PoAtnlna plačan« ▼ Cena 25.— lir ■pcdli. In «bb. post. I. ar DEMOKRACIJA Uredništvo: Trst. ul. Machiavelli 22-11. - tel. 3-62-75 Uprava: Trst, ulica S. Anastasio 1-c - tel. 2-30-8» Goriško uredništvo: Gorica, Riva Piazzutta 4t. 1». CENA: posamezna Številka L 25. — Naročnina, mesečno L 100, letno L 1.200. — Za inozemstvn; mesečao L 170, letno L 2.000. — Poštni čekovni račun: Trst štev. 11-7223. Leto X. - Štev. 1 Trst - Gorica 6. januarja 1956 Izhaja vsak petek Namesto zahvale V letu, ki smo ga pustili za seboj, je poteklo deset let, odkar je končala druga svetovna vojna, in eno leto, odkar je bila usoda Tržaškega ozemlja vsaj »začasno - trajno« rešena. Tako so raznnere začele dobivati oblike, ki bodo več ali manj obstale, use dokler ostaneta politič na ureditev in stanje takšna, kot sta. Veliko vprašanj še visi v zraku, marsikateri problem je odprt, toda počasi, čeprav s polževo birokratsko hitrostjo, bo vse morala priti na i>rsto. Med rešitvami, ki so načelno is padle, je tudi tista, ki se tiče zaposlitve tujih državljanov v javnih službah. Jeseni že ni bilo nameščenih precej učiteljev in profesorjev, kajti vsestransko prednost so priznali domačinom. Ne domačinov po rojstvu, kajti takšnih je veliko tudi med nedržavljani, pač pa tistim, ki imajo italijansko državljanstvo Druga skupina Slovencev, ki niso italijanski državljani, je bila težko prizadeta prav za prazriike: z 31 decembrom so bili iz uradov Generalnega vladnega komisariata odpuščeni vsi tuji državljani. Nekateri pripominjajo, da Ae njihova u-soda, v primerjavi z učitelji in profesorji, v toliko lažja, ker so dobili posebno odpravnino v obliki šestmesečne plaie. Toda vsi vemo, koliko zaleže takšen denar, čeprav je brez njega še veliko težje. Kot tuji državljani ne morejo upati, da bi na Tržaškem lahko dobili drugo za paslitev. Zato je tudi njihov položaj težak ter postavlja posameznike in njihove družinske člane pred uiodne odločitve. V enem in drugem primeru gre za ljudi, katerim smo vsi primorski in še posebno tržaški Slovenci veliko dolini. Prav je, da jim v tem zanje tako težkem trenutku to tudi odkrito privemo in priznamo, da se tega v polni meri zavedamo. Povrnimo se samo za trenutek nazaj, v usodni leti 1945-46! Osvobodilna .fronta, ki je takrat suvereno odločdla in sklepala o slovenskih zadevah, je proglasila nadelo nesodelovanja Z zavezniškimi c-blastmi. Slovencem so ponujali razne službe, med njimi tudi visoke funkcije. Sla je za vključevanje našega življa v javno upravo, zz vzpostavitev po fašizmu uničenega šolstva, za nadoknadenje vsaj drobca tega, kar je bilo v 25 letih zatira njo. izgubljeno. In namesto, da bi z odprtimi rokami sprejeli zasluie no sodelovanje, so zaslepljenci in zapeljanci najprej tekali spraševr. na tedanji »Kremelj« v ulici Car-ducci in so nato, zvesti dobljenemu nalogu, ponudbe gladko odklonili. Hitro so potekale dragocene minute, prehitro za tržaške Slovence, do katerih se je zgodovina vedno odlikovala prej s skopostjo in neprijaznostjo kot z radodarnostjo. Po več kot dveh desetletjih potujčevn-nja tudi nismo imeli preveč glav za položaje, na katerih ne zadoščajo samo mišice in zvestoba načelom, Potem ko so prvi vprašani odklonili, bi najbrž sploh ne bilo nikogar, ki bi lahko kaj sprejel, če se ne bi iz Italije in Avstrije zbrala v Trstu precejšnja skupina slo venskih izobražencev, ki so spoznali, za kaj gre in se niso odtegnili svoji dolžnosti. Prav ti, od katerih so nas zadnja leta mnogi že morali zapustiti, medtem ko so zadnji z lanskim letom bili postavljeni pred vrata, so po svojih najboljših močeh pomagali zamašiti nastolo vrzel Menda ni danes nikogar, ki bi sc. če je iskren, ne moral zaskrbljeno vprašati, kje bi šele bilo slovensko šolstvo, ie bi se v Trstu ne znašel profesor Baraga, ki je postavil nase iole na noge, čeprav so ga v Ljubljani za to dejanje iz hvaležnosti obsodili na smrt. Njim se je seveda zdelo, da je edino pravilna politika brezkompromisna opozicija, medtem ko je kasnejši razvoj pokazal da bi bilo pravilno in potrebno sodelovanje z zavezniškimi oblastmi. Kar velja za profesorja Barago, velja tudi za vse ijegove sodelavce, n30 tja do najmlajših, n. pr. dr Vin kd Vovka, ki je res mlad dobil rav nateljstvo gimnazije, pri čemer pa ne smemo pozabiti, da aa je spre. jel ti trenutku, ko so ga vsi drugi odklanjali in je nato svoj zavod vsi leta tudi odlično vodil. Če preidemo od šol na druge u-rade, moramo prav tako ugotoviti da smo imeli in imamo Slovenci primerno zastopstvo samo tam, kjer so nam ga v ..letih 1945-46 pridobili tisti, ki niso poslušali ukazov zapeljane ulive in njenih gospodarjev. Ge so pri tem uspeli rešiti na ne-šolskih področjih več ali manj samo to, na čemer so imele tudi obstoječe oblasti večji ali manjši interes, ni to bila posledica njihovega nezanimanja, pač pa dejstva, da (Nadaljevanje na 2. strani) Sadoui nedoslednosti in sporno Konec totalne vojne? Rezultati francoskih parlamentarnih volitev so očiten znak nezadovoljstva nad nejasno in neodločno politiko večinskih sredinskih strank Francoske parlamentarne volitve so prinesle marsikatera razočaranja in so obenem potrdile tudi marsikatero pričakovanje. Bolj zgr-vorno kot besede povedo to številke. Po do srede objavljenih rezultatih, ki se nanašajo na 542 od 544 poslanskih mandatov francoskega državnega ozemlja, bodo posamezne stranke, oziroma politične skupine imele v novem parlamentu sledeče število poslanskih mandatov (v oklepajih število poslancev po volitvah iz leta 1951): DESNI CENTER 186 sedežev (t. j. Faure in njegovi zavezniki, zmerni, bivši golisti in druge skupine) LEVI CENTER 160 sedežev (t. j. Mendes-France in njegovi zavezniki, socialisti, radikali, bivši golisti, druge skup.) KOM. PARTIJA 145 sedež. (100) POUJADISTI 51 sedežev Rezultati potrjujejo popoln zato.i golistov, ki so še pri zadnjih volitvah dobili 114 sedežev. Ze pred !e ti se je ta skupina razcepila na več skupin, pri sedanjih volitvah pa * golisti glasovali deloma za Mendes-Francea (nekaj več), deloma za Faurea (mam Hi del), večinoma z* poujadiste, ki so iz volitev izšli nepričakovano močni, saj so dobili skoro 10 odstotkov parlamentarni sedežev, kar ni malenkost. Za Faurea so volitve precejšnje razočaremje. Izsilil jih je z vero v uspeh; nekateri so napovedovali, da bo njegova koalicija dobila skoro dvakrat toliko mandatov Vot Mendes-France, pa se je zgodilo, dr med obema skoro ni prave razlike. Povezava list, na čemer je grad'!, ni Faureu uspela tako kot je mislil. Speljali so jo komaj v 10 departe-mentiih. V težavah, ob katerih se lomi sre dina, je značilno, da sta si opomogli skrajna desnica (v katero spadajo že omenjeni poujadisti) in skrajna levica, ki jo zastopa komunistična partija. V splošnem so napovedovali komunistom velik neu speh. Na volitve so šli osamljeni, brez upa zmage. Kar na lepem pa so število svojih poslanskih sed— žev povečali kar za 45 odstotkov. Seveda morajo biti za ta uspeh hvaležni politični konstelaciji. V veliki večini departementov nam- ranju Francije. Verjetno pa je, da jim na ta led stranke ne bodo sledile. Število glasov, pridobitve in izgube posameznih strank, nudijo morda še zgovornejšo sliko kot nova razdelitev mandatov. V volilnih okrožjih so dobili glasov: KOMUNISTI 5,426.300 (pridobili 415.548) SOCIALISTI 3,172.000 (pridobili 449.500) ZMERNI 3,008.000 (pridobili 683.000) RADIKAL-SOCIAL. 2,920.000 (Faure in Mendes-France) (pridobili 834.000) POUJADISTI 2,415.000 DEMOKRISTJANI 2,262.000 (pridobili 57.000) SOCIALNI REPUBL. 