štev. 25. D obtoka ttjfl-t^šSriai. Ljubljana, 18. junija 1930.
■■PPW	_




p« tarif«. - m» vpraianjam Ml
M M W*iMMj*.
Vtalido »itlvai »•« MdOTt «»o|«o« «»)• hi marlllrotiJI j
3E
m
taja - »lata to Md
•a < LJubljani. - Uro* tUtv« la uprava la * t.)uDi|anf v K*lc(!«&•**
*«' M. I, ~ Talaftu «U» M. un Ktfev
h. m.im.
Starostno zavarovanje kmečkega ljudstva.
Na zadnjem zborovanju agrarnih interesentov Slovenije v Ljubljani je bila postavljena na dnevni red zahteva, da se ima uvesti starostno zavarovanje kmetskega ljudstva.
Pozneje sem od nekaterih strani čul, da te zahteve ni vzeti resno. Zato je treba, da to zahtevo na tem mestu podprem.
Bolniško in nezgodno zavarovanje, ki mu je danes podvrženo obrtno in industrijsko delavstvo, za kmečke ljudi ni važno. Mi vemo, da se je ta institucija zbirokratizi-rala in zmehanizirala in da je v današnji obliki nemogoča za kmečko ljudstvo. Za kmečke ljudi pri nas, kjer prevladuje mala posest, pa je važno starostno zavarovanje, ki ga je mogoče izvesti na najenostavnejši način in po ceni.
To misel je propagiral pri nas že pred 20 leti pokojni dr. Krek. Leta 1909 je sklical v Ljubljano v hotel »Union« veliko zborovanje, na katerem bi imel govoriti o tem-predmetu. Toda nasprotniki starostnega zborovanja kmečkega ljudstva so ta shod razbili. Na to je izdal v lastni založbi brošuro: »Starostno zavarovanje kmečkega ljudstva«. V tej brošuri pravi, da je zavarovanje vzajemno varčevanje. Zavarovanje torej ni nobeden davek, temveč samo neka potrebna vrsta vzajemnega, to je kolektivnega varčevanja. Davkov nihče ne vračuje, zavarovanje pa prinaša, gmotne dobrine; mir in stalnost.
Ob tej priliki je dr. Krek tole napisal: »Ako se vpelje starostno zavarovanje samo za obrtne delavce, potem je naš kmet ubit. 2e zdaj vse tišči s kmetov v mesto in v kraje, kjer so tovarne in rudokopi. Ko se vpelje še starostno zavarovanje, bo to še
mnogo hujše, zato se morajo v zavarovanje sprejeti tudi kmečki delavci. Mali in srednji kmetje — pravi dr. Krek — se ne razlikujejo veliko od delavca, mnogokrat so še na slabšem. Kaj mu to pomaga, če je zapisano v gruntnih bukvah, da je posestvo njegovo, če je pa zraven pripisano vse polno dolgov. Kmetova dnina je že sedaj na slabšem od delavčeve; če je pa še zadolžen, potem je pravzaprav suženj svojih upnikov. Dela, skrbi in se poti ne za sebe, ampak za druge, samo zato, da bi ohranil svoji družini domačijo. Država, ki bi dala obrtnemu delavcu po 90 K (zlatih! op. urj na leto, bi s tem podpirala tovarne.
Gospodarske in socijalne razmere za kmečko ljudstvo so danes slabejše kot so pa bile pred 20 leti, ko je to misel propo-vedoval dr. Krek. Šeg od rodne grude se je od tedaj še pomnožil, privlačnost mesta in tovarn je postala večja. 2ivljenske zahteve so narasle, cene kmečkih produktov in izdelkov so padle, cene obrtnih potrebščin pa so se dvignile.
Proti temu počasnemu padanju kmetskih gospodarstev je treba socijalnih protiukrepov in reform. V vrsto teh spada tudi starostno zavarovanje kmetskega ljudstva, h Kateremu bi morala poleg prizadetih prispevati splošna socijalna skupnost, io je država, že zato, da se pride do večjega blagostanja splošnosti, ki bo prišla v korist tudi državi sami v ožjem njenem pomenu.
