delovno mesto lahko sprejme delavca z eno stopnjo nižjo izobrazbo, če ima na tem področju dela potrebne delovne izkušnje;
—	delavcem, ki zasedajo delovna mesta, za katera nimajo zahtevane Izobrazbe oziroma kvalifikacije, omogočili pridobitev take izobrazbe oziroma kvalifikacije;
—	delavce, ki v določenem roku od dneva uveljavitve tega dogovora, računajoč štiri leta za eno stopnjo manjkajoče izobrazbe, ne bodo pridobili ustrezne izobrazbe, p0 postopku, določenem v splošnem aktu delovne organizacije, razporedili na prosta delovna mesta, ustrezna stopnji njihove strokovne usposobljenosti: delavci, ki ne izpolnjujejo zahtev delovnega mesta glede strokovne izobrazbe, delo pa uspešno opravljajo, lahko na podlagi sklepa pristojnega samoupravnega organa organizacije ostanejo na delovnem mestu, če so imeli na dan uveljavitve tega dogovora vsaj 20 let ustreznih delovnih izkušenj.
5.	Podpisniki bodo skrbeli za izobraževanje vseh zaposlenih. Delavcem, ki jih bodo v skladu s planom organizacije napotili na strokovno Izobraževanje in izpopolnjevanje, bodo zagotovili:
—	povračilo celotnih stroškov šolnine,
—- povračilo dejanskih stroškov za prevoz od kraja zaposlitve do kraja šolanja, če je ta izven kraja zaposlitve,
—	100 "/o nadomestilo poprečnega osebnega dohodka zadnjih 6 mesecev za izgubljeni zaslužek za čas študijske odsotnosti.
Za prvo opravljanje izpitov Jim bodo zagotovili najmanj naslednje število dni študijskega dopusta:
—	za vsak razred osnovne šole 5 dni,
—	za vsak izpit predmeta na srednjih šolah 1 dan,
—- za vsak Izpit predmeta na višjih in visokih šolah 2 dni,
—	za zaključni izpit na srednjih šolah 6 dni,
—	za diplomo na višjih šolah 20 dni,
—	za diplomo na visokih šolah 30 dni.
Če je po statutu šole potrebna za opravljanje Izpitov in vaj daljša obvezna navzočnost v šoli, se odobri toliko dni dopusta, kolikor je določeno v statutu šole.
Organizacije se obvezujejo, da ne bodo ovirale izobraževanja ostalih zaposlenih, ki bi se želeli šolati po svoji želji.
Organizacije s področja izobraževanja bodo čas pouka in program študija prilagodile možnostim organizacij, katerih delavce izobražujejo.
6.	Podpisniki bodo vsako leto vlagali za izobraževanje novih kadrov in za izpopolnjevanje že zaposlenih v skladu s programom kadrovskega razvoja najmanj toliko, kolikor so se zavezali s samoupravnimi sporazumi o delitvi dohodka in osebnih dohodkov.
7.	Podpisniki sprejemajo kot stalno nalogo organizirano uvajanje In proučevanje novo zaposlenih, da bi s tem zagotovili v čimkrajšem možnem času njihovo polno delovno usposobljenost; skrbeli bodo za stalno Izpopolnjevanje in sistematično napredovanje že zaposlenih delavcev. Ob preusmeritvi proizvodnje oziroma dejavnosti bodo organizacije poskrbele za prekvalifikacijo svojih delavcev.
8.	Podpisniki bodo zagotovili družbeno-polltično in ekonomsko izobraževanje za vse zaposlene v posameznih organizacijah, posebej pa za novo sprejete delavce, za strokovni kader, za vodilni in vodstveni kader ter za novo Izvoljene organe samoupravljanja. Vsebino, način, sredstva in pogoje izobraževanja bodo določili v svojih programih.
Družbeno-polltlčne organizacije: zveza komunistov, zveza sindikatov In zveza mladine ter Delavska univerza bodo skupaj z organizacijami skrbele za letni program, organizacijo in izvedbo izobraževanja.
9.	Podpisniki s področja šolstva in Zavod za zaposlovanje bodo nadarjenim otrokom socialno šibkih delavskih in kmečkih družin nudili vso pomoč pri vključevanju v nadaljnje šolanje ter nanje opozarjali zainteresirane organe in organizacije. Komunalni zavod za zaposlovanje bo organizirano vodil evidenco ter iskal možnosti za štipendiranje in druge oblike pomoči.
10.	Podpisniki bodo vse zaposlene, ki nimajo dokončane osnovne šole, še posebej mlajše, vzpodbujali in jim omogočili, da to dokon-čajo, v zvezi s tem pa bodo izvedli ustrezne organizacijske in druge ukrepe.
Temeljna izobraževalna skupnost in Delavska univerza bosta do začetka novega šolskega leta pripravili enoten program osnovnošolskega izobraževanja zaposlenih ob delu. Občinski sindikalni svet Kranj bo sodeloval pri pripravi programa hi se zavzemal za njegovo uresničitev.
11.	Podpisniki bodo v svojih aktih o delitvi dohodka in osebnih dohodkov sistem delitve izpopolnili, da bo vzpodbujal čimboljše rezultate dela in čim višjo strokovno usposobljenost.
lil.
12.	Podpisniki bodo zagotovili uresničevanje družbenega dogovora o štipendiranju v razdobju v razdobju 1972 — 1977 in štipendirali ali posKroeti za štipendiranje najmanj toliko študentov in dijakov, kolikor predvideva program razvoja v organizaciji oziroma interesni skupnosti.
id. skupščina občine Kranj bo vsako leto pregledala načrte organizacij o sprejemanju pripravnikov in ustrezno ukrepala.