893.900 (izgubili 3,086.000 Ce izvzamemo poujadiste, ki so prvič nastopili in so pač zbrali naj' večje Število nezadovoljnežev, m<-ramo ugotoviti, da so ponedeljske volitve prinesle naj več je pridobitve zmerni levici, odnosno levemu centru, t j. radikal-socialistom Fau-rovega in Mendes-Franceovega krila ter socialistom. To je morda edini pozitivni zaključek, Id ga lahko potegnemo iz zadnjih francoskih volitev. Glede vsega drugega pa so opazovalci in tudi Francozi sami nad njimi precej razočarani. Francija bo v bo- bile nasprotne stranke zelo razcep- še druga vpraša- nja, ki čakajo na rešitev. Na koncu je predsednik republike pozval državljane k marljivemu delu, da Li dočnosti predvidoma imela še bolj nestalne vlade kot doslej, kajti nobena stranka, niti zveza strank ne bo imela v novem parlamentu večine. Vse bo odvisno od koalicij, ki se bodo sklepale in razbijale k«i-kor bo pač potegnil veter. Najlepše je to, da si je težko predstavljati, da bi lahko sestavili vlado, kateri ne bi poklonila svojega zaupanja tako Mendes-France, kakor tudi Faure, ki sta se prav na zadnjih volitvah ostro sprla. V o-stalem pa so francoske volitve strankarjem pokazale, da so volivci nad njimi razočarani, da ne odobravajo sporov in cepljenja, posebno pa je opaziti, da jih moti kom-promisarstvo, neodločnost in nenačelnost. Zato so se začeli zatekati k skrajnežem. Ena tretjina volivcev jim je dala svoj glas. Kako nevarno je to, pa je pred komaj petindvajsetimi leti pokazala že wei-marska Nemčija. Ali bo Franciji prihranjena podobna .usoda? To je odvisno od njene demokratične desnice, preko sredine pa tja do levice. Cas je, da se njeni voditelji zavedo odgovornosti prej nego se množice še bolj razočarajo. Jačanje sredinskega in levega demokratičnega krila je na teh volitvah obetaven pojav, za katerega bi bilo greh, če ostane neizkoriščen, posebno še, če bi morali — kakor napovedujejo nekateri o-pazovalci — zaradi neprimerne sestave nove poslanske zbornice že V Ameriki in Sovjetiji so v zad ■ njem času pospešili razvoj raketnega orožja. Ogromnega denarja ao porabili v ta namen. Casi poizkusov so za nami, trenutno živimo v časih preizkusov. V petih do naj več desetih letih -— tako zatrjujeio strokovnjaki — bodo svetovne ve lesile razpolagale z orožjem, ki bo z neverjetno hitrostjo in v neverjetnih višinah obkrožalo našo zemljo. Ti medcelinski izstrelki, ki so opremljeni z atomskimi ali vodikovimi bombami, bodo v nekaj m -nutah preleteli morja in dežele in sčasoma popx>lnoma izpodrinili mogočna letalska krdela, ki so danes simbol planetarične moči. Vojna prodira torej v četrto dimenzijo. S ponosom označujejo iznajditelji te izstrelke kot »poslednje orožje«. V resnici, če puščamo ob strani bakteriološko vojno, ki j p ostala v praksi popolna neznanka, si ne moremo v tem trenutku zamisliti orožja, ki bi prekašalo raketne izstrelke. S tem najnovejšim orožjem se zaključuje obdobje, k! je pričelo, ko je prva krogla zapustila cev strelnega orožja. Raketni izstrelki ne bodo spreminjali samo strategije, pač pa tudi strateške položaje posameznih dežel. Proti raketnim izstrelkom ni o-brambe. Preostaja zgolj ustrahovanje s- p>ovračilom, z grožnjo, da nasprotnik na raketni napad odgovo ri z enakimi sredstvi. Z drugimi besedami: obojestransko uničenje. Zelo verjetno je, da se bomo z izpopolnjenjem in serijsko proizvodnjo raketnih izstrelkov znatno približali koncu dosedanjega voj- letos razpisati nove parlamentarne skovanja. Raketni izstrelki bodo izvolitve. (silili nenapisane sporazume, po ka- lfoSčilo predsednika republike Na Silvestrovo je govoril po radiu predsednik republike, G-ronchi. Vsemu italijanskemu ljudstvu je izrekel najtoplejše čestitke za novo leto. Omenil je, kaj je bilo v zad njih letih napravljeno za poveča-nje gmotne blaginje ‘n socialna pravičnosti. Zlasti je poudaril delo odgovornih oblasti za ugoditev naj-upravičenejšim socialnim zahtevam. Govoril je o naporih za dvig Juga kjer ljudske množice zdaj lahko z zaujpanjem gledajo v bodočnost, ko se bodo rešile stoletne zaostalosti. Predsednik Gronehi je v svojem govoru omenil še izpopolnitev 'J-stavne ureditve, ki je bila dosežena z izvolitvijo ustavnih sodnikov. Izrekel je željo, da bi Italija tudi v bodoče uspešno napredovala p> reč ni prišlo do povezav, in ker so I zastavljeni poti n da bi v novem ne državnike, naj se ne pustijo po tegniti in naj od Sovjetske zvez,? nejpru,Zahtevajo, da izpolni obveznosti; 'ki jih je sprejela v Ženevi. Sele ko bi se videlo, da ni ostalo vse samo pri lepih besedah, šele potem bi se lahko sklepalo o novem sestanku. Ena glavnih obvez, ki so jo Sovjeti takrat sprejeli, je bila, da bodo privolili v ponovno zedinjenje Nemčije, in to na osnovi svobodnih volitev. Toda na konferenci zunanjih ministrov, ko bi morali to obljubo uresničiti, so Sovjeti pokazali. da o takšni svobodi ne marajo niti slišati. ljene, ni nobena dosegla potrebne absolutne večine. Zato so mandate delili po proporcionalnem sistemu. Prav to dejstvo je koristilo tudi poujadistom. Ce pogledamo spod-njo razpredelnico, namreč vidimo, da je komunistična partija, v pr,-merjavi i volitvami leta 1951. pridobila komaj dobrih 7 odstotkov novih glasov, kar je veliko man5 kot pa znaša n;'ano povečanje mandatov. Pomena večjega komunistič nega zastopstva v novem francoskem p>arlamentu torej ne smemo precenjevati, prav tako pa bi bilo napačno, ko bi ga podcenjevali. Posebno važno nastaja vprašanje komunistične taktike, ki že načenja svoje popevke z Ljudsko fronto, s katero ima francoska politična zgodovina precej slabe izkušnje. Komunisti pa vedno radi računajo s pozabljivostjo ljudskih množic, zato bodo napeli vse svoje sile, da ponovno pogrejejo Ljudsko fronto. Lp z njo bi se namreč lahko uveljavil: ln svoj lonček približali boljševizi- od njega imeli korist tudi tisti, ki zdaj živijo v trpljenju in pomanjkanju. Njim — je rekel predsednik — naj predvsem veljajo čestitke, ki so obljuba stvarnih dejanj za veči'> pravičnost. Zahod se upira, da bi IbI drugič na limanice Ameriški list »New York Times« je napisal, da je predlog minis' r-skege predsednika Bulganina za novo konferenco štirih velikih navadna taktična poteza. S to novo potegavščino bi Sovjeti še enkrat radi zasejali zmedo, tako kot jim ve to uspelo preteklo poletje v Ženevi. Same sebe bi prikazali za prvo-boritelje miru, seveda -t besedami, z dejanji pa bi Sovjetska zveza mirno in dosledno vztrajala pri nadaljevanju svoje imperialistične politike. »New York Times« poziva zahod- so s tremi grešniki storili, p«, tajnik HP ni povedal. Prav tako se dogaja tudi komunističnim tovarišem na Madžarskem. Tudi tam pripravljajo ostra osebna obračunavanja po vzorcih kremeljskih učiteljev. Na katero stran se bo obrnilo kolo komunistične o-blastniške sreče, pa še ni dognano Usoda komunističnih veličin Komunistična partija Romuniji je tik pred Božičem zborovala v Bukarešti. Prvi tajnik partije — Gheorghiu-Dej -— je ob tej priložnosti prebral obširno p>oročilo o delovanju partije in pri tem ostro napadel trojico nekdanjih komunističnih mogočnikov: Ano Pauker, Vasilija Luco in Teoharija Gheorghe-souja zaradi njihovega delovanja pred 1. 1948. Pri tem je posebno poudariti, da so se Ana Pauker in njeni prijatelji upirali nadzorstvu partije v di-žavni upravi. Da so sistematično ovirali razvoj gospodarstva, posebno še industrije nafte, in da so sabotirali dvig življenjske ravni delovnega ljudstva. V nadaljnjem ;e tajnik partije obdolževal komunistično vrhunsko trojico, da je pod pirala kmeta in kršila načela prostovoljnega pristopanja v kolhoze Te obtožbe — tako je zatrjev-il Gheorghiu-Dej — veljajo zlasti .a Ano Pauker. Zanimivo je. da so sedanji komu nistični kolovodje Romunije šele sedaj — po sedmih letih — prišli v javnost s svojimi obtožbami. Kai Št 1. V Ti Aiioot:i 8. januarja 1876 Tedaj 1. .MitT* ahata I ... - - * k»» « „ 1 kr»i trn nfi W« i Pougoesae Jtefilke ae dobivaj* po ? ki t tabakaroab * Tnrtu t pod obokom tik R*ll»tro». lito. im belvfdcrephf- B«itoUau V okolici: N* ONfiai r loteriji, '' o* Proatku pn i “ kol« • 1 tonci pri *iju»chj M Magd akna tg. J Narodoma o*j ae poJiljakav. Ivaou tr 421, piana io doudu vredaiKvuv Čkorkoli ti M Družabniki pol. dr, .Eriiooai", kteu •Iruibeuiao rtdno plačujajo. dobivalo Mt brespUloo. > okouci: na ur>c»oi * loteriji Proatku pn c Gorjupu, v Bar-i pr« c Aoi Taka »■ * B* ict prt Aai TuL v SkodojiFf. Glasilo slovenskega političnega društva tržaške okolice. ,.V rdiao»U je a»o£ Zmanjšan odtis glave prve številke «Edinosti» Kriza s Jordaniji Ze nekaj časa se na Bližnjem vzhodu bije srdit boj za vplivnost-na področja, posebno odkar je Sovjetska zveza pokazala odločno voljo, da se uveljavi na tem strateško in .zaradi velikih zalog petroleja tudi gospodarsko tako važnem pr t-štoru. Trenutno je v središču zanimanja Jordanija. Velika Britanija bi rada pridobila to državo za pristop k Bagdadski pogodbi, s katero je povezala obrambo svojih zaveznikov na Bližnjem in Srednjem vzhodu. Arabska zveza p>a se temu protivi. Jordaniji, ki rabi gospodarsko pK>moč. ponujajo njene članice svojo gospodarsko pomoč, samo da se ne bi zatekla k Britancem. Ker tudi prebivalstvo n.i preveč navdušeno za. Bagdadsko pogodbo, je nastala px> resnih nemirih vladna kii-za. Kralj je razpustil parlament in imenoval začasno vlado. Ta ne bo sklepala nobenih mednarodnih po godb. To bo lahko storila šele nova vlada, ki bo izila iz p»mladanskib volitev. Tako so rešitev težkih problemov, ki razdvajajo deželo, odi -žili, niso jih pa odpravili. Rnbitel zagotovila mir Ir svobodo Juscelino Kubiček, novoizvoljeni predsednik Brazilije, je napovedal, da bo 1. februarja nastopil novo mesto in da bo njegova vlada vlada miru in svobode. Posebno vnemo bo njegova vlada posvetila kme tijstvu. Medtem sporočajo iz brazilsko prestolnice, da je novi predsednik odpx>toval 4. t. m. v Združene države, od koder bo svojo pot nada Ijeval v Evropo. Predvsem bo ob!