Starostno zavarovanje kmečkega ljudstva v urejeni državi je postulat (zahteva) današnje dobe in socijalne razmere družbe kategorično (odločno) zahtevajo, da se to zavarovanje tudi izvede.
Albin Prepeluh.
Dobra uprava in podpore.
Najvažnejša naloga moderne države je dobra in poštena uprava. Stvar dobre uprave je, da ureja vse medsebojne odnošaje državljanov tako, da živi vsak državljan v zavesti, da se mu ne more zgoditi nobena krivica, ne osebno in tudi ne na premoženju, obenem pa mora uprava delovati tako, da kolikor mogoče malo posega v privatne pravice državljanov. Zato pravijo upravni veščaki, da je najboljša uprava tista, ki je ljudje sploh ne čutijo.
Druga stran javne uprave se pa tiče gospodarstva z javnim denarjem. Država (dežela, občina) ima mnogo potreb, ki se tičejo vseh državljanov, in za katerih kritje morajo prispevati vsi državljani z večjim ali manjšim davčnim zneskom. Ta denar se steka v javno blagajno (v »cesarsko kaso«), o najboljši in najkoristnejši uporabi tega denarja pa odločujejo državni (deželni, občinski) upravniki.
Državno blagajno upravlja lahko ali sam vladar, oziroma njegova vlada, ali pa jo upravlja parlament. Za dobroto in poštenost uprave pa to ni merodajno, kajTi zgodovina pozna absolutne vlade, ki so javni denar slabo upravljale ali pa narobe, pozna pa tudi parlamente, ki so javni denar dobro upravljali ali pa narobe.
V	upravi javnega denarja pa igrajo velikansko vlogo razne podpore. Država je skupnost ljudi, ni pa ta skupnost samo pravna, ampak je tudi moralna in socialna. Naš socialni čut nam veleva, da moramo človeku, ki ga je zadela n. pr. kakšna nesreča, prisk&čiii na pomoč vsi, torej tudi z javnimi sredstvi, če ne gre drugače. Dokler se črpa torej denar iz javnih sredstev za take podpore, je vse v redu, in take podpore smatra vsak za opravičene.
V	čisto drugem pravcu pa se lahko razvijejo stvari tam, kjer ne vladajo več
parlamenti, ki imajo skupne državne interese pred očmi, ampak se parlamenti razcepijo v sebične stranke, ki ne gledajo toliko na splošno korist, ampak imajo pred očmi le svoj strankarski interes in pa osebno dobrobit veljavnih in vplivnih svojih pristašev. Kjer se pravi parlamentarizem iz-maliči v strankarstvo in klikarstvo, tam se le prerado zgodi, da začno večinske stranke smatrati javno blagajno za nekako svoje privatno premoženje in tam se potem tudi prerado zgodi, da se ne dele podpore več po principu skupne koristi, ampak le po koristih strank in njenih pristašev. Kjer pa se to zgodi, tam se izpremene »podpore« v čisto navadno in ostudno kupovanje duš!
V deželah, kjer imajo tak izmaličen parlamentarizem, da vladajoče stranke smatrajo lahko državno blagajno za svojo privatno last, se dalje navadno dogaja tudi to, da stranke le prerade pozabijo na svoja »načela« (če jih sploh imajo), ampak se bore edinole za io, kdo da bo dobil večino in z večino vred tudi državno (deželno, občinsko) blagajno v svoje roke, da bo potem z javnim denarjem lahko delil dobrote in podpore svojim strankarskim prijateljem in prijateljčkom.
Mi poznamo dosti dežel, kjer se je parlamentarizem tako pokvaril in pohabil. Kjer pa se razvije taka pokvarjenost, da se »podpore« ne dele več po morali in poštenju samo z ozirom na občo korist, ampak svojevoljno in samoglavo, češ sedaj smo gospodje mi in samo mi, in samo mi lahko delamo, kar hočemo, brez ozira na moralo in poštenje, iam mora biti konec vsake javne morale in vsakega javnega poštenja sploh! V takih deželah ne poznajo več borbe za pravico in resnico in za splošno korist, ampak poznajo le »koritar-stvo«, t. j. borbo, pri kateri se gre le za to, kdo bo prvi in več izvlekel iz državne blagajne za svoj žep.
