R A Z P R A V E 
Tine Logar 
D I A L E K T C) L O S K E S T U D I J E 
XII 
GOVOR VASI KOSTANJE NAD VRBSKIM JEZEROM 
Jeseni leta 1961 sem se n e k a j dni mudil na Kostanjali nad Vrbskim 
jezerom (Küstelberg), da bi kostanjški govor zapisal za Slovenski lingvi-
stični atlas. In fo rmator ja sta mi bila Kokot Hanzi, t eda j star 32 let. doma 
v Gorenji vasi 11, in njegova za leto s tarejša sestra Kastelic-Sakoparnik 
Mali. Kot rojena in stalno na Kostanjali bivajoča domačina svojo rodno 
govorico dobro poznata, zato so bili n juni odgovori hitri in zanesljivi. Za 
pr i jazno potrpežlj ivost se obema iskreno zahval ju jem. 
Kostanjški govor je eden od mnogih govorov rožanskega narečja na 
Koroškem. Kot za vse druge rožanske govore so tudi z an j značilne 
koantUetne in intonacijske opozicije v akcentuiranili zlogih. 
Kvanti te tne opozicije so omejene na zadnje ali edine besedne zloge, 
ker kostanjški govor pozna kra tke akcentui rane vokale v glavnem samo 
v zadnj ih zlogih, kolikor pa jili slišimo tudi v drugih besednih zlogih, 
gre zu redke sekundarne kra tke poudarke , ki so nastali iz p re j šn j ih 
stranskih poudarkov v večzložnih, na koncu poudar jen ih besedah 
(nasàin: nàsate < nasatè). Nasprotno pa so intonacijske opozicije možne 
v vseh akcentuiranih zlogili razen v zadnj ih , k j e r so eliminirane, tako da 
se vsi zadnj i akcentuirani zlogi v intonacijskem pogledu izgovar ja jo na 
enak način, po mojem mnenju z rastočo intonacijo. 
Akcentsko mesto v besedi je deloma drugačno kot v slovenskem 
knjižnem jeziku. Zlasti je in mnogo več besed z akcentom na koncu, kar 
gre na račun tega, da na Kostanjali na jvečkra t kra tk i akcent ni bil pre-
maknjen s končnega zloga na predakcentske e, o in a (žena, nogà, moglà). 
Rastoči akcent se tudi v kostanjškem govoru v nezadnj ih zlogih več-
zložnih besed realizira na dveh zlogih: prvi zlog je akcentuiran in je zato 
ekspiratorno močnejši, zadnj i pa je tonično višji. Zato se dogaja , da take 
besede spremene akcentsko mesto in iz paroksitonov lahko postanejo 
oksitona (liiuuiu, brada , pr iadohà, suinsuato, liadorcà). 
DOLGI VOKALIZEM 
Sistem dolgih poudarjenih vokalov je v kostanjškem govoru tale: 
i u 
id uo 
e o 
e o 
a 
Dolgi i, u. e, o in a se pojavl ja jo v vseli besednih zlogih, ia, ua v vseh 
razen v zadnjih odprt ih zlogih, e in o pa sta običajna v nezadnjih zlogih. 
S historičnega stališča predstavljata i in и nekdanje i, y in и v slo-
venskih oziroma kostanjških dolgih zlogih, razen tega pa še dolga e in o 
v zadnjih odprtih zlogih, kjer sta sedanja -i in -u nastala po monoftongi-
zaeiji starejših diftongov -ia, -ua: и je razen tega nastal tudi iz dolgega o 
v poziciji pred istozložnim i in po asimilaciji ни > и: sa'rci; jaliü, кони, 
prosii. carini, nebu, senu. mesu, Jepu, икй: hnûi; p их < plug. 
V intonacijskem pogledu sta oba vokala razen v zadnjih zlogih lahko 
rastoča ali padajoča. 
Diftonga ia, ua zastopata stalno dolgi <? in padajoči o, deloma pa tudi 
padajoči e. medtem ko je stari akutirani ê tudi tu kot drugod po Rožu 
zastopan z drugačnim refleksom (e). 
ia. ua sta možna v vseli besednih zlogih razen zadnjih odprtih. Da-
našnja intonacija ia je z izjemo zadnjih zlogov lahko rastoča ali pada-
joča. ua pa je večinoma padajoč. 
snîay, besieda, i-iapata. na hnîazdax, linlazcle, hnia/.do, dbla. dîauam, 
klîascè, po kostiax, na тэЪа, Чара, и nociay,. mîasanc, и pastiax. m i ах, 
otpriata, и reči ay,, xtianà. suiacà, sîaèà, sîaku, srîada, xîast, n a zotnay, 
и rias; 
Ъйэу. и kûatle, kûast, mûasl, mdač, nûas, и nûasa, pod nüasam, 
puai < i>Iol. püale, rûay. 
Razen v domačih nahajamo vse obravnavane vikale tudi v mnogih 
izposojenih besedah: 
dîla, risi, misa se, pirgamasiar, inidar, knik, čik\, brUof, biïtôy, 
bid ar; 
Irûhua, piišl; niadar. uianayib, priadahà; labîiazar, iûastar, šuaua. 
Vokala e, o sla razširjena večinoma v nezadnjih besednih zlogih. 
Razen v tujkah, kjer sta lahko tudi padajoča, sta navadno rastoča. 
e na jvečkra t zastopa stari akut i rani psi. ê, novoakutirani e in a v ne-
zadnji l i besednih zlogih in sekundarno poudar jen i a; o pa novoakutirani 
nezadnj i o, včasih pa tudi sekundarno poudar jena , n e k d a j pred-
naglasna o/o: 
dbéx, dêdi, dékua, déuù < delal, čreue, če < kodê, jéduà < jêdla, 
koléno, tnléta, léto, nauéstà, plena, poleno, smreka, séme, suécancà, ué t ar, 
pénà, ndéla, uédu < oêdêl, téua < litêla, oréxa, železo, žaueta; 
mélàm, nésù, rékù, pékù, périè, méinar, kulésa, sédm, zélian, zaméla 
< zamelji; pésjà, péxnàm, praméknam -e, meša, stéba'r, skédan; 
dôï>àr, korene, koža, x«ià, yôdam. nôsèm, ôsm, môrm. očam < (li)očem, 
uôla, smôle < smolje, и potôce, skôrià: otrôkà. kôrià. kuôbak, kôzay.. nôhà, 
pôtàk. tôna < to- оъпё, tôsa < to — sê; kotàrè, kôtarcà, lodn, kôbuàx, 
zôc, soil. 
e, o sta razš i r jena v vseh besednih zlogih in zastopata nekdan ja nos-
nika Ç, o v dolgih zlogih, v e pa je prešel tudi slovenski polglasnih pod 
dolgim pada joč im poudarkom, v nekaterih primerih pa tudi etimološki 
padajoči e. Sta lahko rastoča in pada joča : 
dauét, dasét. d ar né, imé, iména, jétrè. jézak. hlédhm, hrédà, lepé, 
pést, prédàm, prédit, začeta, zrabétà, préduà, préia, présta. pét. péta, 
pukléknata, sprézàn, srécà, talétà, nalirédac, zéc < zaf jjçc; bacéla, peč; 
dén, nés, cést; dôià < doga. liùbà, hauôb, hôoac, s kosô, kuop, pot: kôt, 
zauöt, ukrôhuô; 3. pl. sadô, nasô, tarpô. 