-skal Nemčijo, Francijo, Italijo, Španijo in Portugalsko. V Italiji pripravljajo brazilskemu predsedniku svečan sprejem. Ob 80-letnici izida prve številke ,,Edinosti“ bo predaval v nedeljo 8. januar ja 1956 ob 10. uri dr. J. AGNELETTO v ul. Machiavelli 22/11 - Praznik slovenskega narodnega prebujenja počastimo s polno udeležbo I Novi atomshi poskusi Angleži bodo prihodnje leto izvedli svojo tretjo skupino posku nih atomskih eksplozij. Konec tega meseca bo odpotovala v Avstra^jo pet tisoč-tonska ladja »Narwik«. katero se bodo odpeljali angleški znanstveniki in tehniki proti Mor, tebellskemu otočju, kjer bodo aprila sprožili priprave, ki jih varno spravljene vozijo s seboj. terih se bodo države avtomatično odpovedale — in to za vse čase -totalni vojni kot političnemu sredstvu. Te nenapisane sporazume -o zastopniki držav na poletnem ženevskem zasedanju, ob spoznanju, vseuničevalnih učinkov vodikovih bomb, molče potrditi. Morda bodo ti sporazumi v doglednem času našli tudi formalno potrditev. Diplomacija vsekakor že deluje v te; smeri — in pri tem jo p>odpirajo celo vojaški krogi, ki so doslej vse svoj«1 sile posvečali zgolj izpopolnjevanju vojne spretnosti. Ce bi svet ta- vprašanja rešil, p>o-tem bi vojna znatno spremenil« svoj značaj. Vojni, pri kateri se zavestno odpovedujemo zadnjega, odločujočega orožja, primanjkuje totalitarnost, ki je bila bistveni smoter prav tako pri razdejanju Troje, kakor pri brezpogojni kapitulaciji Nemčije in Japonske. Takih uničevalnih vojskovanj ni mogoče več voditi, ker ima nasprotnik vse do konca vojne v rokah povračilna sredstva, s katerimi lahko prepreči svoj totalni poraz. Iz tega spoznanja ne rezultira .zgolj prisilno o-mejevanje vojne, pač tudi vojnih ciljev, s čemer postaja vojna med svetovnimi silami tvega®« zadeva. Seveda ostaja tudi še nadalje nevarnost konvencionalne vojne. To je izraz, ki se je udomačil, odkar so v diplomatski jezik uvedli razli ko med atomskim In konvencionalnim orožjem. Taki dvoboji med manjšimi državami pa so mogoči 1« pristankom in px>d nadzorstvom velesil, kakor je to že v navadi v povojni dobi. Velesile so s! prilastile pravico veta nasproti politiki malih držav, ki so že izgubile precejšen del svoie vrhovnosti. To vr-hovnost je določevalo dosedanje mednarodno pravo z možnostjo vojne napovedi in s sklepanjem miru. Namesto te pravice stopa danes v veljavo dovoljenje za vojno napoved, ki ga zaščitna velesila izda ali pa tudi odreče. Pod določenimi o-koliščinami pa vojno neooved gg-ščitna velesila tudi ukazuje. TtSTti pokorščina je nasprotna stran zaščitne medalje. Borba med velesilami se bo p>o temtakem nujno oddaljila od totalne svetovne vojne • -preobrazila stalno svetovno državljansko voj-no. V največ slučajih bo v bodoče konvencionalna voina le del svetovne državljanske vojne, pri katerem bodo velesile sodelovale z dobavo orožja in prispevanjem lastnih čet. Korejska vojna je že p>red stavljala primer .kako se vodi vojna, ne da bi udeleženi velesili druga drugi napovedale vojne. Amerika je korejsko vojno smatrala za policijski ukrep, medtem ko se je Rdeča Kitajska zadovoljila s pošiljanjem »prostovoljcev«. Kar se je zgodilo na Koreji in v Indokini, se lahko ponovi kjerkoli na svetu. Konvencionalna vojna pa ne bo v času, ko postaja totalna vojna nemogoča, najvažnejše sredstvo političnega obračunavanja. Propaganda, infiltracija-, zunanjepolitične nasilne povezave ia notranjepolitična vmešavanja so prav take, če že ne učinkovitejše metode kakor p«i vojaški ukrepi. Romanja sovjetskih prvakov po Aziji so potekala prav v tem znamenju. Ob času zasedanja Atlantskega sveta pred nekaj dnevi so prav tako sklenili preg-nu-pacijo politične strategije Zahoda, ki postavlja vojaško stran hladne vojne v zatišje. Ce pregledujemo desetletje po vojni, bomo opazili, da so velesile vse naštete igralne poteze že preizkusile. Hladna vojna je dejansko že prava svetovna državljanska vojna. Pričela je v trenutku, ko ata trčili skujiaj obe edini sili, ki sl lastita pravico organiziranja »vet* po lastnih zamislih; to sta Sovjeti-ja in Amerika. Svetovna držav ljanska vojna zajema čedalje večje prostornosti in ustvarja bojišča po vsem svetu. Izgleda celo, da ao ae z nevtralizacijo vojaškega orožja sprostile nove energije, ki vodijo k pojačanju svetovne državljanski* vojne. Ta vojna bo pritisnila pečat drugi polovici sedanjega stoletja. A-tomsko -ravnotežje sil, ki nas edino lahko obvaruje pred tretjo svetov no vojno, je dokaz, da obstoja samo vojaško ravnotežje, pač pa tudi politično. Zaključke svetovne državljanske vojne ni mogoče predvideti. Pristop novih sil azijskih in afriških narodov bo stanje le š’ bolj zamotalo. Zadržanje teh narodov priča, da borba idej še davno ni končana. Nihče ne more oceniti izida te vojne, pri kateri je vsaka sklenitev miru nemogoča. Samo nov svetovni red jo bo zaključil. Od tega pa smo še zelo oddaljeni. Sjlouenski demokrati o nouem letu ščito jezikovnih manjšin, in čeravno je govoril italijanskim in' nem« SfiMkOTM AM4M Uš* »Bi JMfc mm M in« m.(w Nov zakon o državnih uslužbencih Prepričani slovenski demokratje v*!ItaHji se svojih dolžnosti' v ; tu 1956 dobro zavedamo. Na dnevnem redu sta nam v glavnem dve zadevi, ki- posedata v življenj*? našeg; •judstva: upravne volitve ■ in naši manjšinska zaščita, zlasti šolski 'J-kon. Na volitvah smo v Gorici nastopili že trikrat, na deželi pa enkrat. Tega boje smo torej vajeni! Našo zaščito smo tudi že leta in leta vajeni terjati! V prvem in drugem oziru bomo zopet nastopili zavestno in z brezpogojno odločnostjo' proti tujim šovinistom in proti domačim odpadnikom in komunistom odnosne komunističnim sopotnikom. Novolistarjev sc ne bojimo Zlasti novolistarji nam več ali manj odkrito napovedujejo ostev boj, kajti radi bi svojim gospodarjem komunistom pokazali nekaj u speha na naš račun in se jim na ta način oddolžili!... Seveda se jih ne strašimo in komaj čakamo njihovega nastopa, da jim lahko povemo, kar jim gre! Morda je med njimi še kdo v dobri veri; zato bomo govorili in prepričevali z dejstvi in z logično besedo, da ne bo nihče mogel Dozneje trditi, da so ga zapeljali, da je bil v z-moti, ko jim je sledil! Zagovorniki trdega in krutega komunističnega režima so pač pod-pbrniki in, zagovorniki komunizma in mi demo-kratje r>4 bomo dovolil1 da se bodo zašemu ljudstvu predstavljali V prevarantskih oblačilih. Vemo iz njihovega lastnega i?-pričanja, da imajo ukaz uničiti Slovensko demokratsko zvezo, ker ve Titovemu komunizmu njena načela in njen program oster trn v peti Vsak klic ■svobode je tiranom strašilo. Zato pa si tirani najemajo zaveznikov in sploh plačancev, da jim za denar držijo režim pokonci. ... ~ • SDZ glavni nasprotnik komunizma Zft samo dejstvo, da Titov komunistični režim rabi pomoč novoli starjev, pomeni in dokazuje, da se 04 .Slovenske demokratske zveze boji,' ker bi je sicer ne skušal uničevati! Tito in njegovi pomočniki dobro vedo, da w načela demokracije, ki jih Slovenska demokratska zveza s svojim delovanjem iti. i. »Demokracijo« širi, komunističnemu režimu tako nevarna, da jih lahko smrtno zadene, če le za malo popusti policijski pritisk! Ce pa bi nas demokrate v zamejstvu Tito utegnil uničiti, bi se pred svetom ponašala »Vidite, celo v zamejstvu, kjer jaz ne vladam, so z menoj. To pomeni, de je moj režim njihovemu čustvovanju všeč!