Huda pa postane stvar, če v takih deželah podpore naenkrat prenehajo in če ljudje, ki so bili vajeni od svoje stranke prejemati le »podpore« in »podpore«, začutijo naenkrat prazne žepe! Takrat začno ljudje godrnjati in kleti. Kolnejo seveda najbolj tisti, ki jih niso pripeljali v stranko kakšni principi ali načela, ampak ki so postali strankarji le zato, da bi koristili s pomočjo stranke sebi, svojemu trebuhu in svojemu žepu. Taki ljudje potem najbolj razsajajo in govore: »Vrag naj vzame vse skupaj, če mi nič ne nese!«
Najhujše pa se maščuje nenadna ukinitev podpor nad voditelji takih strank, ki so se zanašali le na podpore oziroma na kupovanje duš s podporami. Kakor hitro ni več podpor, začno na podpore navajeni in s podporami razvajeni in pokvarjeni ljudje govoriti: »Cemu pa naj nam bo tak voditelj, ki nam nič več ne da? Zakaj naj se priklanjamo in sledimo človeku, čegar podpis in priporočilo nič več ne zaležeia za kakšno podporo?« Tako govore ljudje, in prav imajo! Krivi pa so tega pojava seveda tisti, ki so ljudi s podporami kupovali
in jih na ta način moralno popolnoma pokvarili in ubili.
Huda šola je to, biti nekaj časa brez podpor, ampak silno zdrava in koristna je, kajti samo na ta način se da ubiti tiste, ki
Zaslužen
Kakor smo omenili že v zadnjih številkah našega lista, se je začel tudi »Slovenec« baviti s krizo, ki danes mori našo kmetsko mladino, ki ne more najti več doma dovolj kruha in zato odhaja v tujino s trebuhom za kruhom. »Slovenec« pa se je spozabil tako daleč, da je namignil v enem svojih člankov, da je vzrok izseljevanja naše mladine »želja po uživanju« (kino itd.), v drugem pa, da »ljudje nočejo delati«.
Mi smo na tiste članke odgovorili, odgovoril pa je »Slovencu« tudi »Kmetski sin O. G., sedaj v tujini« (v »Slovencu« dne 14. junija). Hvalevredno je od »Slovenca«, da je objavil tudi ta odgovor. Objavljamo ga pa tudi mi, ker sijajno dokazuje, da smo imeli prav mi, ne pa »Slovenec«.
G. 0. G. »kmetski sin, sedaj v tujini» piše doslovno:
V	članku >xNaša rana«, tiskanem v Slovencu od 21. junija 1.1. in v rubriki »Kaj pravite« od 31. maja t. 1. sem čital toliko obtožb na račun naše kmetske mladine, da me je to užalostilo, čeprav čutim resničnost marsikatere ugotovitve člankarjev. Vendar je treba zaradi objektivne resnice pokazati na nekatere stvari, ki so jih gospodje mogoče pozabili, mogoče pa iz potrebnih pedagoških vidikov, ki jih popolnoma odobravam, namenoma prezrli. Saj je res, da nam je moderna civilizacija, njena napačna tuzemska usmerjenost mnoge zelo izkvarila. Toda, če hočemo čisto resnico, dejansko stanje našega naroda spoznati, moramo vendarle upoštevati, da niso samo moralni vzroki krivi, da je začel padati.
Torej, da samo eno točko zagrabim: Zakaj se izseljuje naša kmetska mladina? Ali res samo ali poglavitno zato, ker ne ljubi več domače grude in hoče v mestu lagodno pri lažjem delu živeti ali pa, čeprav težko dela, zato da za težko prisluženo pa višjo mezdo lahko v Ameriki uživa vsaj sadove moderne civilizacije — kino, ženske, bar, nedeljsko pečenko in po zadnji modi obleko?
Odgovor na to vprašanje je težak, ker vsebuje pod trdo skorjo toliko tihe, globoke in elementarne tragike — tragike zapustitve rodne grude, da bi jo le redkokdo mogel dostojno opisati. So mnogi, ki brez potrebe zapuščajo domačijo, ker jim je skromno življenje zamrzelo, vendar pa je večina prisiljena iti v tujino. Ideal vsakega poštenega kmetskega fanta je lastno posestvo, četudi majhno, samo da M skromno preživljalo družino. Toda ravno tu nastajajo ovire, na katere opozarjam del naše inteligence, ki kaj slabo pozna kmetske razmere.