Vokal a je lahko rastoč ali pada joč in zastopa psi. a. hkra t i pa ga 
naha jamo tudi v mnogih izposojenkah: 
âbako, bâbcà, brada, bratiânc, data, dam, délia, dâla, duànèst, 
dakâta, huâuà, hospodâ'r, хцарас, kaši, катэп, kouâc, k'râuà, muàkè, 
kiièù. muâtatb, podgâna, râmà, prâpràt, skâiià, trâuà, ob're/.uâta; kràncl, 
zuâxta. 
^ gen. sg. m. f. sk lanja tve pr idevnikov in zaimkov je dolgi a plod 
skrči t ve dveh vokalov: 
-égù > -élià > -ahà > -aà > a; dorâ < dobrega: uaščd < laykêgà, ta < 
legii. mojâ < *mojêga : toiâ < * tvojêgà . 
KRATKOPOUDARJENI VOKAL1 
Kratkopoudar jen i vokali so pravi loma mogoči samo v zadnj ih ali 
edinih besednih zlogih. Redki so pr imer i k ra tkopoudar jen ih vokalov v 
nczadiijih zlogih (nàsata!). 
Y k o s t a n j š k c m govoru n a h a j a m o tele k r a t k o p o u d a r j e n e voka le : 
i 
è o o 
à 
Vokal i j e r edek in je r ezu l t a t as imi lac i je — ê + j > i. Sl iš imo ga 
v dat. , lok. sg. f. p r idevn iške sk l an j a tve : na uasoči, и šroči iioda. 
r u d i k r a t k o p o u d a r j e n i è ni zelo pogost voka l , s a j ga sl išimo v glav-
nem samo kot obrazi lo gen. sg. in nom. асе. pl. končno n a g l a š e n i h a j e v -
skih samos ta ln ikov , kot obrazi lo lok. sg. n e k a t e r i h s r e d n j i h samos ta ln ikov 
s k o n č n i m nag lasom in v nom. sg. n e v t r a l n i h m e h k i h o- in nI- debe l : 
sesirè, zanè, kozè; na uoknè; irabè, pare, talé, daklè, usé: nance. 
\ oka l ô z a s topa s ta ra psi. o in o, r azen tega p a v pozici j i p r e d и < и, I 
tudi vse d r u g e k r a t k o p o u d a r j e n e voka le : 
hn)t>, pohrou, post. škof, uasok, koin, huobôk, šrok. strop, nož, bàD, 
stok; pop; hamnd, stuhno, сайд < čelo, haruo; acc. sg. žand, kozo; 
à/, àu . è/, al. êl, U, dl > d u : 
d эк ou, иЉди se; strôu, dot/du, madou, sou. eu al du, t ou < htêl. nosôu; 
stôu, иди. 
K r a t k o p o u d a r j e n i a zas topa n e k d a n j e /, и in a pod k r a t k i m p o u d a r -
kom, r azen tega p a ga n a h a j a m o tudi p r e d r. k j e r se je razvi l iz vokal ič -
nega r (ai): 
копа < koni. nosà < nosi: šla; hlad. maš. nat, sat. nač, muatač; loma 
< iêmù, notna < *nêmù; krày, jay; pas. day., tašč, nas < *dnas. 
Vokal à zas topa s ta re a. e, ç, ê pod k r a t k i m naglasom v z a p r t i h 
zlogih in t ud i è, à v o d p r t i h z logih: 
pot puât, hijaž, yràm, h i'ay ; mana. laba < mene, mené, tebe, tebe, 
senam, šaršan. zalàn. jačman. nasàm, -aš nasà. racàm, račaš: o'rùy. yràn. 
couàk, lapàx < lêpêh, tày<têli. tàm < têm; dorày < <lohrêh. doràm, 
mojàm < mojem, mojàx; žana. nacà, scazdà < stazà, spakuà. rakuà. 
* 
NEPOUDARJKNl VOKA1.I 
I. У p r e d a k c e n t s k i h zlogih govore na K o s t a n j a h tele k r a t k e voka le : 
i u 
e э о 
а 
V o k a l a i in и se govor i ta v g l a v n e m v a b s o l u t n e m z a č e t k u besede : 
imé; usé, upita, ubita, umita, ut ar. 
T u in t a m sem u s l išal t u d i za s ta r i o: ubâ, ubi, икй, učesa, uči, 
učiay. 
e v z logih p r e d a k c e n t o m l ahko z a s t o p a n e k d a n j e e, e in ê, v e n d a r 
j e n j i h o v o s e d a n j e z a s t o p s t v o odv i sno od s ledečega dolgega p o u d a r j e n e g a 
v o k a l a : če j e ta i, ia, u, ua, govore d a n e s e, ki se r ea l i z i r a kot ozek ; če 
p a e, ç in ê s ledi p o u d a r j e n zlog z n i z k i m in š i r ok im voka lom, p o t e m 
so e, Ç, ê z a s t o p a n i z a. V p r e d a k e e n t s k i h zlogih je to re j r a z v o j e, e in ê 
odv i sen od n a r a v e voka la v p o u d a r j e n e m zlogu, v č e m e r se i z r a ž a p r i n c i p 
v o k a l n e h a r m o n i j e . 
a v zlogih p r e d a k c e n t o m p r e d s t a v l j a n a eni s t r a n i s tar i a. i z j e m o m a 
z a r a d i d i s imi l ac i j e t u d i o, n a d r u g i s t r a n i p a v m n o g i h p r i m e r i h t u d i 
s t a r e e, 4 in ê: 
leti, besiada, uečiiia, ščemiau, senu, leduicé, pšenica, nebu., cepi, 
nesla < nest i, nesa, iiesita. o/.enità se; uasâ < lasa: uasi < lasje, uasiay, 
uasmi, sani. myataè, bratrânc, bratrančina, račam < rečeni, pacam, 
žanstuo, daklé, matuà, zalan, talé, calàk, irabè, čauo < čelo, сарас, na 
calé, saucé, zauôd, dauét, dasét, spakuà < speklà, rakua, nasuà. smajàib 
se, klapôu < klepàl, fiàdauà < oêdêla, dauuà < dêuala, razata < rezati, 
nasà < nesé, sadô < sedô. 
P r e d a k e e n t s k i о je f one t i čno ozek in z a s t o p a s t a r a o, o in d e l o m a ê. 