« Titovce, stare frontaše dobro poznamo in smo jih vajeni. Vemo, da Namesto zahvale (Nadaljevanje s 1. strani) za njimi ni bilo odgovarjajoče po-litične podpore. Edino sl, vensko politično gibanjr ki je v naših krajih takrat aktivno nastopalo, je zahtevalo zase ves monopol in je bi- lo za nesodelovanje! Slovenska demokratska zvezo je razbila ta o-broč šele leta 1947. V takšnih okoliščinah je izreden uspeh, da se je doseglo še to, kar je bilo rešeno. S kakšnimi sredstvi se je operiralo proti vsem, ki niso sledili »liniji*; priča vse prej kot osamljeni primer ing. Mirana Engelmana, ki je sprejel inženirsko mesto pri obnavljanju v vojni porušenih slovenskih vasi. Zvečer so ga pričakali na cesti, ga ugrabili in odpeljali u Ljubljano, od koder se mu je na naravnost čudežen način po srečilo pobegniti iz oznomkih zaporov, take -da je lahko sam izpovedal svojo dogodivščino. Danes ži- vi v tujini. A koliko jih je, ki so na podoben način izginili in se niso vmilU V takšnem vzdušju so nam v Trst« in na Goriškem priskočili na pomoč ljudje, ki danes odhajajo, ker so na cesti. Razmere se pač u-rejujejo tako, kot sta te to dve sosednji državi nogodili in kot odgovarja njunim koristim. Mislimo pa, da ne bi ravnali prav, če ne bi v tem trenutku glasno in javno povedali, da je po našem mnenju plačilo, ki ga za svoj trud prejemajo, v. popolnem nasprotju z vrednostjo dela, ki so ga izvršHi. Toda na žalost nismo v položaju-da bi na tem mogli kaj izpremenit! Tako nam ne preostane drugega, kot da prizadetim rojakom zagotovimo, da njihova žrtev ni bila zaman, da jo primorski Slovenci vemo ceniti in da je nikdar ne bom,o pozabili. Res je to samo moralno zadoščenje, vendar ima vsaj /c vrednost, da je iskreno in občuteno. * * # so se, kar jih je bilo komunistov in nekaj koristolovcev, brezpogojno pogreznili v “talijanski neodvisn* "socializem, kateremu bodo seveda le -hlapčevali in hlapcev plačo prejemali! Toda komunisti so« vendar komunisti, naj bodo Titovi ali pa To-gliattijevi. in komunistični odpadniki so v bistvu vedno samo komunisti, ki so se iz golega koristo-lovstva in političnega oportunizmi zgolj le formalno prepleskali z n-e-ko katero koli socialistično barvo. So pa tudi taki, ki se šopirijo s slovenstvom, hkrati pa Slovence prodajajo italijanskemu Nennijev:-mu socializmu, ki ni Slovencem prav nič naklonjen, in s tem ogra-žajo naš obstanek na tem ozemlju. Hkrati so taki elementi tudi sebi pogubni, ker jih bodo Nennijevi socialisti kratko in malo pustili n« cedilu, kot je res,, da se za naš) slovensko stvar, kljub vsemu poudarjanju enakopravnosti nikoli niso niti izrekli, niti ne postavili! Poleg tega je treba še poudariti, da je Nennijev socializem zvest h; odličen zaveznik Togliattijevih komunistov. Borba proti novolistarjem tudi odločna Ni dolgo tega, ko je »Novi listu pisal, da nima »Katoliški glas« pravice pobirati prispevke v cerkvi in izven cerkve za katoliški tisk, češ da nima takega značaja. Premalo je »Katoliški glas« odgovoril na napad ;bolj ostro bi bil moral odgovoriti! Demokratje, ki smo tudi katoličani, zahtevamo, da borbo s takimi ljudmi, kot so oni okoli »Novega lista«, »Katoliški glas« niti ne opušča, niti ne omili. Zavedati se moramo vsi, prav vsi, da so nam no-volistarji skupni 'sovražniki, ter da je naša sveto dolžnost nastopati složni in enako odločni! nauk in katoliško vero Titov komunistični režim trenutno samo tolerira, kajti komunizem sloni samo na materializmu! Tja naj gredo pridigati krščanski nauk in zatrjeval svoje »katoli-čanstvo«, kjer vlada Titov režim, ki ga oni zagovarjajo! Pričakovali smo tudi, da se gori-ška kurija oglasi, ko so se »zrcalni katoliki« okoli »Novega lista« ..>-bregnili ob »Katoliški glas« zaradi pobiranja prispevkov. Pa nič! Zel-, čudno! Zavedajmo se, da smo demokratje dolžni sprejeti nase dvojno mero boja in se tem silnejše postaviti takim »katolikom« po robu! 'Ne mislimo zagovarjati »Kat. gl*i-sa« in goriške kurije, če se prvi In druga ne marata spuščati z novoli starji v boj. Nam gre le ze načelo: da se namreč zagovorniki komunističnega režima nimajo vtikati v verske zadeve Slovencev niti kar se tiče tiska. Gre torej za borto med demokracijo in komunizmom! Ce pa bi mogli pokazati v zrcalu krščanstvo in sploh verstvo nekaterih novolistarjev, ojoj, koliko ja-mega dima!... Vzvišene besede dr. Sacchetta V pogledu zaščite naie manjšine v Italiji smo demokratje dolžni vztrajati do konca, dokler je namreč ne dosežemo! Te dni se je vršil v Bocnu na Tirolskem »Dan učitelja«, na katerem je nastopil kot' govornik tudi glavni ravnatelj šol na mejt, dr. Alear-do Sacchetto. ki je obravnaval te mo: »Obmejne šole v- okviru evropske skupnosti«. V idiličnem zanosu človečanskega razumevanja in medsebojnega spoštovanja je dr. Sacchetto dejal, da če bi se medsebojno razumevanje in spoštovanje moglo uveljaviti do popolnosti, bi deželo spremenili v vzor človečanske in krščanske solidarnosti »kajti šola, da se ne sme zaklenit: v politični in etnični prejudic. O na mora ustvarjati človekovo o-sebnost tako. da živi zraven drugih osebnosti v viziji take skupnosti, ki naj razbremeni barbarstva in nudi mejam ves drugačen pomen.« Nato je dr. Sacchetto trdil, da še danes žive v Italiji grške, slovanske in albanske skupnosti, ki so o-hranile nedotaknjen svoj jezik, svoje obličje, navade in obrede. Dr. Sacchetto je pozval učitelje, naj delajo marljivo za to, da bodo s svojim delom ustvarjali ljudi, povezane med seboj »z zakonom ljubezni, ne pa divjake zastrupljene sovraštva.« Govornik se je skliceval na 3. in 6. člen ustave, ki zadevata prav za- škim učiteljem na-?Firolskefri, 'veljajo njegove besede seveda tudi italijanskim in slovenskim: učiteljem na Goriškem in v Videmsk* pokrajini. — Besede dr. Sacchetta zvenijo človečansko in krščansko, zvenijo po razumevanju in spoštovanju, zvenijo pripravljenost za strogo zaščito manjšinskih pravic ker odločno zavračajo in odklanjajo politično poseganje v šolo, raznarodovanje in sejanje sovraštva. Te besede, podprte s sklicevanjem na dva člena ustave, dajejo slovenskim demokratom pogum, da še naprej vztrajajo na zahtevi po zaščiti. Nočemo torej, da postanejo naši otroci »od sovraštva zastrupljeni divjaki«, še manj želimo, da bi ‘a-, ki postali italijanski otroci. In ker se pri nas na meji v resnici dogaja, da se otroci vzgajajo v mržnji in sovraštvu do Slovencev, ter da se slovenski otroci ramaroduje-j o , vljudno prosimo gospoda d-Sacchetta, da svoje človečansko -vzvišene besede, ki ukazujejo strogo prepoved sov-aštva in raznarodovanja, tudi uresniči!, Tisti, ki stoji na čelu šolskih zadev na meji, more, če le hoče, kaj takega tudi ukazati! Ne zadostuje sklicevati se na člene ustave, ki stojijo na papirju, treba jih je v praksi uveljaviti 'n strogo spoštovati! Preveč preganjanja in preziranja trpimo Slovenci na meji! Preveč preganjanja in preziranja trpimo Slovenci na meji! Šolski zakon, ki je v pripravi, pa bodi tak, da bo našo šolo res ščitil, in podpiral; in ne tak, ki bo našo šolo uničeval. Predvsem bodi vodstvo slovenske jiole v ,rj>kah... Sfe Letos je goriški župan dr. Bernardih dal postaviti na meji pri severnem kolodvoru veliko božično jelko, razsvetljeno od številnih raznobarvnih žarnic. Jelka nosi napi.) ■samo v italijanščini: »Mir ljudem dobre volje«. Trdijo, da je gospod župan imel pri taki odločitvi namen počastiti italijanske obmejne stražnike in jih tudi primerno obdariti, kajti pod jelko je položi' svoj božični dar. Nič pioti temu, da se gospod župan dr. Bernardis spomni obme,-nih stražnikov, jih počasti 'in obdari. To utegne le poveličevati njegovo plemenitost in dobrohotnost ter še bolj kot do sedaj prikazati njegov patriotizem. Le to bi k temu pripomnili, da napis na jelki: »Mir ljudem dobre volje«, kii ima, z božično jelko vred, preveč očiten namen razkazati s? prebivalstvu onstran meje (kajti t«? je, menimo, če ne prvi, vsaj dru^i županov namen!), ni na mestu in ne odgovarja povsem županovemu ravnanju in zadržanju napram znatne -mu delu goriškega prebivalstva, ko vendar vsaj vsem Slovencem goriške občine, ki jih sam ceni na pet tisoč, vztrajno in dosledno zanika vse tiste naravne pravice, ki jih je Jezus, katerega rojstvo za te praznike dobri kristjani slavimo in z dobTo voljo, pa še bolj z dobrim delom častimo, zapovedal spoštovati! Ze na predzadnji seji občinskega sveta si je gospod župan dr. Bernardis dovolil pripomniti, da slovensko ljudstvo z onstran meje hre-i peni po Gorici, kajti tukaj naj b! vladala blaginja aii celo bogastvo, tam pa pomanjkanje* ter povedal, da je marsikdo daroval otrokom tostran meje nekaj lir, da so se pri igračah za semenj sv. Andreja na* veselili! To je že res, da onstran, meje nimajo semnja sv. Andreja in denarja za. »komedije«. Res je tudi, da je marsikdo otroke z onstran meje obdaril, toda izjeme Je ne delajo pravila, kajti premnogi starši, 1"! So z onstran meje pripeljali svojs otroke na semeni sv. Andreia, so sami plačali igrače in zabavo! Slišali smo italijanske kramarje kii cati ceno tudi v dinarjih: »A cento dinari, a cento!