V	Sloveniji, razen v Prekmurju, se posestva ne delijo tia toliko delov, kolikor je fan-
Liebig, učenjak in plemenit mož, (Just pl. Liebig je bil kemik; z dolgotrajnimi poskusi je dognal zakon o najmanjši količini hranilnih snovi v zemlji ali zakon minima. S tem je postavil kmetijstvo na znanstveno podlago) se je določno izrazil: »Moči in sile zemlje, blagostanja, bogastvo in nravstvo za-vise v vseh deželah od vsote znanosti, ki si jih je ljudstvo pridobilo.«
Torej znanost dn ljudstvo, ne znanost in poedinci dado zemlji sile, narodu pa materi-jelne in duhovne dobrine. A da ne bomo teh
so nesrečo kupovanja duš zanesli med ljudi.	, s
Le poglejte v sosedno Avstrijo, zlasti na Dunaj, pa boste videli v praksi potrjeno vsako našo besedo, ki smo jo zapisali tukaj.
odgovor.
tov pri hiši, temveč posestva prehajajo samo na enega člana družine, ostale pa ta izplača. Ti so seveda obsojeni, da se ločijo od rodne hiše hiše in grude in si poiščejo svojo eksistenco kjerkoli, četudi onkraj luže. Samo majhen primeri Ko doraste številna družina, v kmetskih domovih nastane vprašanje: »Kam?« — Reši se pa tako, da eden prevzame dom, vsaki dvajseti se mogoče kam priženi, drugi pa morajo po svetu — za kruhom 1
Tu smo sedaj pri oni točki, ki je pognala tisoče in tisoče po svetu, mnogo več jih pa ša bo! Ne meglena bolest poetov, temveč resnična bol nad zapustitvijo rodne grude spremlja človeka, tavajočega iziven ožje domovine, ko vidi, da je tujina vedno le samo mačeha. Ker je pa nagon samoohranitve močnejši od vseh čuvstev, je umevno, da pograbi človek za košček kruha tam, kjer ga najde.
Ako kmetska mladina, prisiljena radi sedanjih socialnih in kulturnih razmer, ne more poiskati kruha v svoji domovini, temveč v tujini, ji bo gotovo vsak pošten človek oprostil, ako ga išče tam, kjer so boljši zdravstveni in gmotni pogoji.
Priznajte vendar, da izseljevanje vsaj v večini slučajev ni znak pomanjkanja ljubezni do rodne grude, pač pa znak pridnosti in v jedru še ohranjenega moralnega zdravja našega naroda. Dokler bo naš narod tak, kakor je, se bo tudi izseljeval. Ako bi pa kedaj nastopile razmere kot v nekaterih bogatih krajih naše države, kjer Veliko rodbin nima niti enega otroka, ali pa samo enega do dva, potem bo konec tudi izseljevanja. Tega pa našemu narodu ne želimo in naš narod sam ne mara, ravno zato, ker je v korenini še zdrav.
Žalostno dejstvo je dalje, da naša industrija ne more dati stalnega zaslužka niti svojim starim delavcem, kamoli, da ibi zaposlila naše naraščajoče delovne moči, katerih letna nad-produkcija znaša samo v Sloveniji okroglo 6000 duš. Kam ž njimi? Ker smo zoper »belo kugo«, nam ostane samo izseljevanje.
Kar še mode tiče, ne bom veliko govoril. Stanovi so danes na zunaj čedaljebolj izravnavajo. Če je mestni »škric« lep, zakaj bi kmetski fant ne bil? Ali si morete fanta, ki je član pevskega, prosvetnega ali kakega drugega društva in celo odbornik, predstavljati v starinskem kroju? Ali pa posavsko dekle, ki v bližini mesta živi, v dolgem krilu, ko pa ljubljanski cvetovi kulture po posavskih tratah posnemajo svojo pramater Evo? Če meščani učijo zdaj kmete etiko, se morajo pač samii prej izboljšati. Pri glavi riba smrdi, narod pa pri svoji inteligenci! — G. O., kmetski sin, zdaj v tujini.