V n e k a t e r i h p r i m e r i h sem za o in o sl išal t u d i u: nosnica, otroba, prosu, 
kouač, kolina, poroka, kouii. ročica, огаџд, kopica, kosa. koza, noči, 
kostàin, uoknù, и potöce, dopôuna, podénb, poleta, pozima, korito: po 
hi udiay.. иpràm. 
nosâ. zouâ, zobi, zobiay, zobmi, zobâma, zobé, z nohô, kostiay, kostmi, 
kropita, pokopala, zuonita, otpiiata; toma < têmu, notna < *iîêmù (ê > 
a > o p r e d in!). 
N e i z k l j u č u j e m možnos t i , d a se je tud i p r e d a k e e n t s k i o r a z v i j a l po 
nače lu v o k a l n e h a r m o n i j e , p r i č e m e r bi se i z g o v a r j a l i š i r ša in ož j a 
v a r i a n t a (o : o/u). v e n d a r sem se te p r o b l e m a t i k e zavede l že post f e s t u m , 
ko k o n t r o l a ni b i la več mogoča . 
P r e d a k e e n t s k i a p r e s t a v l j a s ta r i a in p a tisti a, ki se j e razvi l iz i 
m и po vokalni redukc i j i : c\iateta, pačak. uahata, dakâta, dakàm, pasà; 
pl. pasà, pasôu, pasùy, scazdà, mahuà; pascé, pl. paščete, nahrétl: 
uahrédaè (adv.), uasôk, uadata < vidêti. uzahanta < uzdigniti, šašila, 
žauou, /.auéuà, lasica, dasîta, cahainar. 
2. V poakeentskih zaprtih zlogili govore na Kostanjali: 
e э o 
a 
Poakcentski e je redek glas, ki se je razvil iz starejšega diftonga -ai-: 
àdnest, duânest, pettiest... 
Prav tako redek je o, ki je omejen na pozicijo pred -u, npr. v gen. pl. 
samostalnikov moškega spola: stnou, bràtïày, gâbràuc, medtem ko je 
sicer v zaprtih poakeentskih zlogih prešel v a. Tako se je zgodilo tudi 
z o v obrazilu instr. sg. in dat. pl. moških in srednjih samostalnikov; 
drugačna razlaga obrazila -am se mi za ta govor namreč ne zdi potrebna: 
z otrôkàm, srnam, z brâtràm, z iiasam, pot čauam, z jezikàm, pod 
zôbam, pod itazam, s kimàm, s pašam, s klîicàm. 
Najbol j pogosta vokala v poakeentskih zapr t ih zlogih sta a in a. 
V a so se združili nekdanji a, o, e, ç in ê, v a pa stari э, i in u : 
krâuàm, na rôka%, krâuàx, hlêdam; potak: stûdànc, jàcmàn, kléplàm, 
-às, sîacàm, -às; pâmât; sôsàd, и šročam < širokem, ušeta% < -êh, ûstax 
< ustêh, na uôknàx-
Glede na to, da je prišlo v rožanskem narečju in tudi v kostanjškeni 
govoru do posplošitve enega samega t ipa obrazil v dat., lok. in instr. pl. 
pri vseh samostalnikih, — namreč obrazil -am, -ау^, -ama, se je poakcent-
ski a zelo razširil. Vendar moram že na tem mestu pripomniti , da je do 
take izenačitve prišlo po mojem mnenju po glasoslovnem razvoju, saj sta 
v rožanskem narečju vsak o in ê v taki poziciji prišlu v a. 
Navajam še neka j gradiva za poakcentski a v zaprtem zlogu: uôkat, 
pSuac, uasak, marjàsac, nizak, hôbac. kâmàn, krâhan; zénan, mrâcnbk, 
nosam, x(}dam, dûpam, pšeničnak, kuôbak, ko ž ay. 
3. V poakeentskih odprt ih zlogih se v kostanjškeni govoru govore 
tile vokali: 
-i -u 
-e -o -o 
t -a 
Vokal -i je redek; nastal je po asimilaciji dif tonga -ai: déni < delaj. 
Vokal -и je nastal po vokalizaciji -и < l. и v poziciji za konzonantom, 
razen tega pa tudi po asimilaciji vseli kratkih vokalôv v poziciji pred -u 
< -u, -l: torej -al. -êl, -al > -u: 
dàru, cubru, prédît, sîaku: 
déuu < delal, uédù, uidù; pékù, rékù, nésù, môhù, uanésù, stéhnù, 
muâtù itd. 
V o k a l -e, p r e d s t a v l j a n e k d a n j e -e, ç in -ê ko t o b r a z i l a : àicè, pûdle, 
iéhtianè, uohle, sémè, smôlè, sünce, périè, kâmine, znàminè, rôéè, nôiè < 
noge, kliašče, krâuè, yjûsce, hôbè; ûstè, c'réuè, jétrè, lîate < lêia, na 
stianè < stênê, na linîazdè, polétè. 
-o zastopa -o in -o. Fonetična realizacija -o je ozka. 
trûpuà, koleno, stopâuo, šiuo, korità, žito, železo, kadïuô, o'ràuà. 
poleno, ûbakô, џто, hnîazdà, jutro, létà, hliato < gléto < dlêto, mésto; 
ukrôhuo, obuačno; acc. kràuà, môko, bràdà. 
-a je nastal iz -i in -u : 
hlîda, tnnkošta, otrôba, stébrà, kima, Hašanča, sîna, znàbla, тапауЈа, 
piernaxta, suînsuatà, dura, parsa, čreula, štumfa, rokâuca, stôca; dbâista 
< doajsti, trista < trideseti; na rôca, na nôja, и kôsta, и krïia; muäisa, 
noža, uéca, ta uešča, ta tréca, ulša, krûujà, suinšča, бис ja, kurja; ta muada, 
huobleiša, tnošča, dora < dobri; inf. hrâbta, pouéta, razata, žabrata, 
smaiâta se, data, zuonîtà, mlétà, iôbata, zauiiata, muâtata. klapâta, šašita, 
obračuata, presta, hrîzata, žahata, uahâta, začeta: ptc. na -I: tela, dâla, 
séklb; adv. smtača, nô je a: na strôpa, и diža < dažii ; na püala, sina < sinu, 
otroka, na uarya, naia, и ai a, dôroma < dobremu. 
-a n a j v e č k r a t z a s t o p a psi . -a, včas ih p a t u d i -ê; 
huâuà, suécnca, nauéstà, uôdà, рЦца, otâua, ščira, lésa, préjà, rûcà, 
suinà, тгоџТа, bébarcà, lasîcà, oduàkà, jéduà, âbakà, srodkà, ùznà, 
màuznà, ûrà, hnîuà, srécà, ûza < luža, Haxà, yéià, trâuà, kosîaucà, 
pâioucenà, métà, oérà, uéz.k; 
adv. drîaua < drêvê, nôtrà, tôsà < to-sê, tônà < io-m,nê, dopôuna. 
Pri adv. zuacîrà, dopôuna in drîaua je -a mogoče analogičen po 
zjutra, ne p a fone t i čno r a z v i t iz -ê. 
4. V p o a k e e n t s k i h zlogih s red i besede na Kos t an j a l i govore iste 
v o k a l e kot v p o a k e e n t s k i h z a p r t i h z log ih : 
e o o 
a 
N a j p o g o s t e j š a sta a in a, n a j r e d k e j š i e, m e d t e m ko je o neko l iko po-
goste jš i . 