14.	Podpisniki bodo v splošnih aktih med pogoje za vodilna in vodstvena mesta navedli tudi družbeno pomične m moralno etične norme.
Id. Podpisniki se obvezujejo, da na vodilna in vodstvena delovna mesta ne bodo razporejali tistih:
—	ki so bili kaznovani zaradi kaznivih dejanj v zvezi s svojim delom na delovnih mestih,
—	ki so s siaoim vodenjem organizacijo pripeljali v stanje stagnacije ali nazadovanja,
—	ki so zaradi slabih odnosov do sodelavcev morali zapustiti prejšnje delovno mesto,
—	ki izražajo negativen odnos do tradicij NOB in socialistične revolucije, do samoupravljanja, do interesov samozaščite, vseljudske obrambe, do bratskih narodov in družbeno političnega sistema nasploh.
16.	Ob izbiri za mesto najvišjega individualnega izvršilnega organa (direktorja) lahko podpisniki v izjemnih prhnerih odstopajo pri pogojih šolske izobrazbe za eno stopnjo od najvišje zahtevane Izobrazbe v delovni organizaciji. Pri pogojih prakse bodo zahtevali najmanj pet let delovnih izkušenj.
17.	Podpisniki bodo ob ponovni izvolitvi najvišjega individualnega izvršilnega organa (drektorja) in imenovanju vodilnih delavcev organizacije upoštevali uspešnost poslovanja, ki se zraža:
—	v jasni perspektivi družbenega in ekonomskega napredka organizacije in pomena za širšo družbeno politično skupnost,
—	v uresničevanju programa razvoja organizacije,
—	v ustvarjenem dohodku,
—	v razvoju samoupravnih in medsebojnih odnosov,
—	v izboljšanju kadrovske strukture in razvoju kadrov,
—	v dvigu življenjske ravni zaposlenih.
Podpisniki pri razpisih ne bodo navedli, da gre za reelekcijo.
18.	Uspešnost dela teh delavcev bodo podpisniki preverjali tudi ob vsakem zaključnu računu delovne organizacije. V primeru neuspešnega dela morajo samoupravni organi sklepati o zaupnici najvišjemu izvršilnemu organu.
19.	Podpisniki bodo omogočili kandidatu pridobiti lastnost delavca v združenem delu šele tedaj, ko bo lahko z delavsko knjižico dokazal, da mu je prenehala lastnost delavca v združenem delu pri drugi organizaciji.
20.	Podpisniki bodo organizirali kadrovsko službo in na delovna mesta v tej službi kadrovali ljudi, ki bodo sposobni izvajati principe kadrovske politike in določila tega dogovora.
Delovne organizacije z manjšim številom zaposlenih bodo za izvajanje kadrovske politike zadolžile ustrezno usposobljenega delavca, ki bo za delo odgovoren pristojnim organom upravljanja v organizaciji.
PREBERI TUDI TI !
Vesti
iz
DPO
^1311
-I

Ji
\ ■■■l	/

21.	Posamezne interesne skupnosti bodo v okviru svoje dejavnosti skrbele, da se bo kadrovska politika izvajala v skladu s principi resolucije o osnovah kadrovske politike v SR Sloveniji in tega dogovora.
22.	Podpisniki bodo pri uresničevanju kadrovske politike upoštevali načela javnosti in javnosti dela dejavnikov, ki lahko vplivajo na izvajanje te politike.
23.	Komisija za sestavo družbenega dogovora o kadrovski politiki v občini Kranj (v nadaljnjem besedilu komisija) bo spremljala izvajanje in razlagala uporabo določil tega dogovora.
24.	Podpisniki bodo določila tega dogovora vnesli v svoje samoupravne sporazume o medsebojnih razmerjih v združenem delu, oz. v splošne akte najkasneje v roku šestih mesecev po podpisu. Dokler določila dogovara ne bodo vnesena v splošne akte, se neposredno uporabljajo določila dogovora.
25.	Vsak podpisnik lahko predlaga spremembo dogovora. Predlog z obrazložitvijo predlagatelja ter mnenjem komisije se pošlje v obravnavo vsem podpisnikom. Sprememba je sprejeta, če se z njo strinja tri četrtine organizacij in vsi drugi podpisniki.
26.	če posamezne organizacije ne Izpolnjujejo določil dogovora, komisija na to opozori najvišji samoupravni organ in vodstva družbe-no-političnih organizacij v organizaciji. V primeru, da opozorila ne upoštevajo, komisija obvesti vodstva družbeno-poliUčnih organizacij v občini.
27.	Podpisniki bodo vnesli v samoupravne sporazume o medsebojnih razmerjih v združenem delu oz. splošne akte, da je neizpolnjevanje določil dogovora razlog za odpoklic odgovornega organa oziroma hujša kršitev delovne dolžnosti odgovornega delavca.
28.	Ta dogovor velja za vse podpisnike z dnevom podpisa.
29.	Vsak podpisnik prejme en izvod dogovora. Original dogovora se hrani pri skupščini občine Kranj.
— Komite konference zveze komunistov je pred kratkim obravnaval devetmesečno poročilo o poslovanju podjetja in v zvezi s tem sprejel naslednji
sklep:
Komite konference zveze komunistov podjetja je na svoji 11. redni seji dne 8. nov. t. 1. obravnaval poročilo o devetmesečnem poslovanju podjetja, iz katerega izhaja ugotovitev, da je finančni rezultat znatno nižji kot v preteklem letu. Zaradi tega je ogrožena reprodukcijska sposobnost podjetja, kar je še posebno kritično v času, ko podjetje uresničuje visoke naložbe v proizvodnji avtopnevmatiike, proizvodnji umetnega usnja, ter rekonstrukcija toplarne.