besed napačno razumeli. Rekli smo že, da je kmečki narod od vseh socijalnih skupin še najbolj priroden. Ravno tako je bilo tudi podčrtano, da je vedmo in povsod v prvenstvu bistvo človeka. Ni dovolj, če tega človeka nakrmimo z raznimi nauki. Tak bo še vedno lepo pobeljeno trhlo ogrodje. Naša naloga je ravno danes, ko je tudi kmečko ljudstvo prepojeno z docela napačnimi nazori, veliko večja: Kakor mu moramo po eni strani kazati pojave resničnega življenja v jasni luči in ga moramo učiti samostojno misliti in raz-
sojati, tako mu moramo po drugi plati pričarati največje zaklade in lepoto prirodnega življenja. Vzgajati nam je narod tako, da učvrstimo etično stran njegovega življenja.
V	tem velikem namenu pa se moramo najprej ločiti od sedanje pisane kulture. Drugič: Gledati moramo na svojo nalogo s širšega gledišča, ki obvlada pomembna, nadrejena 'in odločilna vprašanja. S pikami na i ne moremo dospeti daleč.
Delo je stvaritelj vsakeršne kulture. A ta ideal je v okovah. Nad njem gospoduje barbareitvo preteklosti, starorimsko izkori-ščevalno pravo. Kmet mu hlapčuje z delom na svoji zemlji, delavec s prodajo svojih telesnih moči v tvormici in rovu. Kar je najsvetejše, se najbolj podcenjuje. Odtod se množe armade praznih rok in po njih dvojna nesreča: Prvič so zemlji odtegnjene zdrave mišice, drugič se v nove rodove prelije kal telesne in moralne otnemoglosfti.
Kam pridemo po tej poti?
Oprostitev dela mora torej postati geslo in središče vzgojnega dela, ustvarjalno kmečko delo in njegova sodelavka priroda pa naše svetišče.
Prava narodna vzgoja pojdi v pravcu danskega ljudskega apostola, pastorja Srund-tvviga, ki je že skoraj pred 100 leti preklel šolsko logiko itn pogansko pamet.
Danski kmet je med prvimi doumel besede in misli Srundtwiga, An na njegovi ideji zasnovane visoke šole — ljudske univerze so postale njegova last. Zato se je razmeroma v kratki dobi popolnoma preobrazil. Sicer je izgubil na svojem nekdanjem licu — razvoj ima pač svoje zahteve —, a nasprotno se je uravnovesil v smeri zahtev novega časa: Njegovo duševno obzorje se je razširilo, njegov duh poglobil. Od kmeta trpina se je dvignil do kimeta umetnika, z revščine je prestopil k blagostanju.
Ljudska visoka šola zasaja že dolgo vrsto let v kmečko dušo zdrave nazore, prežete z ljubeznijo do naroda lin vsega človeštva, v ljudstvu vzbuja čut do lepega in vzvišenega ter voljo do plemenitega in občekoristnega dela. Ta šola ustvarja osebnosti, ki znajo delati in se udejstvovati s srcem in razumom.
Danski narod živi, ker ustvarja v dve smeri: v telesno in duhovno; živi, ker tvori bodočnost, Bodočnost pa je le produkt sedanjosti, to je našega lastnega dela in misli. Vsa prizadevanja tega naroda merijo v resnično prosveto. Najnižja plast naroda — če naj se tudi pri njem tako izrazimo — tvori sicer novo, a najbolj trdno lice svojega naroda.
Naravno, da je v takem narodu že davno pogrnila težnja po skupnem, vzajemnem snovanju. Ko ljudstvo spoznalo vzrok svoje mizerije, je vedno bolj oslanjalo nase. Prej šitM poedinci so se sklopili v močno zvezo zadružnih edinic. Danes je ta orjaška veriga , odločilna činiteljica nele v gospodarskem, ampak v celotnem javnem življenju. Sproščeno delo je rodilo bogate plodove.