я sînama, z ušetama. parsama, s h'rôtama, iéhnanà, malarînarca. 
pir gam äst ai\ sîuata, za/.liïjfata, obračuata, dîauamo. -ata, -aio, liînastô, 
tiščauo < tiščalo: ui an ay ta, pîarnaxta; 
suinsuatà, štiradaKštiri redi, créuasa, и čreuase, détala, pod niabasam, 
niauasè; duščata, ciapata, robata, priadahà uâdiack, vânkadra, nôsamo, 
muàtata, uzémamo, àcamô, fàimostar, huoboko, uasôce, -am. -ay, dôroma 
< dobrêmu, môioma < mojêmu: ta liôycetna. 
Kot je razvidno iz gradiva, a največkrat zastopa stare a in ê, e, Ç, 
a stari i, o pa stari o in pred m tudi nekdanji ê (-ému > -amu > -orna). 
Posebnost kostanjškega govora kot rožanskega narečja sploh je po-
akeentska končna dolžina. Nastala je po skrčenju dveh vokalov, potem 
ko je med njimi onemel konzonant. Ta dolžina se pojavl ja samo v pro-
noininalni končnici -éga, ki je po rožanski fonetiki prešla v -aha > -aa 
> -a, kadar je bila beseda naglašena na osnovi; če je bil naglas na obra-
zilu, je ta a seveda dolg in naglašen, sicer pa nenaglašen in dolg: d'rèiâ < 
< drugega, uasoča < visokega. 
: tacâ < takégà. šašti < suhêgà, doi-ti < dobrega: moja < * mojega, 
toiâ < *tuoiégà, uašča < laykégà. 
Neakcentuirani dolgi a ima v kostanjškem govoru lonološko distink-
livno vrednost, ker v nekaterih primerih loči gen. sg. 111. 11. od 110111. sg. f. 
podobno kot njegova poudarjena varianta: dora : dora, moi à : moiâ, toià : 
toiâ. Tam, kjer je prišlo do sekundarne palatalizaeije velarov, pa je taka 
dolžina postala zgolj fonetična: ua%ka : uašča < lahkêgè. V nekaterih 
primerih je prišlo celo do spremembe akcentskega mesta, tako da sedaj 
oblike 110111. sg. f. ločijo od gen. sg. 111. 11. kar trije elementi: različen po-
udarek. različna kvantiteta obrazila in različen osnovni konzonant: 
uasoka : uasoča < visokega. 
V poakeentskih zlogih pa kostanjški govor pozna tudi vokalične 
sonornike u. m in I: 
0 0 o 
liašijča, pukléknla, riasn; knism, čism: smuklca, čuarčlua, posti. 
Mnogo samostalnikov, povečini tujega porekla, se končuje 11a -/: 
bad I, mônil, žrabl, h ti i/. I, hâitl. làrkl. hâkl, rêyj, k'rémpl, pernàyjl, čuarč[, 
kaši, risL piyl. krâncl, čiklo, piišl, k/iucl, sot\ itd. 
KONZONANT1ZEM 
Konzonantizem kostanjškega govora označujejo tale dejstva: 
Govorijo samo bilabialni u, medtem ko jim seveda labiodentalni ne-
zeveneči f ni neznan. Bilabialni и zastopa tudi nekdhnji / v poziciji pred 
zadnjimi vokali (a, o, u. a), v poziciji pred poudarjenim dolgim začet-
nim и pa se je tak и < l asimiliral z и (luč>uč, luna > una, Mža> й/.а). 
Vendarle Kostanjčani sedaj tudi pred zadnjimi vokali poznajo l, le 
da ni vel aren, ampak srednji. Slišimo ga v mlajših izposojenih besedah, 
nadal je tedaj, kadar je / nastal iz starejšega Г po depalatalizaciji, dalje 
tedaj, kadar je za / onemel i (tûluà) in pred tistim kratkim a. ki je 
nastal iz starejšega e, e. ê: la > ua: и as, liuâuà, harud, stopâud, sind, 
сайд < čelo. trüpud, žiua. suâmà, mnatač, muàtata, hauôB, matnà < metih, 
muâka, skâuà, uâdjacà, ta muâda, zuàyjà, uahâta < lagati, kuôp, couàk 
< človek, zauéuà. spakuà, rakuà < reklà, jçduà < jedla, uanasuà, dâuà, 
kûpuà, tûluà. pàduà, dîauam; 
lu > uû > û-: hû% < glux, luč > iič, luna > wià, luža > iiža: kouû 
< kolo. 
lu, la. lo: lôdn, làiyjàr, rôt lauf, forêla. zažlaifata: kitla, snàicla, 
suilà, pliœè, ealàk, mrôulà, ndéla, uôla; klapàta < klepati, klapù, 
laméza. 
Velarni zapornik g je razen v poziciji pred pavzo, kjer je zastopan 
s -z, prešel v grlov nezveneči pripornik h. ki je nato v določeni poziciji 
sploh onemel. V takem primeru za nekdanji g ni nobenega glasu več. 
Pred sprednjimi vokali (e, ia, i) pa so velarni konzonanti k, g, % do-
živeli slovensko dialektično palatalizacijo in prešli v č, j, š. I ako so 
nastale konzonantične alternacije: k — č, h — i in y_ — š. 
Vendarle kostanjški govor pozna tudi g, ki pa je razmeroma redek 
in ga govore zlasti v mlajših izposojenkah iz nemščine: 
/гиаца, na huàlè, haruô, и liai-lé, lilàd. stahnd < stegno, lirov. liamnd 
< gumnd. hrédà, jahu, h ray, žahata, hü% < gluh, Ii mi i < gnoj, hniazdd 
hd'rjè, uzihnàm, hospodài-, liuôuôk, hauôb, uohin, икго1що, haiini, hôoac, 
h'rém, uahâta: sniay, jay, iûay. bûoy; roče, roče, ščira. yjTisce, smrlače, če, 
mošča, suinšča, liašnča, štoča (pl.); noie, noja, dôjè < doge, štiaie: šiša. 
šiša, mû še, houše: gemâinda, hàu/.inga. pirgamasta'r, pràikling, hàrling, 
glôcna. 
V gen. sg. ni. n. pridevniške in zaimenske sklanjatve je h < g onemel: 
šaša < suhêgà, uasoča < visokega, tača < takêgà, d'rèiâ < drugega, haša 
< * gluhega, moid < *mojêgà, toiâ < *toojêga, it à < nêgà. 
h in d sta se v kostanjškem govoru spirantizirala v T>. d in sta tudi 
pred pavzo podobno kot spiranta z, ž ostala zveneča: križ, daž, liuaž, 
nož. f à rož; dob, bob, hrob, sôsàd, žauod, muéd. 
Na Kostanjah govore uvularni r kot drugod v Rožu: k ray, hospodài, 
srian, hrâban, rèp. orày, sar, urias, risl. hrùy. komâr. 