Analize vzrokov za nižji poslovni uspeh kažejo, da je le-ta posledica visokih podražitev uvoznih in osnovnih surovin glede na preteklo leto znaša 41,811 tisoč din. Za domačih surovin. Samo podražitev prihodnje obdobje se napovedujejo nove podražitve, tako za tekstil kot tudi za surovine na bazi nafte in fenolov.
Komite meni, da je nujno proučiti in sprejeti taikšne sistemske ukrepe, po katerih se bodo zmanjšale obremenitve gumarske industrije (carinske pristojbine, prometni davek), ter da se pospeši postopek usklajevanja prodajnih cen na svetovnem trgu, o čemer je treba obvestiti vse psritojne republiške in zvezne organe in zahtevati potrebne ukrepe.
— Zveza komunistov podjetja se živahno pripravlja na volilno konferenco organizacije, ki bo 4. decembra letos. Vsebinski poudarek te konference bo prav gotovo na novj organizranosti organizacije zveze komunistov v podjetju, predkongresni dejavnosti komunistov. Razpravljali bomo tudi o dejavnosti organizacije v preteklem obdobju ter o razpravah o predlogu nove ustave.
V zadnjem času tečejo temeluti razgovori tudi — v večini oddelkov zveze komunistov — o disci-pdini, medsebojnih odnosih, aktivnosti članov zveze komunistov in sprejemu novih članov v organizacijo.
Sindikat
— Sindikat bo novembra m decembra (na soboto) organiziral dva enodnevna seminarja za sin-dikallnc poverjenike. Program seminarja obsega naloge sindikata v TOZD, obravnavo stvarnih nalog in načina dela sindikalnih povei-jenikov. V sindikatu menijo, da bo ta alkcija, in seveda tiste, ki bodo še sledile, prispevek k temu, da se težišče sindikalne dejavnosti prenese v osnovo, med delavce, tja, kjer je tudi tej organizaciji pravo mesto.
— Verjetno še ne veste, da so delavci podjetja letos preko sindikalne organizacije kupili 70 ton jabolk (lansko leto 34 ton) in da je sindikalna organizacija iz članarine regresirala ta nakup s 40.000 N dinarjev.
Samopomoč
— Organizacija samopomoči, ki je kot del dejavnosti sindikalne organizacije v podjetju organizirana že od leta 1959 ,ima danes 1250 članov in mesečno z brestobrest-nitn posojilom pomaga poprečno 70 članom v skupni višini 120.000 N. din. Ta oblika vzajemne pomoči dobiva danes spričo tržnih razmer in še vedno močno različnih osebnih dohodkov ter socialnih razmer posameznih družin precejšen pomen. Komisija za samopomoč pripravlja obsežen predlog v zvezi s članarino, višino posojil in pogoji za delitev posojila. Predvideva tudi nekatere spremembe in dopolnitve pravilnika o samopomoči.
Dopolnitve samoupravnega sporazuma
(Nadaljevanje s 1. str.)
... se doda: »če računa za prenočitev ni mogoče priložiti, sc za stroške prenočevanja prizna 40,00 oz. polovice dnevnice.«
15.	člen
3.	točka
Regres za prehrano v znesku največ do 50,00 din na mesec na zaposlenega delavca in vajenca, ki pa se jim ne sme izplačevati v gotovini.
... se doda: se znesek 50,00 nadomesti z zneskom 60,00 din.
16.	člen
Podpisnice sporazuma bodo v svoj sklad za stanovanjsko izgrad-
njo delavcev dajale najmanj sredstva v višini 4 °/o od obračunanih brutto osebnih dohodkov na leto, za strokovno izobraževanje pa najmanj 1 °/o sredstev od obračunanih brutto osebnih dohodkov na leto.
... odstotek 4 se poveča na 6.
18. člen
»Najvišji osebni dohodek indivi-dualmh izvršilnih organov ob normalnem delovnem uspehu in v polnem delovnem času bo odvisen od doseženega dohodka in obsega poprečno angažiranih poslovnih sredstev ter se ugotavlja po naslednji lestvici:
Poprečno angažirana poslovna sredstva v mili j. din	Najvišji mesečni netto OD za PSR	Doseženi dohodek	Najvišji mesečni netto OD za DOH
od 51 do 100	1.000	od 11 do 40	3.800
pod 50	900 .	pod 11	3.500
od 51 do 100	1.000	od 11 do 40	3.800
od 101 do 150	1.100	od 41 do 70	4.100
od 151 do 200	1.200	od 71 do 100	4.400
od 201 do 250	1.300	od 101 do 130	4.700
od 251 do 300	1.400	od 131 do 160	5.000
od 301 do 350	1.500	od 161 do 190	5.300
nad 350	1.600	nad 190	5.600
Vsota delov najvišjega osebnega dohodka pa po prvem členu tega sporazuma ne sme preseči 6.000.— poprečno netto na mesec. Kot normalni delovni uspeh se smatra faktor stimulacija v vrednosti 0,10.