V	marsičem sliiči naš kmet danskemu. Nimata le slične zgodovine črnih dni in nista si bližnja le po številu, ampak tudi po značaju. Tudi naši kmečki očetje so v najtežjih časih in prepuščeni samim sebi, brez sredstev in zaslombe ustvarjali le iz sebe in so nam pripravil dovolj lepo dedščino. A danes sta si z danskimi kmetom zelo narazen, mnogo bolj kot kdaj prej. Naš kmet je napram danskemu majhen. Izmučen je in vedno težje skrbi mu režejo brazde v uvela lica. Skromni so tudi njegovi pridelki. Naše kmečke roke, delavne in marljive, a za današne dni nesposobne, delajo pretežno po izročilih očetov, iz dneva v dan. Medtem ko se učeni svet bavi z usužnjenjem ozračja in računa o planetih, danes, ko je delitev dela skovala vse mogoče poklice, stoji kmet pred stoterimi ugankami.
Vzgoja kmečke mladine.
(Nadaljevanje.)
Dr. Vladimir Maček.
V	soboto, 14. t. m. je bil končan pred državnim sodiščem za zaščito države v Beogradu proces proti dr. Mačku in hrvatskim omladincem. Proces je pričel 24. aprila in je trajal do 7. junija, v soboto 14. junija pa je bila izrečena sodba. Obtoženih je bilo 24 oseb, ki jih je zagovarjalo 30 odvetnikov.
Sodba:
V	imenu Nj. Vel. kralja je izreklo državno sodišče za zaščito države v Beogradu na sestanku članov lega sodišča, ki so tukaj prisotni, in po končani glavni razpravi proti obtožencem v prisotnosti njihovih braniteljev to-le obsodbo:
da so kriv i: Ivan Bernardič, Cvetko Hadžiia,Martin Fianekič, Ljubomir Krem-zir, Stjepan Matekovič, Filip Paver, Ivan Ban, Ivan Štrtak, Velimir Mocnaj, Franjo Veselic, Ivan Prpič, Ante Siefanac, Pavle Margetič in Jakob Jelačič;
oproščeni pa so: dr. Vladimir Maček, Vilko Begič, Milan Lebovič, Franjo Kuntič, Milan Debanič, Anton Štefanič, M. Levnajič, Stjepan Glušac. Božo Arnšek.
Bliža se konec šolskega leta. To je za stariše važen dan, zlasti za tiste, ki se morajo odločiti, kam z otroci prihodnje leto: Ali naj otrok-fant ali deklica šolo še nadaljuje, ali naj jo izpremeni, ali pa naj vstopi v kakšen praktičen poklic? Ta odločitev je važna zlasti za kmečke stariše, kajti ogromna večina naših šolanih ljudi in obrtnikov prihaja iz kmečkih hiš.
Dandanes je spoznanje splonšo, da brez temeljite šolske izobrazbe otroci težko napredujejo v kasnejšem življenju. So sicer izjeme, ki pridejo do lepega blagostanja tudi brez posebnega šolskega znanja, toda te izjeme le potrjujejo pravilo. Glede šolanja kot takega je stvar torej jasna — gre samo za to, v kakšne šole naj pošljemo svoj naraščaj, da ne bodo kasneje trud in stroški takorekoč zastonj.
■Na deželi je še dandanes najbolj znana šola gimnazija (latinska šola). Ta šola je na deželi priljubljena in zaželjena še posebno zato, ker iz te šole prihajajo »gospodje« in srčna želja večine kmečkih mater je pač, da bi sin enkrat pel novo mašo (poleg tega pa igra važno vlogo tudi tiha misel, da bo »gospod« pozneje, ko bo župnik, lahko domov kaj »dal«). Za duhovniški poklic pa žalibog ni vsak rojen, je pa tudi vprašanje, če 'bi bilo dovolj službenih mest za vse. Za vse druge stanove in poklice, ki izhajajo iz gimnazije, so pa danes nastopili težki časi, tako da je
oces končan.
iček oproščen.
Obsojeni so bili:
Bernardih Iran je obsojen na kazen robije 15 let, pri čemer se mu šteje prestani pritvor in preiskovalni zapoir od 17. decembra 1929 do danes. Obsojen je nadalje na trajno izgubo častnih pravic in bo po prestani kazni izgnan iz Zagreba za dobo treh let.
Hadžija Cvetko je obsojen na petletno robijo,
šteje se mu prestami pritvor in preiskovalni zapor od
13.	decembra 1929 do danes. Obsojen je nadalje na izgubo častnih pravic za dobo petih let in po prestani kazni bo izgnan za tri leta iz Zagreba.