O d pala ta ln ih konzonantov so ohranili n, medtem ko je f prešel v 
srednj i / in se zlil s s tar im / v poziciji pred sprednj imi vokali. Ker je l 
v poziciji pred zadnj imi vokali in a prešel v u, v lleksiji pogosto naletimo 
na konzonantsko al ternaci jo и — l: 
Kostânè, hospodînà, kônà, suîr'ia, črešria, mroulînak, želinane, beče-
lînak, korene, kâmir'iè; kèyinà: plûcè, kldč, s klûcàm, mélàni, zamélà, 
uôhle, ndéla, kléplam, mrôulà, smôlè: huâuà: na huâlè, čano: na êalè; 
kouû: kulésà, žiua: žile, skaua: skâlè. 
i se pred a in u rad asimilira: âbakô, ùznà. 
Pred о se razvije protet ični y : uôhlè, uôkno, pl. uôknè, uôkn, uôincè. 
Konzonantne skupine šč, čr in žr so ohranjene: 
pašče, tašč, kašča, kuščar, tašči, kliašče, tiščauo, iščaš, kuščar; 
črešna, žraue. 
Skup ina šč se je celo pomnožila zaradi palata l izaci je k > č: mošča 
< moški, ynišče < hruške, suinšča < svinjski. 
Kostanjški govor ima torej tale sistem konzonantov: 
p Ь u 111 
f 
t d s z с 1 n 
š ž č 
i 
(g) X 
h 
MORFOLOGIJA 
Kostanjški govor je v singtilaru ohranil vse tri spole, medtem ko so 
se nevtra v pluralu feininizirala. Od treh števil je dua l ohranjen samo 
v nom. — acc., druge sklone pa so izpodrinile p lura lne oblike. 
Akcent v f lektivnih besedah je ustal jen bodisi na osnovi bodisi na 
obrazilu ali pa je premičen. Glede tega je kostanjški govor podoben 
drugim govorom rožanskega narečja . Če pa ga p r imer jamo s slovenskim 
knj ižnim jezikom, vidimo, da je v kostanjškeni govoru več besed in oblik 
poudar jen ih na obrazilu. 
Za nominalno fleksijo je zlasti značilno to. da 'se je v dat., lok. in 
instr. pl. pri samostalnikih s stalnim poudarkom skoraj popolnoma uve-
ljavil en sam tip obrazil, namreč -am, -ay in -ama. 
Obrazil i -îd% < -êh in -mi sta se ohranili pr i samostalnikih s premič-
nim poudarkom, pa še tu sta na umiku: uasiax, d ni ay, kostiax, pestiax, 
reciax; z uasmî, s kostmi, nočmi, vendar tudi že kostäma. 
Obrazi la -am, -ax, -ama se uvel javl ja jo celo pr i samostalnikih žen-
skega spola na konzonant s stalnim poudarkom na osnovi: ni tax, mîsax, 
pârsax, k uianayjam, s par sama i td. 
1. Ženski samostalniki z obrazilom -a imajo tale obrazila: 
Sg. Du. Pl. 
-а -о < -i -e 
-e 
-o < -i -am 
-o -e 
-o < i/-e < ê -ax 
-o -am о < -ami 
V lok. sg. se poleg obrazila -a pogosto sliši tudi -e. Rastoče poudar-
jeni samostalniki v i n s t r u m e n t a l sg. spremene intonacijo v pada jočo: 
kràuà :s krâuo, šiša :s štšo. Isto se pogosto, n ikakor pa ne dosledno do-
ga ja tudi v nom. acc. pl. Ta poslednji po jav poznajo tudi drugod po Rožu. 
Moje mnenje je, da gre v takih pr imer ih za vpliv nevtralnih samostal-
nikov, ki v p lura lu akut redno spremene v c i rkumfleks: smreka : smreče 
kot leto : liate, mésto : mî as te, hniazdo : hnîazde. poleno : poUane. 
Da c i rkumfleks v smreče ni star, dokazuje tudi e, ki bi sicer moral 
preiti v ia. 
Po tem t ipu se sk lan ja jo npr . tile kostanjški samostalniki: 
brada, šiša, smrékà, uredeuica, suâmà, žlica. šwra, pšenica, река, 
hadra, côtà. siuancà, kašča, suécncà, meša, p nad ah à, ndélà, naiiéstà. 
~ » т л . О > 1 • ~ • 
kôtarcà, ročica, plena, otâuà, ščira, lésa, preja, krâua, kûrà, râca, mačka, 
béuarcà, lasîca. k'rôta, rîbà, kača. uaruà, črešna. lwbà, répà. buča, urézà, 
t'ràuà, râna, û/.nù, zîmà, snada. toča, ura, ziu'r/Jà. sreča, pénà, škoda, 
noša. uôlà, X?jà, uža itd. 
Samostalniki, ki imajo pred obrazilom -a velarne konzonante k, h, x. 
te pred obraziloma e in a naravno spremene v č, i, š. Vendar glede tega 
popolne doslednosti ni: im'r/Ji : mû še, smreka : smreče / smreče. yrùska : 
X'rCtšče. 
Nekateri samostalniki, ki imajo pred obrazilom -a, u, pa pred -e 
in -a. u, spremene v I: hiiâijà : hualè, liuélb: skâuà : skale, vendar : / raya, 
trauè, plena : pléuè itd. 
Nekateri samostalniki z obrazilom -a akcentsko mesto v sklanjatvi 
spreminjajo: v ednini je poudarek razen v dat., lok. in instrumentait! 
navadno na osnovi, v pluralu pa razen dat. in lokala na obrazilu: 
sg. nosa. -e. -à, -o, -a, -6; 
pl. и osé. uôsàm, и osé, uôsày, uosâma. 
Гако se npr. sklanjajo tudi bôuyà, sôuzà, rôkà in druge. Seveda se 
tudi tu velari pred obraziloma -e in -a spremene v č/i/š (rôkà, -če: 
pl. roče, ti on še j. 
Pred obrazilom -a k včasih alternira s с (rôca). 
Nekateri samostalniki z obrazilom -a imajo poudarek vedno na obra-
zilu: žana, -è, -a. -o. -a, -6. 
I ako se npr. sklanjajo tudi kosà, sastrà. kozà, и ас à, scazdà. 
Y nom. ace. pl. se tu končni vokal podaljša v -e: kozé, v gen. pl. pa 
se o/e rada spremenita v iialia: kiias, slast ar. 
2. Samostalniki ženskega spola brez obrazila imajo lahko stalni po-
udarek na osnovi ali pa premični poudarek. 
a) Samostalniki s stalnim poudarkom se sklanjajo takole: 
Sg. Du. Pl. 
1. maš miša nuša 
2. miša miša 
3. miša mišam 
4. maš nuša 
5. miša tnišay 
6. z mišjo z mi sama 
l ako se sklanjajo npr. tudi smart, prâpiàt, uah'réd. je slan, binkašta, 
uianaytà. piarnaytà itd. 