«... To bi pomenilo, da so se kramarji okoristili na račun Slovencev z onstran meje! Sicer pa: ali ni res da so goriški gospodarski in drugi krogi, pretežno italijanski, vztraja- li na tem, da se uvede obmejni pas v učenju, da se'Gorica z niim nekoliko opomore? Ali ni res. d': prav goriška občinska uprava vztraja no trditvi, da so njeni dohodki utrpeli vencev, ker le Slovenci jo -utegnejo ljubiti in držati -pri življenju! Ce-'bodo -namreč o pravici-'obiskovanja slovenske'šole'odločali I-talijani, zlasti taki, ki Slovence sovražijo ali pa, ki slovenščine ;n slovenskega rodu sploh ne poznujo, bodo gotovo odločali le r.a škodo Slovencev in slovenske šole! Neka; takega se je pred leti že dogodil", ko so na svojo pest v neki šoli odločili, da slovenski otroci iz dolina Nadiže ne znajo slovenski!... Vprašali bi dotičnega nadzornika, didaktičnega ravnatelja ter u čiteljičo, ali pa furlanski, napolitanski, sicilijanski in drugi otroci znajo italijanski, ko stopijo v šolo? In še ta: ali sta gospoda nadzornik in didaktični ravnatelj Ioiiko podkovana v slovenščini, da o slovenščini lahko sodita? Gre torej za srčno in ljubeznivi* razumevanje šole in šolskih razmer na meji ter tudi za srčno in ljubeznivo ravnanje s to šolo v vsakem oziru. Komunisti narodnost zavračajo. Oni vpisujejo svoje otroke raje v italijanske šole. Zato je naloga na nas demokratih, da svojo šolo o-krepimo in držimo pri življenju! Goriški fror.taši trdijo, da slovensko šolo vzdržujejo le oni s s svojim dijaškim domom! Ne da bi to ustanovo podcenjevali, vprašamo frontaše sledeče: Kaj izkazuje statistika? In pripominjamo. r,.a so prav frontaši odklonili podporo resnično potrebnim otrokom revnih' družin! Pri stvari gre za lojalen nastop vseh .poštenih Slovencev, da se naša šola okrepi in ohrani pri življenju. Kdor more, naj pomaga. Potrebna . pa je gmotna 'n moralna pomoč* ■ Naloge demokratov v letu 1956 so torej važne in resne. Zavedajmo se njih velikega pomena in nastopimo možato, da jih častno tudi rešimo! . - . Goriton zaradi izgube slovenskega zaledja?! Ne mislimo pogrevati in ni no:i namen razburjati duhove in uganjati šovinizem! Želimo le stvarnega presojanja položaja in dogodkov! Kot zasebniki se tako župan, kakor členi občinskega odbora imajo pravico izreči proti režimu onstran meje, katerega mi kritiziramo, ker so pač tam naši bratje, ki jim komunistični režim trdo kruh reže in državljanske -ter človečanske pravice zanika in taji! Toda tu v demokratični Italiji nam prav goriški župan, in njegov občinski odbor zanikata najosnovnejšo naravno pravico posluževati se našega materinega jezika! Ali jo tako ravnanje krščansko? Ali je to v skladu s klicanjem »miru ljudem dobre volje«? »Mir ljudem dobre volje«, ki g* je Jezus veleval, pomeni mir v duši in v srcih. Zato pa se hoče, da so srčne želje in nagibi nedolžno čisti-, človekova duša pa brezmad;-ža. Le kdor dobrovoljno ravna z ljudmi bilo katerega rodu in jezika in jim priznava in spoštuje vse pravice, utegne imeti mir v duši in v srcu! PODPORA BEOGRAJSKIM ŠTUDENTOM Beograjski študentje so včlanjeni v organizaciji, ki je članica Svetovne študentske organizacije. Od te organizacije prejemajo redno jiodporp v obliki hrane. Doslej so prejeli 18.836 kg prirodnega in S. 122 kg umetnega sira ter preko 14 tisoč kg mleka v prahu. VEC MEHANIZACIJE NA GRADBIŠČIH Na sestanku hidrogradbenih strokovnjakov v Jablanici v drugi polovici oktobra so predlagali, da bi skrčili na minimum število nekva lificiranih delavcev. Ti delavci podjetja samo bremenijo, ker čeprav je njihova plača sorazmerno nizka (6-7 tisoč din), morajo podjetja vseeno plačevati zanje velike zneske za socialne prispevke, bolova-nja, stanovanja itd., tako da nekvalificirani delavci dejansko stanejo od 20 do 28 tisoč din. Stroji pa vseh teh izdatkov nt poznajo. Poleg tega bi bilo tudi o-miljeno vprašanje stanovanja ze kvalificirane delavce in za tistih par nekvalificiranih dplavcev. ki so pri vsakem podjetju potrebni. Parlamentarna posvetovalna skupina 2a zakon o pooblastilih je na torkovi- dopoldanski seji zaključila proučevanje zakonskih členov o Ilovi' arfeditv’i službenega razmerja državnih uslužbencev. Komisija je v raznih členih spremenila besedilo vladnega osnutka. Odobrila je pa med drugim člen, ki določa, da državni uslužbenec izgubi mesto, č ■ izgubi italijansko državljanstvo ali če sprejme kako nalogo ali kako drugo mesto od tuje države, ne df bi za to imel dovoljenje. Svoje mesto izgubi tudi v primeru, če ne nastopi mesta ali če v določenem roku ne prevzame službe, potem ko jo je začasno zapustil. Komisija je končno sklenila, da ima uradnik, ki poda ostavko, crr Vr-> do pokojnine, če ;e oil La.tiuu.i ‘!0 let v aktivni službi. V sredo dopoldne se je komisija sešla na drugo plenarno' sejo, na kateri ie začela proučevati pravilnik o službenem napredovanju državnih uslužbencev. Pravilnik obsega 86 členov. Medtem Se je sešel sindikalni odbor, ki skuša vzpore-diti spremembe, ki so Uh predb gali k raznim členom. 'Predsednik parlamentarne posvetovalne komisije za zakon o pooblastilih je izjavil, da bo komisija nadaljevala s sedanjim tempom dela, tako da bo predvidoma do 10. januarja, torej v določenem roku, končala s proučevanjem vseh u-krepov, ki se tičejo ureditve delovnega razmerja državnih uslužbencev, vključno določitev njihovih plač. S seje aoMS&eia obč. sveta Na zadnji seji goriškega občinskega sveta so odobrili proračun za tekoče leto 1956, ki izkazuje visok primanjkljaj. Odobrili pa so ga samo demokristjanski svetovalci, ker so se vsi svetovalci os-telih stranl< in skupin glasovanja vzdržali, češ da se vlada za Gorico malo brigi! V resnici pa je v občinskem sve.u Z italijanskim narodom želimo živeti v miru, zato želimo dobre volje pri vseh, še najbolj pri tastih, ki jim je poverjena naloga vodstva in uprave. Na drugi strani pa govorimo prav odkrito in brez hudih namenov: Kaj dokazuje delitev božičnih »paketov« tostran meje? Ali ne gre v veliki večini primerov za delitev živeža revnim? Ne, ne gre samo za priboljšek, gre za pomoč revežem' Ali °*a pojpod goriš’-' žžupan In občinski !_>dbor kda. obiskala južni kraje države, in ali sta tam videla revščino in bedo, s katero se tamkajšnje prebivalstvo bori?! Vsak pometaj torej pred lastnini pragom! Obnovitev prepustnic Za obnovitev prepustnic, ki sc> veljavne za obmejni pas, je treba postopati takole: Prepustnica zapade štiri mesece po datumu, ko jo jc jugoslovanska oblast potrdila. Oc njeni zapadlosti jo je zar obnovi-tev izročit-i policiji brez dokumentov in pristojbin. Le če kdo hoče spremeniti prelazni kraj, mora izrecno za to .zaprositi, in sicer pismeno, ko prepustnico izroči za obnovitev. Ta predlog je sicer gospodarsko popolnoma pravilen in pameten, a zveni nekoliko čudno, skoro neverjetno v komunistični državi. NOV ČASOPIS Za oktober je hil napovedan mesečnik »Jezik in slovstvo«, »ki bo na poljuden, a znanstveno neoporečen način odgovarjal na "živa In pereča vprašanja s področja -materinega jezika in domače-književnosti. Usmirjal bo javno .ribo sloven skega jezika, kazal na domače prvine in opozarjal pred tujo navlako. Prinašal bo nove sodobne osvetljave naše literarne preteklosti in sedanjosti ter kritično posegal v njen razvoj. Skrbel bo tudi za vsebinsko in metodološko čimbolj kakovosten ln učinkovit pouk materinega jezika.