Za izredne poslovne uspehe se ilahko najvišji poprečni mesečni osebni dohodek, ugotovljen po merilih iz prvega odstavka tega člena, poveča In to po naslednjem obrazcu:
NOD = nOD X (0,90 + FS) pri čemer je:
NOD = najvišji osebni dohodek nOD = vsota delov najvišjega osebnega dohodka po prvem členu tega sporazuma
FS = faktor stimulacije, izračunan po 12. členu tega sporazuma
Najvišji osebni dohodek, izračunan po merilih tega člena, lahko doseže največ 7.500.— netto poprečno na mesec.«
21.	člen — se spremeni in se glasi:
»Kot nadomestilo osebnega dohodka za čas bolezni do 7 dne bodo podpisnice sporazuma izplačevale najmanj 80 % dohodka, za čas bolezni nad 7 dni pa bodo izplačevale najmanj 90 °/o osebnega dohodka od osnove, ki je poprečje delavčevega osebnega dohodka v preteklem letu.«
Doda se 26-a. člen:
»Skupna komisija podpisnikov sporazuma, ki po 26. členu tega sporazuma spremlja in analizira učinkovitost izvajanja sporazuma, je dolžna tudi ugotavljati morebitne kršitve sporazuma.
Kršitev samoupravnega sporazuma je vsako ravnanje podpisnice, ki je v nasprotju z določbami sa-
moupravnega sporazuma, predvsem pa:
—	razporeditev sredstev za osebno in skupno porabo po zaključnem računu preko ravni, določene s samoupravnim sporazumom,
—	nepravilnosti v zvezi z izračunom obsega sredstev KOD, vštevši vse vrste izdatkov, ki povečujejo obseg teh sredstev,
—	nepravilnosti z zvezi z Izračunom in izplačilom najvišjega osebnega dohodka,
—	nepravilnosti pri obračunu in izplačilih dogovorjenega obsega sredstev za zadovoljevanje skupnih potreb delavcev,
—	kršitve pri izplačevanju osebnih prejemkov, ki pomenijo povračilo dejanskih stroškov.
Sankcije za kršitve samoupravnega sporazuma so naslednje:
—	opomin,
—	javni opomin, ki se objavi v dnevnem tisku,
—	izključitev iz samoupravnega sporazuma z neposredno uporabo drugega dela splošnega družbenega dogovora za eno ali dve leti in objava sklepa v dnevnem tisku.
Ukrep se izreče organizaciji združenega dela, navede pa se tudi odgovorna oseba.
O vsaki izrečeni kazni in sploh o začetem postopku je potrebno obvezno obvestiti najvišji organ upravljanja prizadete organizacije združenega dela.«
Spremembe tega sporazuma začno veljati z dnem vpisa v register samoupravnih sporazumov, pri Re-publikšem sekretariatu za delo, uporabljajo pa se po obračunu sredstev za osebne dohodke In omejeno skupno porabo od 1. julija 1973 dalje.
Porabi zmeraj dinar	Besede ne plačajo
manj, kot zaslužiš!	dolgov.
Prva razprava
vsakdo vedel, kaj podpisuje.« Tako je dejala Zdenka Jurančič ob začetku četrtkove razprave.
O PREDLOGU SAMOUPRAVNEGA SPORAZUMA
O MEDSEBOJNIH RAZMERJIH V ZDRUŽENEM DELU
Dne 15. novembra so družbeno-politične organizacije pripravile informativni sestanek o predlogu samoupravnega sporazuma o medsebojnih razmerjih v združenem delu. Predlog so izdelali v kadrovski službi, za osnovo pa so uporabljeni pravilniki o delovnih razmerjih, o nagrajevanju, higiensko tehničnem varstvu, disciplinskih prekrških in izobraževanju.
Sa samoupravnim sporazumom o medsebojnih razmerjih v združenem delu bodo prenehali veljati omenjeni pravilniki. O predlogu bo v drugi polovici novembra še ena skupna razprava, nato v vseh oddelkih ZK, takoj po november-skih praznikih pa ga bodo obravnavale delovne skupine.
Ce bo teklo vse po predvidenem programu bomo samoupravni sporazum o medsebojnih razmerjih v združenem delu podpisali — kajti podpisati ga bo moral vsak član kolektiva — okrog 20. decembra.
Pa še o četrtkovi razpravi: »Namenoma nismo dali predloga ta-
koj v razprave delovnim skupinam. Predvsem hočemo, da o njem vodo čimveč vsi v Savi, zato je dolžnost vseh nas, da ga razlagate sodelavcem, s čimer boste pripomogli, da ga bo sleherni član koi-iltiktiva poznal, dal svoje pripombe ali predloge in končno, da bo
Strokovni delavci kadrovske službe, ki so samj ali z drugimi pripravljali predlog, so nam dovolj temeljito razložili bistvene novosti iz zakonodaje in naših izkušenj z že omenjenih področij dela in življenja v kolektivu.
J. Štular
Zdenka Jurančič In strokovni delavci kadrovske službe na razpravi
Predlog za ustanovitev začasne skupnosti zdravstvenega zavarovanja in varstva Kranj
Osrednje vprašanje našega nadaljnjega socialističnega razvoja je uveljavljanje nove ustave. V samoupravni socialistični družbi dobiva tudi zdravstvo in zdravstveno zavarovanje enak samoupravni status, enake samoupravne pravice in dolžonsti kot druga področja združenega dela.
Skupnost zdravstvenega zavarovanja Kranj hi zbor delegatov Izvajalcev zdravstvenega varstva Kranj menita, da je treba ne da bi počakali sprejem nove ustave s samoupravnim sporazumom ustanoviti začasno skupnost zdravstvenega zavarovanja In zdravstvenega varstva z namenom, da takoj zagotovimo kar najugodnejše pogoje za sporazumevanje na področju izvajanja In financiranja zdravstvenega varstva.
S tem samoupravnim sporazumom upostavljamo začasno skupnost, ki naj zagotovi svobodno menjavo dela, enakopravno in sporazumno odločanje o Izvajanju in financiranju zdravstvenega varstva v skladu s skupnimi interesi, ki naj uresničuje druge skupne interese, do ustanovitve samoupravne interesne skupnosti zdravstvenega zavarovanja In zdravstvenega varstva skladno z novo ustavo SRS.