\ sg. je fleksija normalna, upoštevati je potrebno samo kostanjško 
fonetiko. V pl. pa so se v stranskih sklonih uveljavila obrazila a-jevske 
sklanjatve. « 
b) Samostalniki, pri katerih se v flcksiji akcentsko mesto spreminja, 
imajo deloma drugačno fleksijo. Zlasti v pluralu se tu drže starejša 
a keen tli i ra na obra žila: 
Sg. kûast, kosti, kost à, kuast, kôst à. s kostjo; 
Du. pl. kosti, kosti, kostiam, kosti, kostiay. kostuma/kostmi. 
Tako se sklanjajo tudi pést, staid, hôs. nûac, riač, sani in druge. 
Vpliv a-jevske fleksije se je tli omejil v glavnem na instr. pl., vendar 
se stara oblika tudi še drži. 
Samostalnik kri se sklanja takole: 
kri, kri ja, и k'riia, s karujô. V akcent iiacijskem pogledu torej gre 
deloma po t ipu s stalnim, deloma pa po tipu s premičnim poudarkom. 
Samostalniki moškega spola imajo kot v knj ižnem jeziku vse tri 
možne poudarke. 
l isti s stalnim poudarkom se sk lan ja jo takole: 
Sg. Du. Pl. 
!. sin sin a sina 
2. к'тa sinon 
\ sina sinam 
4. sina sine 
5. sina si/fax 
6. sinam sinama 
V lok. sg. se poleg obrazila -a <-u pogosto sliši tudi -e < -ê: и piskre, 
и kiiatle. Obrazilo instr. sg. in dat. pl. -am je po mojem mnenje nastalo 
po akan ju v poakccntskili zaprt ih zlogih. Obrazi lo lok. pi. -ax je fone-
tično razvito i/, -êh. Ko sta se na ta način dat. in lok. ]>l. izenačila z dat. 
in lok. pl. ženskih a-jevskih samostalnikov, se je analogično. prenesla iz 
a-jevskih k moškim samostalnikom še instrumentalna končnica - a т а , pr i 
čemer je nedvomno sodeloval tudi plural nekdanj ih srednjih samostal-
nikov, ki se je feminiziral tudi v nom. — acc. 
l isti moški samostalniki, ki imajo v osnovi rastoči poudarek, ta akut 
v lok sg. in instr. pl. radi spremene v c i rkumfleks : na stropa, na jezika, 
z bralrama. 
Po zgornjem vzorcu se sklanja mnogo samostalnikov, med njimi tudi 
taki. ki akcentsko mesto spremin ja jo na osnovi: jézak. jezika. 
Samostalniki, ki se v 110111. sg. končujejo na j. v ostalih sklonih raz-
širijo osnovo z n: t>ad\, Tiadhia; čuaičl. -na: čiiaičl. -na, hiij/J. -na, 
luiklo, -na, liâit[, -na: kâncl, kiànc\, k'rémpl, piišl, i'isl. 
Samostalniki, ki imajo v nom. sg. pred končnim konzonantom a, 
v drugih sklonili ta a izgube: capàc, capca, hùt>ac, hôbca, %uapac, yuapca, 
klim an, kâmnà. 
Samostalniki, ki se v nom. sg. končujejo na -u, v drugih sklonih ta и 
spremene v it, pred sprednjimi vokali pa pogosto v l: ciahu, cîahua, 
ciahla: čaru, čarua, kotu, kôtuà, и küatle, žnabu, znâuuà; žnabla. 
Nekateri samostalniki, ki se v nom. sg. končujejo na poln vokal + г, 
v drugih sklonih osnovo razširijo z j: cehâina'r, -ja, dayur, -ià, hospodâr, 
-ià, mocîlar, -ja. 
Nekateri samostalniki, ki imajo pred končnim konzonantom kratek 
poudarjen ali nepoudarjen vokal a. imajo v ostalih sklonih namesto 
njega ozek dolg e: èouàk, èouéka, xi'àn, yjéna, oràx, oréya. sôsàd, soséda. 
Samostalniki, ki imajo pred končnim konzonantom poudarjen ali 
nepoudarjen a, imajo v ostalih sklonih deloma i, deloma pa ù: dbž, dižk, 
sà'r, sira, marlač, marliča, muatač, -iča. hlad, lilidà; k'rax, kiuyà, jbx, jâhà, 
коу.эу, ko/.iiyà. kuôbak. kuobûkà. 
Nekateri samostalniki s kratkim poudarjenim a ali o pred končnim 
konzonantom imajo v drugih sklonih dolg poudarjen a oziroma o: hrày, 
hrâhà, huai, huâ/.à. yj'îim. yrâmà kostàin, kostânà, sait, saità; h'rôu, 
htôba, knôf, pôst, pohrôb, koin. koš. mošt. 
Samostalniki, ki se končujejo na velarne konzonante, izkazujejo pred 
obrazili s sprednjimi vokali tele alternaeije: k : č, štok, stoča itd. 
V ilustracijo navajam neka j samostalnikov, ki se ravnajo v skla-
njatvi po zgoraj prikazanem obrazcu: 
aduént, uadl, bečelinak, bidbr, ui'rtàx -a; bob, uràtàï, bratrânc, u'ritof, 
caldk, capac, ciahu, caliâinàr, čatartbk, сепй, čikl. couàk, čaru, čreual, 
čuarčl, čuešpl. dob, daxuai", da/., faimoštar, /uro/., hàizl, lu'ikl. humai", 
hàrt\, hauôu, hin sinje«, hlad, hôbac, hospodâr, li'ràx, h'rov, huai, У.Чэи, 
y'ràni, yiàn, yuâpac, jûcmàn, jiirmark, jû'rouc »javor«, jesénuac »jesen«, 
jopbč, j une, jay, kniinèk, kâmbn, kûncl, kaši, kluč. knik »tilnik«, knôf, 
kôbuax, kočič, koin, kômài, kôrat kolovrat«, kôrp, kostàin, koš. kôt, 
kot ù, krop, kôt arč »boter«, koiitič. kô/.ay, kténcl, k'rémp\, kri/, k'rax, 
karst, kuščar, kuôbak »klobuk«, labûazai" »sveder, lédar, lîasnbk, lôdn, 
méznà'r, miay. mîasnc, mir »zunanji zid hiše«, mlin, môntl, mocîlar 
»močerad«, mošt, miučnak »netopir«, mroulinak »mravljišče«, marlač, 
muatač, marjasbe, niadar, nož., nôhat, oràx, oraunek »lemež«. otrôk, 
pûiàk, patron, pâuac, pàua'r, pač ak »objedek od sadja«, péln, péibk, 
регпахЦ »parkelj«, petèln, pilil »hrib«, piskar, podelak. pôdii. pohrôb 
»pogreb«, pop »popek«, pôpaî, pôst, pôtak, potkôu, poipuat, poux, 
pôustb'r, pràikling »butara«, pšeničnek, pûx »plug«, pûncay, piisl, 
parjâiôu, p и ab, pûat < plot, pust, parai, i"isl, senàm, séua'r, siik, skédèïi, 
sôsàd, sot I, s'rian, stou, strie, strôp, stûdanc, sàr, šait, ščemiau »čmrlj«; 
skàf, štdk, štremfl, štbmf, šfiastar, šaršan, térc, topôr, tôrk, trâunàk, tûa'r, 
tarkl, u'rias, utà'r, uadi'r, uecé'r, uétar, uohin, uôu, uozei »voziček«, и ar y, 
uartač, uasak »vosek«, uaz »voz«, zéc, zéklnà, zôc, iauôd, žehan, že nan, 
znabù, žnidar, žrabl. 