« vedno odločnejša opozicija, ker vodi občinski' odbor vso upravo preveč samostojno, kar so že inženirji povedali in se iz znanih razlogov uprli! Ker so na zadnjih občinskih sejah padle precej ostre kritike (tako kritiko je izvajal tudi naš svetovalec dr. Birsa, v soglasju z g. Bratužem), je demokristjanski) stranka čutila potrebo za javno izjavo. da se namreč z delovanjem občinskega odbora popolnoma strinja. Dedek Mraz in Tito Dedek Mraz je te dni potoval po Sloveniji in tožil: »To ni lepo od vašega maršala Tita, da vas prepušča mrazu, sam pa se zimo za zvrne seli v tople kraje. Ej, ta njegova diplomatska potovanja,- državne dolžnosti, pa klicanje Jovanke. še Jo-vanke v Egipt, da prezimi na toplem, le preveč diši po zimskih letoviščih bbožičnico. Tudi novemu nogometnemu -klubu s,i dali 30.000 lir prispevka, šolskemu patronatu pa le 15.000’ -lir. Cerkovnikom po 8.000 lir, organistu iz Sovodenj 10.000, iz Gabrij. 4.000 in iz Rupe 12.000 lir. C" V Nadalje so na seji. odobrili pro> dajo nekaj zemljišča zasebnikom Malič Mariju, Buzin Vincencu in Cotič Stanislavu. Gramoza ceste pa bodo preskrbeli za 250 JtV- ni. Zupan g. Ceščut je na sj&ja-kporo-ča-i, da občini Gradišče ;i&'1Zagraj •snujeta konzorcij za vodovod, ter da je stopil v stike š tamkajšnjimi predstavniki, da bi videlv: el.i ne Ir' kazalo prositi za sprejemov konzorcij tudi sovodenjske občine. In res, da je na je naletel na" ugodno razpoloženje ter ugotovil, da bi bii pristop k temu konzorciju ugodnejši in koristnejši, kakor pa povezava z goriško občino, ker bi vodovod dosegli ceneje in čez vso so-vodenjsko občino. V stvari se nam zdi pa zelo čudno, de bi potegnitev vodovoda i/, Gradiške in aZgraja stala manj ko> iz Standreža do Sovodenj, in seve da do Vrha. Zato bi bilo umestno poizvedovati in objaviti, zakaj in v čem tei razlika! GOSPODARSTVO NABAVLJANJE DREVESNIH IN TRTNIH SADIK Drevesne in trtne sadike naročujemo pri priznanih in izkušenih trgovcih odnosno kmetovalcih. Ve glejmo toliko na ceno kot na prvo-vrstnost sadik. Drevesne sadike morajo imeti korenine že močno Taz-vite, les gladek in svetel. Pri breskvah pa ne sme enoletni les biti že preveč razvit. Trtne sadike Da si nabavimo divje ali tudi že cep ljene. V obeh slučajih pazimo na njih močno razvitost koreninic. Cepljeno mesto pri trtah bodi dobro .zaraščen^', ker se sicer trta n> razvije dobro. Pri trtnih sadikah pazimo tudi ne vrsto -divjak: za pusto, peščeno in opočno zemljo rabimo divjako Rupestris du Lot ali pa Monticola. Za drugo vrsto zemlje, tako za hriboviti, kakor ,za ravninski svet, sl preskrbimo divjake vrste »Kober B B 5«. GNOJENJE PŠENICE S KALUEVO SOLJO 'Poizkusi so pokazali, da pšenic > lahko gnojimo tudi s kalijevo soljo, in sicer koncem meseca februarja, ko je že v Tašči. Tako pognojena pšenica kljubuje bolezni rje ih ne poleže rada, pridelek pa je lahko za 400 kg n:i hektar Večji. Kalijeve soli pa potrosimo 300 kg na hektar, seveda ie ob suhem vremenu, ko so stebla prav suha. ker nam jih sicer v vla-,gi sol ožge. DROGERIJA NAJNiŽJEC£N£ ANTON PODGORNIK GORICA - Trg. De Amicis 12, na Kornu - Tel, 3009 V krščansko moralo in katoliško veroinovolistarjev ia njihovega glasila pa imamo pravico poseči tudi mi. kajti zaman bodo našo javnost o tem njihovem svojstvu prepričevali, ko dobro vemo, da Kristuso” iz slovenijk nje za vlado koristno in uspesnr delo, ali pa je tudi tako koristno z« izseljenca? Nepristransko odgovoriti na to vprašanje ni lahko. Evropski nase ljenci največkrat pozabljajo, da >e ta dežela s svojimi ljudmi in njihovimi življenjskimi navadami, s svojo govorico in njenim podnebjem nekaj čisto svojevrstnega. Kdor ne more porušiti za seboj vseh mostov preteklosti, in to do samih te- BISEuaaa »eposredno pod gričem, na kate-. J*mi,8'to}i,aMiramonti«., Od najniž-te -teras« parka, ki nam je bila kot kvadratnih metrov nas je 1 14! Tako veliko je bilo pon nje zaporniških prostorov, da še nikjer ni prišlo do stai ske stiske, ki bi v najzahte obdobjih plemenite človeške vine prekašala pomanjkanje rov. Pač očiten znak, da sm vilizaciji že močno napredo taborišče ni' mo ra. Zapora sredi brali sobo ob Kakor sploh vs< tudi ta imela v Se to' H:r*~8tevr 1— DEMOKRACIJA ING. BORIŠ SAMCIH- j 'm Li: I POZNEJE Utrinki iz krajen in o ljudeh, za katere je bil tujec tudi med vojno predvsem človek II. V GARESSIU Ganessio je sedež istoimenske občine v provinci Cuneo. Leži v slikoviti dolini reke Tanaro. Obdajajo ga hrjbi, porastli z velikimi kostanjevimi gozdovi. Sam kraj je priljubljeno letoviško, pa -tudi zdraviliško središče, saj izvira v njem Ishka mineralna voda »Fanti S. Bernardo«. Sorazmerno visoka lega (621 metrov nadmorske višine) povzroča, da je ozračje poleti sveže, bližina morja (čez prelaz Sv. Bernarda do Albenge) pa prispeva k aimski milini podnebja. Zaradi- svojega položaja, ob vznožju zadnjega prela-za, preko katerega vodi cesta iz-notranjosti proti morju, je moral . biti v preteklosti važno trgovsk- • središče. To se vidi po starem mestu, v katerem je polno cerkva in »a nekdanje čase lepih hiš. Sredi tega- mesteca, tam, kjer se stikata njegov stari, px>d prelazom nastali, in novi. ob železnici, ki pelje iz leve proti meji, se razvijajoči del, so- zgradili na zadnjem obronku enega izmed hrbtov, ki se spuščajo v dolino, hotel Miramon . ti, med drugo svetovno vojno eno itaaed častniških itabo-rišč jugoslovanskih vojnih ujetnikov v Italiji Po dvanajstih -letih sem ga lansko jesen končno obiskal. * * • - Nastanil sem se v hotelu, ki leži Glavni vhod v nekdanje taborišče ujetnikom še dostopna, pa- do tega hotela ni niti 50 metrov zračne črte. Koliko sotrpinov je po ves dan postajalo ob žični ograji in gledalo gospe z otroki, ki so se posebno poleti, leta 1944, umaknile iz -bombardirane Genove, Milana in Turina v to gorsko samoto! Zdaj pa je bila pozna jesen. Poleg nekega francoskega pare in bolne gospe smo bili z ženo in sinom edini gostje. Natakarica, ki je zvečer servirala večerjo, ni mogla premagati svoje radovednosti. »Gospod. — je začela — vi pa gotovo niste prvič v teh krajih.« »Seveda ne, — sem ji odvrnil -preživel sem tu več kot leto dni. Vračam se kot stari znanec.« »Sem si kar mislila — pripomni Cim ste naročili sobe, ste odšli proti „Miramontiju”.« Tako je tudi bilo. Toda naj sem hotel priti vanj s severne ali j-užne strani, povsod sem naletel na ogra-o iz bodeče žice. Kakor pred 12 leti. Samo nekdanjih strašnih stolpov ni več in tudi električne luči ki so ponoči osvetljevale obroč, v katerega je bila vklenjena naša svoboda, so izginile. Ostala je sa--*jo še ena, ob glavnem vhodu, toda še ta brez žarnice. »Ste pa dobro opazovali — sem se nasmehnil. Ampak nekaj bi pa pripomnil: niti od daleč nisem pri-•skoval. da bo po dvanajstih letih, sredi ljubega miru, za nekdanjega stanovalca prav tako težko priti v Kotel, kakor je bilo pred dvanajstini leti, sredi vojne, težko priti iz hotela.« ( Zasmejala se je moji opazki in «i povedala-, da je bil po našem •egu, leta 1943, hotel Miramonti v •ojih med Nemci in partizani moč-Mo poškodovan, da je bila nato v dljein nekaj časa častniška šola. Vsak je prispeval svoje in danes je v takšnem stanju, da lastniki raz ■a i Al ja. jo, ali se ga sploh izplača popraviti Ln nanovo opremiti. Kraj I-■a namreč samo poletno sezono in #»to je investicija precej tvegana. naj bi bil vzrok, da po vojni še «j bil odprt in da tudi jaz nisem vogel uresničiti namere, da -bi kot post spal v isti sobi, v kateri sem e«o leto prebival kot ujetnik. * * • Z delavcem, ki stanuje v »hotelu« kot čuvaj, a čez dan dela v podjn-s.ju, kjer polnijo steklenice z mineralno vodo, sva se dogovorila, da se dobiva naslednji dan, med njegovim opoldanskim odmorom. Kot nekoč so najprej zažvenketali ključi. odprla so se z bodečo žico prepletena vrata in smo vstopili. Manjkala je samo straža. Prej snažno in z belim peskom posuto, a zdaj s travo obraščeno dvorišče je takoj potrdilo, da v stavbi ni življenja. Prej negovane cvetlice, plezalke in drevesa so se v parku divje razrastle. Bazenček, v katerem je nekoč žuborel vodo met in s-ta v njem plavali dve zlati ribici, je bil suh in poln že odpadajočega listja. Kot bi se pred dvanajstimi leti čas tu ustavil, kot 'a ■se odtlej ni nič več razvijalo, temveč samo počasi propadalo, podobno spominom, ki počasi venejo. V zgradbo smo vstopili skozi stranska vrata, kjer ima sedanji čuvaj svojo sobo. * * % Ne vem kdo je že zapisal, da tvorijo civilizacijo »dva človeka im en stražnik«. Prav tako bi lahko