S predlaganim samoupravnim sporazumom opredeljujemo kot najvišji samoupravni organ začasne skupnosti skupščino delegatov skupnosti, ki jo sestavljata zbor delegatov uporabnikov zdravstvenega varstva in zbor delegatov izvajalcev zdravstvenega varstva.
Z začasno skupnostjo želimo skupno in pravočasno začeti z obravnavanjem In oblikovanjem izhodišč za Izvajanje In financiranje zdravstvenega varstva v 1974. letu, skladno z novimi ustavnimi načeli. Z ustanovitvijo te začasne skupnosti hkrati omogočamo ustreznejšo pripravo samoupravnega sporazuma o ustanovitvi samoupravne Interesne skupnosti, ki ga bodo obravnavali in sprejeli delavci in drugi delovni ljudje neposredno In po svojih organizacijah združenega dela in skupnostih ter delavci v organizacijah združenega dela, ki opravljajo zdravstveno varstvo.
Osnutek samoupravnega sporazuma o ustanovitvi začasne skupin varstva Kranj, kot ga je sprejel iniciativni odbor, objavljamo z željo, da z njim seznanimo vse delovne ljudi in da dajo nanj morebitne pripombe in dodatne predloge.
Iniciativni odbor za ustanovitev interesne skupnosti zdravstvenega zavarovanja In varstva, s sedežem v Kranju, Stara cesta 11, bo obravnaval pripombe In dodatne predloge prispele do 30. 11. 1973.
Iniciativni odbor za ustanovitev SIS zdravstvenega zavarovanja in varstva
Osnutek
Z namenom, da povežemo delovne lujdi — uporabnike zdravstvenega varstva in izvajalce zdravstvenega varstva ter dosežemo kar najbolj ustrezne pogoje za sporazumevanje na področju izvajanja in financiranja zdravstvenega varstva, uresničujoč načelo XXI. dopolnila ustave Socialistične federativne republike Jugoslavije, sta sprejela skupščina skupnosti zdravstvenega zavarovanja Kranj na seji one.........in zbor de-
legatov Izvajalcev zdravstvenega varstva Kr-mj na seji dne......
Samoupravni
sporazum
o ustanovitvi začne skupnosti zdravstvenega zavarovanja in varstva Kranj
1.
Skupščina skupnosti zdravstvenega varstva Kranj in zbor delegatov Izvajalcev zdravstvenega varstva Kranj ustanovita začasno skupnost zdravstvenega zavarovanja In varstva Kranj.
2.
Najvišji organ začasne skupnosti je skupščina delegatov skupnosti. Skupščino delegatov skupnosti sestavljata dva zbora: zbor delegatov — uporabnikov zdravstvenega varstva in zbor delegatov delavcev — Izvajalcev zdravstvenega varstva.
3.
Skupščina skupnosti zdravstvenega zavarovanja Ljubljana opravlja naloge zbora delegatov — uporabnikov zdravstvenega varstva, zbor delegatov zdravtsvenlh delavcev Kranj pa zbora delegatov Izvajalcev zdravstvenega varstva — delavcev v organizacijah na področju zdravstva.
Oba zbora sta enakopravna In ne more priti do preglasovanja.
4.
Skupščina delegatov skupnosti oziroma oba njena zbora enakopravno opravljata predvsem te-Ie zadeve:
1.	sorejemata na podlagi medsebojnih In družbenih Interesov program in načrte zdravstvenega varstva;
2.	Na podlagi vzajemnosti In solidarnosti odločata o sredstvih, potrebnih za zdravstveno varstvo;
3.	sprejemata finančni načrt In zaključni račun o sredstvih potrebnih za zdravstveno varstvo;
4.	sklepata samoupravne sporazume o financiranju zdravstvenega varstva z organizacijami združene-
nega dela in drugimi dejavniki;
5.	volita Izvršilne In druge organe In določata njihovo pristojnost;
6.	opravljata druge zadeve iz pristojnosti skupščine skupnosti zdravstvenega zavarovanja Kranj, določene v statutu te skupnosti.
5.
Skupščina delegatov skupnosti (oba zbora) na prvi seji izvoli predsednika in dva podpredsednika skupščine ter izvršilni odbor, ki šteje 14 članov.
Vsak zbor skupščine izvoli predsednika in namestnika predsednika zbora. Skupščina ima predsedstvo skupščine, ki ga sestavljajo predsednika in podpredsednika skupščine ter predsednika obeh zborov.
6.
Skupščina delegatov skupnosti (oba zbora) sprejme poslovnik o delu skupščine, s katerim določi postopek za delo zborov, za usklajevanje stališč, za sporazumevanje in o pristojnosti predsedstva skupščine.
7.
Ce zbora po dveh zaporednih obravnavah spornega vprašanja ne dosežeta sporazuma o zadevi, postavita skupno komisijo v katero izvoli vsak odbor enako število članov.
Skupna komisija pripravi predlog za uskladitev spornih vprašanj.
8.
Statut skupnosti zdravstvenega 'zavarovanja delavcev Kranj (Uradni list SRS, št. 45/70) in na njegovi podlagi izdani splošni akti ter statut skupnosti zdravstvenega zavarovanja kmetov Kranj (Uradni Ust SRS, št. 45/70) in na njegovi podlagi izdani splošni akti ostanejo do nadaljnjega v veljavi.
Skupščina delegatov skupnosti po postopku, ki je predpisan za sprejem statuta oziroma drugih splošnih aktov, lahko z začasnimi sklepi spreminja In dopolnjuje ter usklaja statut oziroma druge splošne akte Iz te točke samoupravnega sporazuma.
9.