Franketič Martin je dobil osem let robije, šteje se mu prestani pritvor in preiskovalni zapor, nadalje izgubi častne pravice in po prestani kazni bo izgnan za tri leta iz Zagreba.
Kremzir Ljubomir je bil obsojen na šest mesecev strogega zapora. Šteje se mu prestani pritvor in preiskovalni zapor in se zato takoj izpusti na prostost.
Matejkovie Stjepan je obsojen na 10-letno robijo, prizna se mu prestani pritvor in preiskovalni zapor cd 15. decembra 1929. Po prestani kazni bo izgnan iz Zagreba za tri leta.
Paver Filip je obsojen na 10 let robije, v kazen se mu šteje prestani pritvor in preiskovalni zapor od
14.	decembra 1929. Po prestani kazni bo izgnan iz Zagreba za tri leta.
Ban Ivan je obsojen na eno leto robije, štejejo mu prestani pritvor in preiskovalni zapor od 14. decembra 1929. Nadalje je obsojen na izgubo častnih pravic za dobo treh let in bo po prestani kazni izgnan iz Zagreba za tri leta.
Štrtak Ivan je dobil šest let robije in je bil vrhu tega obsojen na trajno izgubo častnih pravic, vračuna se mu prestani pritvor in preiskovalni zapor od 14. decembra 1929.
Moenaj Velemir je bil obsojen na tri leta robije, nadalje na triletno izgubo častnih pravic in bo po prestani kazni za tri leta izgnan iz Zagreba. Štejejo mu prestani pritvor in preiskovalni zapor od 14. decembra 1929.
Veselič Franjo je bil obsojen na eno leto strogega zapora, v kazen mu štejejo prestani pritvor in preiskovalni zapor.
Prpič Ivan je bil obsojen na eno leto strogega zapora. V kazen mu štejejo prestani pritvor in preiskovalni zapor..
Štetanac Ante je bil obsojen na štiri leta robije in na štiriletno izgubo častnih pravic, v kazen mu štejejo prestani pritvor in preiskovalni zatvor od 13. decembra.
Margeti Pavleč je bil obsojen na kazen strogega zapora šestih imesecev. Vračunajo mu prestani pritvor in preiskovalni zapor od 15- decembra 1929. Ker mu poteče kazen jutri, bo takoj nato izpuščen na prostost.
Jelašij Jakob je bil obsojen na robijo treh let
in na izgubo državljanskih pravic za dobo štirih let.
veliko vprašanje, če se gimnazija še tako izplača kakor se je nekdaj. Treba je le pogledati današnje ogromno število zdravnikov, pravnikov in profesorjev, pa si bomo kmalu na jasnem. Takoj po prevratu 1. '1918. je bilo pač dobro, ker je moral domači naraščaj zasesti tista mesta, ki so jih nekdaj imeli Nemci. Danes je pa položaj popolnoma drugačen, ker so vse službe zasedene z mladimi močmi. Prevelikega števila zdravnikov, profesorjev in jur i sto v pa naša dežela nima kam dejati in že danes vidimo, kako hud boj se bije za vsako službo. Od samih paragrafov pa najboljši pravnik ne more živeti in sama slovnica tudi najbolj učenega profesorja ne more rediti. Večina študiranih ljudi, ki prihajajo iz gimnazije, je pa poleg tega še omejena le na lastno domovino, ker z našimi paragrafi n. pr. drugod po svetu noben jurist nima kaj početi.
Zato svetujemo kmečkim staršem, naj se zanimajo nekoliko tudi za druge šole, ki so na kmetih manj znane, so pa v današnji dobi dosti bolj praktičnega pomena kakor gimnazije, ker pripravljajo fante na poklice, kjer jim je več ali manj odprt ves svet, zlasti ce fantje res kaj znajo. Opozarjamo zlasti na realke, na obrtne šole (zlasti na srednje tehniške šole) in na razne strokovne šole sploh. Le poglejte, koliko je še dandanes v naši industriji dobro plačanih mest, kjer sede Nemci, Čehi itd., kecr nimamo domačega naraščaja.
Med temi mesti jih je mnogo, ki so naravnost sijajno plačana, domačinov pa ni! Zato opozarjamo kmečke starše, naj se tudi za te šole nekoliko pobrigajo, v svoj prid in v prid svojih otrok!