dejal, da predstavlja civilizacijo »en zapor na vsakih toliko in toliko -hiš«. Kdor je namreč aktiVno doživljal drugo svetovno vojno in gleda z odprtimi očmi na razne prekucije in politična trenja, ki mikastijo naše življenje, -ta se je' lahko vedno nanovo in novo prepričal, kako so v kritičnih trenutkih prav zapori najbolj potrebnih ustanov. Neverjetno, toda resnično. Spominjam se leta 1945 v Ljubljani: v celici 6 do . Mislim, do stanovanj- zgodo- pomanjkanje zapo-oči-ten znak, da smo v ci-že močno napredovali, je torej, da tudi naše moglo biti brez zapo-zaporaf Zanj so iz-ob nekdanji brivnici, sploh vse hotelske sobe, je i imela veliko vrat, pravzaprav na vseh treh stenah, medtem ko je bilo na četrti veliko okno. Vrata v brivnico so zabili, postavili ob steno ležišča, okno je dobilo nekakšne rešetke, na vrata na nod-nik pa so privili častitljiv zapah in obesil nanj še bolj častitljivo žabico. Torej: arest v pravem pomenu besede. Dolgo je bil prazen. Nekega dn° pa ie nekemu stražniku padlo v glavo, da je nekoliko natančneje pregledal perilo, ki smo ga oddajali pericam. Najbrž se je kaj razvedelo, pa je bil opozorjen. In res: dobil je -kopico pisem, namenjenih ne katerim gospem in gospodičnam, ki so preživljale vojno v Garassiu Ne vemo, kaj se je zgodilo z nii-mi, toda naši Don Jovani (posrbljeni »Don Giovanni«) so zaradi nedovo lj-enih -stikov s civilnim prebivalstvom dobUi po nekai dni sobnega zapora. Tako je pripravljena soba stopila v funkcijo. Kandidatov je bilo celo več kot prostorov, zato so jih razdelili v dve skupini. Zo- pet znak, kako potrebni so zapori in kako se ne sme čakati do zadnjega trenutka, da se jih priprav: v zadostni zmogljivosti! Zaporniki so se pripravili na teden, dva tedna težkega dolgočasja. Ko pa je eden izmed njih .slučajno pritisnil na kljuko tretjih vrat, to-, rej tistih, ki niso vodila ne na hodnik, ne v brivnico, temveč v. neko sobo, je presenečen ugotovil, da niso bila ne zabita, ne zaklenjena. Na široko so se odprta in zaporniki so odtlej po mili volji lahko zapuščali svoje gnezdece. V zapor so hodili sapo spati in pazili so, da so bili v njem v času štetja in pregledov. V ostalem pa so se enostavno pomešali med druge ujetnike in kot vsi so tudi oni vsak večer obiskovali kinopredstave, ki so se redno vrstile v hotelski dvorani. V taborišču smo namreč imeli lastni kino in vsak drug dan drugi film. Vse je teklo v najlepšem redu in idila bi najbrž trajala do konca, ie ne bi nekega dne, prav med predstavo, prišlo do nepričakovanega pregleda zapora. Dežurni častnik, ki je odklenil žabico in odrinil težak zapah, je moral presneto debelo pogledati, ko je videl, da so mu ptički odleteli. Ker so bila odprta vrata v sosednjo sobo, okno na vrt pa je bilo nepoškodovano, se je takoj oddahnil. Zavest, da so »ubežniki« kvečjemu' v hiši, ga je pomirila. Brez težav jih je našel v spravil nazaj. NI bilo hudih posledic. Tako italijanski čuvarji kakor mi smo s,-pošteno smejali. Seveda so omenjena vrata nato zabili in zapor je odtlej postal pravi zapor in ni bil več kabina za igro »zdaj me vidiš, zdaj me ne vidiš«. (Se nadaljuje' OTROŠKO MIKLAVŽEVANJE S D D V TRSTU VIOLINSKI KONCERT mojstra g« prof. Karla Sancina v Trstu NA DVORIŠČU — Nekdanji jetnik in današnji čuvaj •Pod okriljem Slovenske prosvetne matice v Trstu je imel dne 28. decembra v njenih prostorih- violinski virtuoz g. prof. Karlo Sancin violinski koncert s sodelovanjem odlične pianistke g. prof. Mirce Sancinove. Spored je obsegal tri sonate iz baročne dobe. Najprej smo slišaii Corellijevo »sonato da camera« tipu« 5 štev. 8 v e molu; Arcangelo Corelli se je rodil v Fusignanu leta 1653 in je eden poglavitnih predstavnikov komorno - glasbenega u-stvarjanja baročne dobe. Tej sonati je sledila Veracinije-va. Ta skladatelj se je' rodil v Florenci leta 1685. Značilno za Vera cinija je dejstvo, da kaže v svojem sonatnem slogu že zrelejšo obliko tako po širši obliki. V njegovih sonatah se že opažajo bolj smeli harmonični prjjemi. Za zaključek je g. prof. Karlo Sancin zaigral Haendelovo sonato v F duru, eno njegovih najlepših sonat za violino in klavir. Georg Friedrich Haendel se je AVSTRALSKO PISMO Pred nekaj tedni je avstralska t!» prestopil naseljenec z zaporedno številko 1,000.000. V desetih letih je Avstralija sprejela in vključila v svoje gospodarsko življenje polni milijon novih državljanov. To je na vsak način veliko .tveganje. Pri tem moramo upoštevati, da so naseljenci Evropci in da prihajajo n"' celino, ki šteje komaj 9 milijonov prebivalcev, od katerih živi večina v štirih večjih mestih, medtem ko so ogromna področja v središču, na severu in zahodu popolnoma neobljudena tudi še danes. Zanimivo je tudi, da so novi naseljenci — 'Novoavstralci — ljudje v najboljših letih in da so pri veliki večini družin zaposlene tudi žene. To pomeni, da je od 2,7 milijona zaposlenih ljudi ogromno število novonaseljencev zaposlenih med množicami nekvalificiranega delavstva. Novonaseljenca ne najdemo na vodilnih mestih in le v izjemnih Vijolični mrak trepeta preko starih klopi. Rdeča večna luč pozlati Mariji prečudni sijaj. Jezušček spet se smeji — vse je kot bilo je nekdaj. Nežno zaigraj v ta čudežni mrak melodije oddaljenih dni, da sklonim oči pred Gospo, skrijem obraz si v dlani in molim v zlati sijaj. Nežno, tiho igraj. Vero in up in ljubezen — jih molim? jih ti zdaj igraš? Marija, od daleč te kličem in mraz mi je: nas res poznaš? Vse motne sence ob meni klečijo molče. Iz teme se iskrica kreše, klopi se izgubljajo k njo. Na koru koščene se tipke orgle ugašajo (ustavljajo, v sinjkasti mrak . . Modri obronki domačih so gričev, srebrn njih soj. Tu, domovina, si, narod moj, in brin. (zemlja Sanje pozabljena so melodija, sanje igraš v ta mrak. Marija. Marija! NEVA RUDOLF slučajih srečamo p>o kako belo vra-po novonaseljenca med mojstri in preddelavci. (Ža Avstralijo je naseljevalna politika vsekakor uspeh. Se prav p» sebno, če primerjamo avstralski u-speh z drugimi državami, ki prav tako množijo svoje prebivalstvo z naseljevanjem. V Kanadi so n. pr. novonaseljenci ostajali tudi px> me sece in mesece nezaposleni. V Avstraliji je tudi za bodoče vsakemu delazmožnemu in delavoljnemu naseljencu zaslužek zagotovljen. Po najnovejših podatkih je še vedno okrog 60.000 delovnih mest nezasedenih. To število se bo pa še znatno pomnožilo z novimi načrti, ki jih pripravlja vlada in tudi zasebna pobuda. Sedanja liberalna vlada, ki jo podpirajo agrarci, bo naseljevanje verjetno še olajšala. Naseljevanje je avstralsko vlado stalo od konca vojne do 31. dec. 1955 100 milijonov šterlin. Za vsakega naseljenca je potemtakem vlada porabila okrog 150.000 lir. Ta investicija, ki je naseljenca preo brazila v zaslužkarja, davčnega ob vezanca in potrošnika, je vsekakor dobra in stalna investicija. Kakor že pmvedano je naseljeva-za vlado koristno in uspešne pa je tudi tako koristno z« na to nase da >e nji-s seboj vseh mo-in to do samih te-, kdor se okolju ne more prilagoditi in kdor ni navajen težkega dela, tak človek v Avstraliji ne bo uspel. V razgovorih z Novoavstralci človek posluša prav tako pogosta navduševanja kakor tožbe in tistega dne, ko so stopili na izseljeniško ladjo. Izseli te v je osebna .na lastno odgovornost sklenjena odločitev vsakeg* posameznika — in družine! Med milijonom novonaseljencev je prav toliko različnih človeških usod. Je tu mnogo novnnaseljen-cev, ki težko čakajo na tisti dar petletnega bivanja, ko px>stanejo polnopravni avstralski državljani. So med novonaseljenci ljudje, ki so v razmeroma kratkem času prišli do lastnega doma in lastnega vozila. So pa tudi taki, ki so onemogli, ki so doživeli brodolom in so končali v norišnici. Vsi p>a, tisti, ki so uspieli in tisti, ki so omahnili, so si edini v treh pogojih: 1) V Avstraliji lahko vsak do nekaj doseže, če je varčen in ne zapravlja denarja s pijančevanjem in stavami ter je pripravljen tud, trdo delati. 2) V Avstraliji zbo!: vsak naseljenec za domotožjem. 