Ta samoupravni sporazum ne posega v druge pravice, pristojnosti, obveznosti In terjatve skupnosti zdravstvenega zavarovanja Kranj.
10.
Ta samoupravni sporazum začne veljati, ko ga sprejmeta skupščina skupnosti zdravstvenega zavarovanja Kranj In zbor delegatov zdravstvenih delavcev Kranj.
Zbor delegatov zdravstvenih delavcev Kranj
Predsednik
Skupščina skupnosti zdravstvenega zavarovanja Kranj
Predsednik skupščine
Okvirni akcijski program za pospeševanje iznajditeljske dejavnosti v industriji
in rudarstvu

V junijski številki našega lista sem obljubila, da se bom ponovno oglasila, ko bomo prejeli zaključke II. posvetovanja o iznaj-diteljski dejavnosti, ki je bilo junija v Opatiji. Zaključke, strnjene v okvirni akcijski program lahko preberete v celoti v današnjem članku. Lahko boste opazili, da mora sindikat odigrati pomembno Vlogo pri pospeševanju iznajditeljske dejavnosti.
1. V bodoče se morajo družbeni dejavniki najostreje upreti nerazumevanju pomena domače iznajditeljske dejavnosti in njenega potencialnega prispevka k razvoju materialne osnove in produk-
pov in konkretnih akcij na področju tehničnega ustvarjanja in iznajditelj st va. Pri tem je treba računati, da je iznajditelj sika dejavnost del celotne proizvodnje in poslovanja delovne organizacije. Glede na to so potrebni skladni programi družbenih akcij, ukrepi v gospodarstvu, delovnih organizacijah, zakonodaji in ukrepi na področju šolstva.
7.	Posebno si je treba prizadevati, da bo s planiranjem, družbenimi dogovori in samoupravnimi sporazumi zagotovljena dolgoročna razvojna politika panoge. V teh planih je treba zagotoviti tehnološki razvoj s konkretnimi za-
tivnih odnosov in nezadostni spodbudi za razvoj te dejavnosti. Isti dejavniki morajo skrbeti za boljšo organizacijo in večjo učinkovitost iznajditeljstva, za hitrejšo družbeno uveljavitev domače iznajditeljske dejavnosti ter za moralno in materialno spodbudo te dejavnosti.
.2 Sindikat delavcev industrije in rudarstva Jugoslavije in sindikalne organizacije v organizacijah združenega dala morajo razvijati in pospeševati vse aktivnosti, ki dajejo možnost družbeno koristnega delovanja iznajditeljev v organiziranem raziskovalno-razvoj nem delu. Glede na ta cilj bodo sindikalne organizacije in njihovi organi na vseh nivojih usklajevale svoje aktivnosti z aktivnostmi ustreznih organizacij: zveze komunistov, zveze mladine, zveze inženirjev in tehnikov in zveze iznajditeljev.
3.	Sindikalni delavci industrije in rudarstva Jugoslavije in sindikalne organizacije v organizacijah združenega dela se bodo trudili, da se preko ustavnih dopolnil in s samoupravnimi sporazumi prične oblikovati samoupravni mehanizem z ustanavljanjem ustreznih samoupravnih teles tako v osnovnih organizacijah združenega dela in gospodarskih podjetjih kakor tudi v občinah, republikah, pokrajinah in v federaciji.
4.	Tehnični napredek v naši industriji se mora pospešiti z večjim delovanjem in spodbujanjem domačih umskih moči. Ta naloga je zelo resna in zahteva boljšo organiziranost in vključevanje vseh strokovnih kadrov in skritih sil v organizirano združeno delo. Sindikalne organizacije morajo biti eden od dejavnikov, ki se bo boril tudi za množičnost te dejavnosti.
5.	Misleč na potrebo po nadaljnjem in širšem vključevanju jugoslovanske industrije v tokove sodobnega mednarodnega prenosa tehnologije, udeleženci II. posvetovanja poudarjajo pomen izdelave samoupravnih sporazumov o izboru in uskladitvi uvoza inozemske tehnologije. Udeleženci II. posvetovanja istočasno poudarjajo pomembnost večje udeležbe domače tehnologije v izvozu, s čimer bi prispevali k izboljšanju tehonloškega zunanjetrgovinskega stanja naše dežele, k porastu blagovne izmenjave in proizvodno-tehničnega sodelovanja s tujino.
6.	V skladu z doseženo družbeno in gospodarsko ravnijo naše dežele je potrebno izvest; vrsto ukre-
dotlžitvami na področju iznajditeljstva. V planih je treba posvetiti posebno pozornost izumom in tehničnim izboljšavam kot dejavnikom gospodarskega razvoja.
8.	Družbenopolitične enote, družbenopolitične in strokovne organizacije ter gospodarske zbornice morajo takoj, najpozneje pa do konca 1973. leta izdelati stvarne programe in določiti naloge na področju iznajditeljske dejavnosti glede na razvitost gospodarstva, njegovo strukturo in glede na stvarne potrebe razvoja. V gospodarskih zbornicah in združenjih je treba dati večji pomen iznaditelj-ski dejavnosti (raziskovanju, iz-najditetljstvu, tehničnemu napredku in prenosu znanja in tehnologije). Treba je organizirati posamezne strokovne službe, ki bi lahko pomagale pri razvoju iznaditeljske dejavnosti.
9.	Potrebno je izdelati samoupravne sporazume in družbene dogovore o postopkih za uporabo iznajditeljskih predlogov in njihovo vrednotenje. Združeno gospor-stvo mora razpisati javne natečaje za iznajditeljske prijeme im nove rešitve, kar b; omogočilo, da bi se iznajditeljske možnosti bolje izkoristile.