Moški samostalniki s premičnim poudarkom imajo v pluralu deloma 
drugačna obrazila. Proti -am, -ay, -ama tu govore -iam, -iay, -mi: uasiarn 
< lasem, iiasiay, uasmi. V gen. sg. se akcent navadno premakne na obra-
zila: uâs:nasâ: uaz : nozâ, hnûi : hnoiâ, bûay : bohà; dén : dnu: mož: 
moža: zoo : zoba. 
Akcent se p remakne tudi v vseli oblikah p lu ra la razen v genetivu: 
zoui, zôb. zobe. zobiay, zobmi. V instr. se poleg obrazila -mi uvel javl ja 
tudi konkurenčno obrazilo -ama (zobtuna). 
Samostalnikov s stalnim poudarkom na obrazilu je malo. Skla-
n ja tvena obrazila so razen v genet, in instr. pl. povsod k ra tkopoudar j ene : 
sg.: pas, psa. psa, psà, psà, .s psàm; 
du.: psà; pl.: psà. pst'm, psàm. psè, psày, psâmà. 
I udi samostalniki srednjega spola imajo lahko trojen poudarek. 
Največ je takih s stalnim akcentom na osnovi. Ii se v nom. sg. končuje jo 
na -o ali -e. Y sg. se sk lan ja jo tako kot enako poudar jen i moški samo-
stalniki. Yr lok. sg. je tudi tu pogosto obrazilo -e < -ê. 
V plura lu so nevtra feminizirana. Zato so vsa obrazila t aka kot pri 
ženski/) a-jevskih samostalnikih: 
sg.: liniazdà. -а, -а, -о, -е, -am: 
pl.: hniazde, -, -am, -e, -ay. -ama. 
V dualu je v nom. — acc. obrazilo -a < -i: 
âbako, âicè, hniazdo, hliatô. jutro, koleno, korito, kadiuô, kamine, 
köretiè, méstô. oratio, poleno, puale, pé'riè, sàtuiè, sémè. smôlè, stopâuô, 
sûnce, sind, t'rûpuo, uinô. и oh lè. znâmine, žito. železo, žehnane. 
Samostalniki z obrazilom -o, ki imajo v osnovi rastoči e, imajo v plu-
ralu navadno na istem mestu di f tong ia in pada jočo intonacijo: koleno : 
koliane, méstô : nitaste, poleno : poliane. 
Samostalniki z dolgim padajočim poudarkom na obrazilu se konču-
jejo večinoma na -u, izjemoma tudi na -i ali é: копи : sarci, ime. Nekateri 
od nj ih v drugih sklonih spremene osnovo in eventualno pomaknejo 
akcent naza j : čaru il. créuasà, и èiéuasè, nibû: na iiiabase. 
Samostalnik sarci ima v dat. , lok. in v instrumentait! poudarek na 
osnovi: sarci, sarcû, saica, na sàrca, s sârcam. 
Samostalniki na -e v ostalih sklonih podal j šu je jo osnovo z n: imé, 
imena. 
Samostalniki seine pa se sklanja kot pitale: .чета, sémàmû 
Stalni poudarek imajo tudi tisti samostalniki, ki se v nom. sg. konču-
jejo na -è. pa v ostalih sklonili poda l j šu je jo osnovo s i: daklè : daklétà; 
ранее, paicétà. paré, parétà, talé, ialéià. use, usétà. irabè, i'rabéla. Razen 
poda l j šan ja osnove s t se tu pojavl ja tudi podal j šava vokala è > é, 
v plura lu pa večinoma tudi sprememba intonaeije. 
Vrsta srednj ih samostalnikov ima stalni poudarek na obrazilu: čauo, 
hamnd, haiuo, pašano, žanstuo. Če ima taka beseda tudi plural , se tu 
akcent pomakne na osnovo: uoknd : uôkne, па цокпах. 
Plu ru lia tantum imajo večinoma stalni poudarek na osnovi: c'réuè, 
na créuax, jétre, na jétray., phlče, na plûcàx, ustè. V lok. in instr. rastoči 
poudarek navadno spremene v padajočega. 
Pr idevniki in svojilni ter kazalni zaimki imajo v rožanskem narečju 
in tudi v kostanjškem govoru enako fleksijo, ki je po svojem izvoru trda 
pronominalna. Če upoštevamo rožanske glagoslovne zakonitosti, zlasti pa 
onemitev meti vokalnega (g > li > o), in prehod nepoudar jenega in kra tko 
poudar jenega ê v à, nam je fleksija, ki je takale, takoj razumlj iva : 
PRIDEVNIK, SVOJII.NI IN KAZALNI ZAIMKI 
dôbàr dö'ro 
do'rä 
doloma 
dora 
dorant 
•/. dôNam 
d ô'r à 
dôi'è 
dôï'i 
dö'ro 
dort 
y, do'rô 
pl.: dô'ra dô'rè 
dôi'àx 
dorant 
dô'rè 
dôiàx 
y. dôrièina 
Obrazi lo gen. sg. m. n. -a. ki je pr i nekater ih pr idevnikih in zaimkih 
poudar jeno, pri drugih pa nepoudar jeno, v vsakem primeru pa dolgo, je 
nastalo iz -êga. p r i čemer je ê > a. g pa je preko h onemel, nato pa se 
je aà skrčilo v -à. 
Obrazilo dat . sg. m. n. -oma je nastalo iz -emu, ki je n a j p r e j dalo 
-ama, nato pa po asimilaciji a > o na m -oma. 
Lok. sg. m. n. na -am je jasen in je nastal iz -êm, medtem ko je instru-
mentalno obrazilo treba izvajati iz dolgega poudar jenega -êm. ki se je 
dif tongiral v -iam, nato pa po eventualnem premiku akcenta prešel v jam. 
Pri ženskih oblikah je treba v sg. pojasni t i samo dat./lok., ki se kon-
čuje na -Î. 1 o obrazilo ni iz -i, ka j t i to bi v kostanjškeni govoru prešlo 
v -a, temveč iz starejšega -êi, ki je po asimilaciji dalo -i. 
Plura lne oblike so jasne, če upoštevamo, da so se tudi tu uveljavila 
trda pronominalna obrazila (-éh, -êm, -êmi!) in seveda kostanjško-rožan-
sko fonetiko (ê > a, dolgi ê > ia!). 