31 V Avstraliji primanjkuje sleherne- mu naseljencu razumljiv stik s sosedom; manjka mu prijateljska družina, ubijajo ga na smrt dolgočasne nedelje, strahote podnebja in narave, hladnost domačinov in popiolno pomanjkanje razvedrila. Pozabiti -tudi ne Smemo, da je Avstralija angleška dežela. Polnih 49 odstotkov naseljencev prihaja iz britanskega otočja. Le neznatni so vplivi ostalih 25 narodnosti, ki so raztresene px> celini. Prav tako ne smejo tisti, ki nameravajo v Avstralijo, pozabiti na veliko stanovanjsko stisko, ki vlada v deželi Velikih zasebnih stanovanjskih hiš skoraj ni, zato se mesta širijo v neznanske daljave. Prva skrb razmeroma zadovoljnega naseljenca je lastna streha nad glavo. Za tako u-resničitev pa je treba 500 do 1000 šterlin .z« osnovo, ostalo pa v let nih odplačilih. Prvi p)ogoj za izselitev je pjogum. drugi vztrajnost, tretji varčnost. — Srečno novo leto vsem! K. V ......... ‘TV-T’..... IP rodil v Nemčiji, v Halleju, leta 1685 in je igral Važno vlogo v zgodovini glasbe kot skladatelj tedanje dobe. Znan Je posebno po velikih oratorijih, kantatah, orgelskih in orkestralnih delih. Sam p>a je b’l odličen organist. Pisati sploh o violinskih koncertih ni prav lahka naloga, ker je za pravilno Ocenitev nujno potrebno znanje vseh tistih tajn raznih prijemov na goslih in vloge loka pri igranju., . .... . Ko smo poslušali mojstrsko, igranje prof. Karla Sancina, je moral marsikdo spoznati, da je tako- igranje in izvajanje na goslih res »božj: dar«, a sam instrument v pokah u-metnika je kot človeško srce, ki zna . govoriti, pripovedovati, tožiti, jokati in se veseliti. Vse to je mogel poslušalec dojemati, ko je poslušal mojstrsko izvajanje treh sonet ob odličnem spremljevanju pianistke prof. Mirce Sancippve. • Na zahtevo poslušalcev-, ki So napolnili dvorano Slovenske prosvetne matice do zadnjegv'sedeža; je g. prof. Karlo Sancin ie dodai -Dvorakovo -»Humoresko«.'Poslušalci niso štedili s ploskanjem v znak hvaležnosti za' res izreden umetniški užitek. Slovenska prosvetna matica nv meraVa px>zneje prirejati komorne koncerte klasikov, romantikov in sodobnih skladateljev, ha kar ie sedaj opozarjamo prijatelje glasbe. Čudovita ura S preprostim pritiskom na električni gumb je danski kralj Friderik pred dnevi pognal nihalo kozmične ure na mestni hiši v Kopien-hagnu. Kozmično svetovno uro je izdelal »astromehanik« Jens Olsen in jo sestavlja 15.000 delov. Je to pravi čudež urarske umetnosti, ki bo gotovo privlačil številne izletnike. Jens Olsen se je sam izuril s teoretičnim znanjem astronomije in mehanike. Njegova svetovna ura 1-raa enajst strojnih kolesij, ki tvo rijo vsako zase samostojne mehanične enote, ki pa so med seboj pxv vezani z zamotanim ustrojem zobčastih koles. V svojem brezzračnem steklenem ohišju prikazuje ura p>o-tek sonca, lune ia zvezd, njihovo vzhajanje in zahajanje, pjotek planetov okrog sonca, lunine mene. vse sončne in lunine mrke. točen čas vseh točk zemeljske oble, imena in datume tedenskih dni in mesecev, kakor tudi tekoče leto, vse praznike koledarja in še celo vrsto drugih premikov « prostoru in času Nestrokovnjak stoji pred mehaničnim gonilom začuden. Tedaj zagleda kolesje glavnega koledarja, ki se premakne samo enkrat v letu, na Silvestrovo px>noči, za šes' minut in izvrši v tem kratkem ča su skupno 570.000 mehaničnih funk cij. Pri tem izračuna za novo na stopajoče leto vse potrebne piodat-ke in jih tudi nastavi. Tu opazimo kolesa, ki jpovzročijo vsakih desei sekund po en obrat in zopet drug kolesje, ki se enkrat zavrti okrog svoje osi vsakih 25.700 let. Vse je tako natančno izdelano, da znaša odklon ure od zvezdnega časa v teku 300 let komaj 0,4 sekund Metod Turnšek: In hrumela je Drava Izšlo je' novo delo neumornega, nadvse požrtvovalnega narodnega delavca in duhovnika dr. Metoda Turnška. Z velikimi gmotnimi žrtvami je izdal kratko povest »In hrumela je Drava«. Dejanje povesti poteka ha. trpječi slovenski zemlji v letih vojnih grozovitosti, ko so raznarodovali naše ljudi na severu in vzhodu kruti nacisti, od Save sem p>a fašisti. Povest je zgodba slovenskih zavednih družin času izseljevanj, množičnih aretacij, streljanja talcev in taborišč. Glavno nit pripovedovanja pleteta dva Štajerca: Jarenkova Alenka in Prosenjakov Stefan -in njun beg iz nevarne, px> hitlerjevcih px>plavlje-ne Štajerske v Ljubljano. Toda ta zgodba je le glavna, nit med vrsto oseb, ki govore, trpijo, ljubijo svojo vero in svoj jezik in med pohlepnimi, nečloveškimi okupiatorji in izrodki, ki jim služijo. OmenHi je treba tudi osebnost Lamberta Ehrlicha, voditelja in duhovnika, ki je padel v začetku vojne p>od mo-rilskimLsireli. Glavna odlika te ne j novejše Turn-škove povesti p«.-,je v tem, da bo v bralcu zbudila novo, čvrstejšo ljubezen do naroda in odpor proti raz-narodovalcem. Pisatelju pa želiirvj, da -bi dosegel'smoter, zaradi'katerega je izdal to svoje delo s tolikimi žrtvami. To mu bo v največje povračilo in zadoščenje. Naslovno stran knjige je opremil akad. slikar Tone Mihelič. IN TA Britansko potniško letalo na reakcijski pogbn Comet III je preletelo progo Montreal (Kanada) - London v šestih urah in 20 minutah. Novo letalo, ki je 'na poletu Okoli sveta, je s tem potolklo vse dosedanje rekorde pri preletih Atlantika. Pot okoli sveta, 53.420 kilometrov, je letalo preletelo v 66 urah in 42 minutah. Pri tem seveda niso upošte-ti odmori. Letalo ni doživelo nobene nezgode, razen pri odletu v Montrealu, kjer so morali zamenjati en motor. Na podlagi tega letala bodo izdelali Comet IV, ki bo najhitrejše potniško letalo sveta in bo sprejelo na krov po 76 potnikov. • • « Marlon Brando je najbolje plačan filmski zvezdnik. Pred kratkim je bil nekaj tednov nezaposlen, pa je dnevno odhajal s suojrm orju-škim Cadillacom po brezposelnu podporo na Delavsi k urad v Hollij■ woodv, ki znaša dnevno 2700 lir. Stran 4. DEMOKRACIJA Leto X. - Stev. I' VESTI s TRŽAŠKEGA Za dve milijardi novih del Moui predpisi o obmejnem prometu Tržaški mestni svet je na seji 27. decembra 1. 1. sklenil najeti pos.o jilo na amortizacijo od 2.050 milijonov lir, ki se bo v 25 letih izplačalo v Letnih obrokih od 184 milijonov lir. Od tega zneska se bo izdalo: za kanalizacijo Grete'in ulice Battisti in Giulia ter izgradnjo podzemskih dotokov 600 milijonov, za porušenje starega mesta 600 milijonov, za sezidanje 157 enoprostor-nih stanovanj in 47 poslovnih lokalov 290 milijonov, za razširjenje pokopališča pri Sv. Ani in nova poslopje na pokopališču 400 milijonov in 160 milijonov za taks? in druge stroške posojila. Dela so bila označena ne samo od občinskega odbora, ampak od vseh nadzorstvenih oblasti za nujna in heodložljiva. Občina se je ob vezala, da bo vsem stanovalcem porušenih hiš preskrbela stanovanja. V to svrho je sprejel Samostojni zavod la. ljudske hiše obvezo, d"i bo zgradil 363 novih normalnih stanovanj in da bo sam na svoje «m>=“ najel v to svrho posojilo ene mili* jarde lir; občina naj bi za to posojilo dala samo svoje jamstvo (garancijo), ki je v bistvu izključno formalnega značaja, ker je Samostojni zavod za ljudska stanovanja lastnik več desetin milijardnih vrednosti. Dela so potrebna Vsi govorniki, ki so v občinskem svetu o tem predlogu govorili, so priznali, da so dela potrebna in nekatera tudi neodložljiva. Ali vžlid temu so social-komunisti, indipen-dentisti in novbfašistl (MSI) s' titovskim zastopnikom glasovali proti predlogu, četudi so prav komunisti pred tVemi leti odločno zahtevali takojšnje najetje posojila od treh milijard lir na amortizacijo za zidanje ljudskih stanovanj. Takrat jim ni bilo mar za tržaške davkoplačevalce. Danes pa, ko se zahteva le dve milijardi posojila za. bolj nujna dela, ali ker je priš*;! predlog od strani občinskega odbora, so vsi socialkomunisti, titoko munisti in njihovi somišljeniki in-dipendentisti s skrajno fašistično desnico zagnali proti posojilu in novim delom neresno gonjo. Ali s to propagando so se te skrajno levičarske komunistične odnosno fi-lokomunistične in fašistične skupine razkrinkale do mozga. Pokazale in dokazale so, da jim ni za stvarni napredek tržaškega mesta, da jim ni za brezposelno ljudstvo, da jim ni za izkoriščenje ugodnega trenutka za najetje posojila in za koristi tržaškega prebivalstva brez razlike stanu, ampak samo za po litičnb propagando nezadovoljstva in podira}6Če kritike. To so ljudje, ki rušijo, ne pa gradijo. Ali je kaj novega, če je »Primorski dnevnik« zopet napadel dr. Josipa Agneletta, ker je v občinskem svetu govoril po svojem prepriča n ju kpt mož. ki so mu v prvi Vrsti res na.^rčUjJcorlsti občine in prebivalstva, ; ka