10.	Izredno pomembno je vključevanje politike razvoja iznajditelj skega dela v poslovno, zlasti pa še v kadrovsko politiko osnovnih organizacij združenega dela v gospodarstvu in znanosti, kakor tudi v vsakodnevno prakso samoupravnih organov.
11.	Vsi dejavniki naše družbe si morajo prizadevati, da bi postala znanost osnovna proizvodnja sila. Samo v takih razmerah bo iznaj-diteljska dejavnost v sklopu z razvojno-raziskovalno službo dobila pravo mesto in postala pomemben dejavnik v proizvodno-poslov-ni politiki delovih organizacij.
12.	Pomembno je tudi uvajanje stimulativnih sistemov moralnega in materialnega nagrajevanja iz-najditeljskega dela v delovnih organizacijah. Zaradi močnejšega motiviranja jih je potrebno stimulirati. Iznajditelje in druge udeležence pri uresničevanju iznajditeljskih predlogov je treba nagrajevati v okvirih delovne organizacije in družbe v celoti, da b; jih še bolj spodbudili. Prav tako je treba delovne organizacije spodbujati za uporabo domačih iznajditeljskih predlogov.
13.	Udeleženci II. posvetovanja menijo, da bi bilo potrebno, da se v gradivu, k; se pripravlja za X. kongres ZKJ, posebno poudari po-
men, ki bi ga imel hitrejši razvoj iznaditeljskega dela pri nas.
14.	Glede na sedanje vzdušje v zvezi z uresničevanjem ustavnih dopolnil mora dobiti v sklopu programa razvoja in operativnih planov delovnih organizacij svoje mesto tudi področje tehničnega ustvarjanja. Iznajditeljstvo mora bit; stalna skrb samoupravnih organov, sindikalnih organizacij in celotne družbe. Njihovo delovanje mora biti usmerjeno predvsem k izpolnjevanju zakonske obveze za izdajo pravilnika o iznajditeljski dejavnosti in dopolnitvi predpisov na področju delitve dohodka in osebnega dohodka, da bi se ustvarila materialna osnova za nagrajevanje tehničnega ustvarjanja delovnih ljudi.
15.	Z namenom spodbujanja iznajditeljske aktivnosti se morajo samoupravni organi in sindikalne organizacije zavzemati, da se v družbene dogovore in samoupravne sporazume o delitvi dohodka in osebnih dohodkov vnesejo ustrezne odredbe o nagrajevanju iznaj-dilteljstva v soglasju z opredelitvijo I. jugoslovanskega posvetovanja o iznajditelj st vu.
16.	V organizacijah združenega dela je treba organizirati strokovne službe za sprejemanje in uveljavljanje prijavljenih in odjavljenih predlogov, predlagatelje pa je treba nagrajevati glede na učinek in prispevek delovni organizaciji. Delovne ljudi je treba spodbuditi, da bodo prijavljali iznaditeljsko dejavnost, v pravilnikih delovnih organizacij pa predvideti posebno javno priznanje za iznajditelje oziroma avtorje.
17.	V delovnih organizacijah, ki imajo organizirano razvoj no-raziskovalno dejavnost, mora le-ta prevzeti usklajevalne organizacijske in programske naloge množične iznajditeljske dejavnosti; tako postane pobudnik in mobilizator tehničnega ustvarjanja.
18.	Nujno je, da se politika izobraževanja kadrov poveže z najširšim pomenom iznajditeljstva, upoštevajoč celoten šolski sistem in vse oblike šolskega izobraževanja. Tehničnim izboljšavam morajo posvetiti pozornost predvsem tehnične srednje šole, višje šole in fakultete, in sicer v okviru sedanje akcije za reformo šolstva in učnih programov. Znanje S tega področja mora biti zastopano tudi na pravnih in ekonomskih fakultetah. Potrebno je izdelati sistem stalnega izobraževanja delovnih ljudi in dopolnilnega strokovnega izobraževanja strokovnih kadrov z elementi znanja s področja tehničnega napredka v najširšem smislu.
19.	Pomembna je tudi spremem-
ba zakona o patentih in tehničnih izboljšavah:	le tako bi zakon
uskladili z doseženim razvojem proizvodnih sil pri nas, vzpodbudili iznajditeljsko dejavnost in zagotovili spremljanje sodobnega gibanja na področju mednarodne zaščite prava industrijske svojine.
20.	Udeleženci II. posvetovanja menijo, da mora koordinacijski odbor storiti vse, da se uresničijo zaključki s prvega posvetovanja, ki niso izvršeni; pri. tem delu naj uporab; ocene in predloge, dane v materialu in razprav; drugega posvetovanja. Posvetovaje predlaga, da zvezni odbor sindikata delavcev industrije in rudarstva Jugoslavije potrdi ta predlog akcijskega programa.
21.	Navedeni okvirni program bo dopolnil koordinacijski odbor, ki bo pri tem uporabil številne predloge, izražene v referatih, ko-referatih in razprav; na posvetovanju.
Nadja Markun
Vesti iz DPO
Mladinska organizacija
— Akcijam mladinske organizacije povečanje kvalitete, zmanjšanje poškodb pri delu in vsak mladi Savčan svoj poklic, ki jih je pričela sredi letošnjega leta in o katerih smo že pisali v našem glasilu, sledijo tudi druge. Pred nedavnim so izvedli anketo o kulturni dejavnosti in tovrstnih interesih mladih. Rezultati te ankete še niso znani. Prav gotovo pa bodo povžviilj tudi dejavnost na kulturnem področju.