Pri tistih pr idevnikih, kater ih osnova se končuje na velarni konzo-
nant . je seveda pred ê prišlo do sekundarne koroške palaial izaci je : k>č, 
g > j, X > š. 1 ako je nastalo rožansko-kostanjško razmerje med nom. sg. f . 
in gen. sg. m. n. 
taška : tašča < težkega; .su/à : sa.sa; uaykà : uašča; suatkà : suadča; 
drCiha : drèjâ; tâkà : tacà; hûyji : hašti < gluhega; uasokà : uasočii. 
Obl ike gen. sg. ni. 11. se tako ločijo od nom. sg. f. po treh elementih: 
])o drugačni kvantiteti končnega a ( à : a ) , po drugačnem konzonantu p red 
tem a in eventualno tudi po drugačni akcentuaci j i . Končna poudar jena 
ali tudi nepoudar jena dolžina (à) je vsekakor najvažnejš i distinktivni 
znak, ki loči gen. sg. 111. 11. od 110111. sg. f. Zato je razumljivo, da se je ohra-
nila tudi v poakcentski poziciji. Da bi se razlika med nom. sg. f. in gen. 
sg. m. n. še bolj povečala, večkrat p r iha ja v gen. sg. 111. 11. do premika 
akcenta na osnovo (uasočii), ki se nato lahko v nekaterih besedah celo 
posploši v druge sklone: uasok, -à : nasoča, -e. -am, -e, -e. -ay, -amè. 
Tako kot pr idevniki se torej sk lan ja jo tudi zaimki razen osebnih. Pri 
svojilnih zaimkih samo instr. sg. 111. 11. kaže 11a to. da se je tu ohranilo 
staro obrazilo -im > am: moi. moiâ, moioma, par moi oma, z тојат: 
PI. moia, moiày, mojàm, z moioma. 
Kazalni zaimek té se sklanja takole: 
sg. té, tii. loma, tii. loma, tiam; 
pl. tilté, tày. tàm. té, tà%, s tiama. 
- S l a v i s t i č n a r e v i j a 17 
I ako kot pridevniki se sklanjajo seveda tudi zaimek tiara, števnik 
a dan, ana ter števniki od 4 dalje: štirih — štira, stiràx, -àm, štiriama, 
medtem ko ima sklanjatev števnika doa in tri nekaj posebnosti. 
Vprašalni zaimek xtu se sklanja takole: kohâ, komu, par komu, 
s kilam. Oblika s кйат je tudi instrumental od zaimka kâi. 
Nedoločni zaimek nobedan pa ima genetiv köharja. Zaimek osak se 
uporablja samo v določni obliki usâcà in se sklanja kot pridevniki. 
OSEBNI ZAIMKI 
Osebni zaimki imajo normalno fleksijo, če upoštevvamo opisane 
glasoslovne zakonitosti: jès, manà, типа, mana, mana, z mano; ti, tabà... 
s tabo; on, im, noma, ž lian. Instr. je brez končnega -i. Dual in plural 
nimata nobenih posebnosti. 
ŠTEVNIK 
Glede števnika bi dodal samo še to, da se od 40 do 90 tvorijo kot 
povsod na Koroškem z -rqd in ne z -deset, torej: štirada, pétréd, šiast-
réd ... dauét'réd. 
Števniki od 11 do 19 se tvorijo s sufiksom -nest < -najst; za 20 m 30 
pa pravijo duâistà, trista. 
GLAGOL 
Kot druga koroška narečja pozna tudi kostanjški govor samo dolgo 
infinitivno obliko, ki se končuje večinoma na -ta, v znanem obsegu pa 
na -ca: umriatb, otpriata, prita, presta, uzéta, začeta, nésta, upita, stéhnta, 
uzahnta, mléta, zauétà, tarpéta, zuonita, ciapata, ddščata, kropita, 
muàtata, sašita, nosita, dašita, kûpatà, tûlata, klapâta, tzabrâtà, dakâta, 
uahata se, uézata, hlédata, šivata, uàdata < oêdêti, uadata < nidêti, 
sliačta; siača. 
Dual je ohranjen in ima v sedanjiku običajna obrazila -ya, -ta, -ta: 
kléplauà, -tà; mélaua, -ta . 
Zaradi prehoda e > a so se v kostanjškem govoru sedanjiška obrazila 
-em, -eš, -e... in -jem, -ješ, -je... izenačila z obrazili -am, -aš, -e...: 
uzîhnam, -aš, kléplam, -aš, uéiam, -aš, umarjam, -as, siačam, -aš, umîiam, 
-aš, ourezûiam, -aš, kupûiam, -aš, nasàm, -aš. 
Pri tistih glagolih I. in 111. vrste, ki imajo sedanjiško obrazilo po-
udarjeno, so v 3. pl. kratke oblike na -o še povsem naravne, čeprav se tu 
in tam slišijo tudi daljše oblike: nasô, p lade, raco, paco, uolô, zauô, 
ta'rpô. 
Končno poudar jan je v sg. prezenta glagolov 1. vrste, npr. nasàm, 
-aš, -à, je edino v rabi, medtem ko je v dualu in pluralu akcent prenesen 
na osnovni vokal: nàsauà, -tà, nàsamô, -te, nàsaiô. 
Tudi pri glagolskih oblikah je vokalno — harmonično menjavanje 
med e in a navadno: nasàm : nesta, nesa, nesîtà. 
Nekateri glagoli 11., 111. in Y. vrste z dolgim prvotnim akcentom na 
osnovi so v infinitivu in v ženski ter pluralnih oblikah part icipa na -l 
doživeli zanimiv akcentski razvoj. Zdi se, da je v takih primerih prišlo 
v nekem času do prenosa akcenta na končni zlog, zaradi česar se je 
osnovni vokal skrajšal in doživel navadno rožansko redukcijo. Nato pa 
je akcent spet prešel na osnovni vokal, ki pa je bil seveda že spremenjen 
in prizadet od redukcije: 
oidêti > videti > uadata > uadata; 
vedeti > vedeti > uadta > uadata; 
delati > delati > dauatà > dàuata: 
rêzati > rezati > razata > ràzata; 
и zdi gnil i > uzigniti > uzahanta > uzahanlb; 
videla > videla > uadauà > uàdauà; 
vêdêla > vedelà > uadauà > uàdauà; 
dêlala > delala > dauauà > dàuuà; 
dêlali > delali > dauala > dà\iala. 
Glagoli VI. vrste so infinitivno pripono -ona- spremenili v -ua-: 
ob rež. uât a, kupuâta. 
Zanimiva je stava refleksiva se pri glagolih: on uahâ se, v čemer 
vidim vpliv nemškega jezika. 
Za zaključek navajam samo še neka j značilnih kostanjških adverbov: 
nas; nôica »nocoj«, ziûtrà, siuiača, zuacirà, drîaua, dopôuna, podéna, 
uahredač »spomladi«, pozi me ; hôrtà, tôra »gori«, dôtà »dol«, ton »ven«, 
tôna »zunaj«, nôtrà, če »kje«, пищ »domov«, dàlc. 
2' 19