— V mladinski organizaciji si prizadevajo poživiti tudi delo mladinskih aktivov po obračunskih
enotah. Čeprav jim to povsod najbolj ne uspeva, pa se mlad; v nekaterih enotah vendarle lotevajo tudi laikih akcij, ki vzpodbujajo in so lahko za vzgled ostalim. Tako je npr. mladisnki aktiv v obračunski enoti stiskani izdelki na prosto soboto 1.0 t. m. izvedel .prostovoljno delovno akcijo za urejanje prostorov v svoji obračunski enoti. Akcija je uspela, saj se ji je odzvalo precejšnje število mladih, in tud; delo, ki so ga opravili, je dvakrat veliko. Vodjem akcije pa v imenu predsedstva mladinske organizacije podjetja izredno priznanje.
Vražje promile
Ce bi lahko vse voznike, ki imajo 0,8 promila in več alkohola v krvi, dejansko izločili iz prometa, bi biHo prometnih nesreč približno 12 % manj. To kažejo ameriške raziskave o relativni verjetnosti nesreč, ki so posledica različne stopnje alkohola v krvi. Ze 0,4 promila alkohola v krvi kaže občutno naraščanje tveganja v primerjavi z vožnjo v treznem stanju: pri 0,6 promila alkohola je nevarnost, da se voznik zaplete v prometno nesrečo, že dvakrat tako velika, pri 0,8 promila doseže že štirikratno stopnjo, pri 1,5 promile pa je celo že 25 krat večja.
Pri tem je treba upoštevati, da je vpliv v dobi, ko alkohol prehaja v kri, višji, kot pri enakih pro-milah pri popuščanju.
Sposobnost pregleda nad zapletenim prometnim položajem je že pri 0,4 promila do 0,7 promila za 50 do 60 % slabša kot pri popolni treznosti. Značilno je, da vozniki čedalje bolj spregledajo dogajanja ob robu ceste, ker togo gledajo samo tisto, kar je neposredno pred njim.
Vsi vemo, kako je v kočljivih situacijah pomemben refleksni čas
Zaprta vrata — rešila več življenj
Italijanska revija prinaša naslednjo novico in ponovno potrjuje staro resnico, k; smo jo gasilci iz svojih izkušenj vedno poudarjali. Nobena pa ni pred nami tako vsiljivo enostavna kot spoznanje, da morajo biti vrata prostorov, v katerih so ljudje, zaprta — če je v hodniku požar — dokler ne pride pomoč.
V nekem hotelu je gorelo. Sobna vrata so bila odprta, ko se je požar razširil po hodniku, vse gorljivo uničeno; razbeljeni plini in dim so usmrtili brezmočne žrtve. Nasprotno pa so zaprta vrata sicer močno poogljenela, toda ljudje za njim; so ostali živi.
Zaprti prostori niso bili poškodovani, razen vrat seveda. Celo papirnate slike na zidu so ostale nepoškodovane in dokazovale, da je možna ohranitev življenj za zaprtimi vrati.
(tisti čas, ki mine od pojava nevarnosti do smortne reakcije voznika na to nevarnost). Ta čas je pr; treznem vozniku poprečno 0,75 sekunde, že pri majhnih količinah alkohola v krvi se refleksni čas podaljša: pri 0,8 promila alkohola v krvi je refleksni čas poprečno 1,25 sekunde.
Poglejmo, kako potekajo dogod ki od začetka nevarnosti pa do reakcije voznika na to nevarnost!
I. Nevarnost se pojavi. — 2. Voznik z očmi opazi nevarnost. — 3. Vidni center v možganih presodi nevarnost. — 4. Inntelektuaini centri v možganih Sklenejo, da se nevarnost; izognejo z zaviranjem. — 5. Motorični centri možganov načrtujejo mišično reakcijo — zaviranje. — 6. Desna noga se umakne s padela za plim. — 7. Desna noga prestopi na zavoro in pritisne nanjo. Trezen človek vse to opravi v 0,75 sekunde.
V nekaterih primerih se refleksno delovanje človeških mišic pod vplivom alkohola še celo pospeši. Rekli boste, da torej alkohol voznikom celo koristi. Toda kaj, ko voznik pod vplivom alkohola sicer hitreje reagira, toda v 80 % napačno. Zelo grobo povedano, hitreje pritisne, toda namesto na zavoro, na plin. Pa smo tam; v jarku, plotu...
Vsem nam je jasno, kako pomembni so hitri in pravilni refleksi. Dovolj je, če pomislimo, kaj pomenijo nepravilni refleksi za aktivne udeležence prometa, uprav-Ijalcc raznih strojev itd.
Ob vsej tej poplavi podatkov, procentov in promilov posatne razumljivo, da je postalo nunjo, da z bojem proti alkoholizmu preprečujemo prometne nesreče in nezgode pri delu.
Anton Kladnik
ZAHVALA
Sodelavcem Iz oddelka lepila, premazovalnica se iskreno zahvaljujem za lepo darilo ob mojem odhodu v pokoj.
JAVORNIK ANTON
ZAHVALA
Vsem sodelavcem, ki so ob izgubi moje Maje sočustvovali z menoj in darovali cvetje, iskrena hvala.
ROŽA PRISLAN
SAVA, glasilo delovne skupnosti industrije gumijevih, usnjenih in kemičnih izdelkov izdaja uredniški odbor. Glasilo izhaja štirinajstdnevno, glavni in odgovorni urednik Jože fitular. Naslov uredništva: Kranj, Škofjeloška 6, telefon 22-521, interno 282. Tisk in klišeji CP Gorenjski tlak Kranj.
List Je oproščen temeljnega davka na podlagi mnenja republiškega sekretariata za prosveto in kulturo SRS (št. ♦21-1/72 z dne 27. marca 1973).