Ob priliki bomo o teh šolah spregovorili še kaj več.
Značilne besede.
Nedavno sem se slučajno ustavil pri nekem bajtarju. Že z njegovega komaj 4V2 orala obsežnega zemljišča se je razbralo, da je upravlja pameten mož. Pogovorila sva se to in ono. Med drugim sem si zapomnil tele njegove besede: »(Prav naključje je hotelo, da sem začel proti starosti citati časopise in knjige. Ni mi žal. Nisem sicer bil nikoli domišljav, a vendar sem si mislil, da smo mi, ki delamo s krampom, zase dovolj pametni in ves ostali svet nima v tem besede. Motil sem se. Prepričal sem se, da se tudi izobraženi ljudje razumejo o naši stvari in da je tiskana beseda vendarle dobra in celo zelo koristna. Nam zelo tekne, ko je izgovorjena ali pa napisana z dobro odejo in odkritosrčno. To dobro še imamo, da vemo kedaj in odkod prihaja od srca. Ravno sedaj nam je potreben pameten in odkritosrčen nasvet. Znajte, da preživljamo težke čase. Jaz nekaj mislim po tiskani besedi, nekaj pa s svojo glavo. Pa sem prišel do zaključka, da edino mi smo poklicani rešiti težko nalogo, da bo všeč Bogu in ljudem. Bogu — ker mora tudi pot našega obraza zaslužiti svoj pošten kos kruha, da zaslužimo zase in za svoje otroke, ljudem — ker je naše zvanje v prid vsem in je v naših dolžnostih največje dobro naroda in vsega človeštva. Mi dajemo življenju življenje, mi izročamo narodu sokove.« —- Pogledal me je, ker je mislil, da ga ne razumem. Ker sem mu namignil nele da ga razumem, marveč, da se ž njim popolnoma ujemam, je nadaljeval: »Mi smo podlaga državi in prav je, da je naš kralj javno priznal, da je kmet vse. Naj čuje svet resnico in naj nas spozna, tudi nas male. Kdor dela za naše dobro, dela za dobrobit naroda. Pomagajte nam na trdnejše noge, pa bo tudi vam bolje!«
— Kako naj vam pomagamo, ko nam ne zaupate. —
»Ta stvar pa je tako-le: Dolgo vrsto let smo bili izkoriščani. V vse mogoče namene ste nas vabili, le v naše dobro ne. Ko nas niste potrebovali, ste se nas izogibali in od nikoder ni bilo prijazne besede. K meni ni prišel nikdo — pač pa tjale — pokazal je na lepo gospodarstvo —, ker je ona hiša nudila mncgo več ko moja. Zakaj tako? Komu je bilo to v prid? Nam majhnim ne, narodu tudi ne, in dobri stvari tudi ne. — Ej, dosti se je grešilo. Danes se rado zvrača krivdo na nas, vsi mogoči grehi se iztaknejo na nas — a mi smo pri stvari najbolj nedolžni. Pa ne zamerite, da sem vse to tako povedal.« — Koliko dobrega zrna je v preprostem ljudstvu! — sem si mislil, ko sva se z bajtarjem ločila in me je prosil, da naj ga še obiščem. Sodba preprostega naroda^ dasi večkrat narekovana po nagonu, je za nas porazna. A ravno to sodbo moramo docela podpisati, če hočemo kreniti na drugo pot. Pojdimo med bajtarje! Seveda nas čaka težko delo, a to delo tvori znaten del naše naloge.	F.
Pri prehlajenju, hripi, vnetju v vratu, oteklih mandljih, živčnih bolečinah, trganju v udih storite dobro, če poskrbite za vsakdanje izpraznjenje črevesa s tem, da popijete pol čase naravne »Franz-Josefove«-grenčice. Po sodbah univerzitetnih klinik se odlikuje »Franz-Josefova«-voda radi sigurnega učinka pri prijetni uporabi. »Franz-Josefova«-gren-čica se dobi v vseh lekarnah, drogerijah in špecerijskih trgovinah.
Kam z kmetsko mladino?
Dopbi
Sv. Jurij ob Ščavnici. Prejšnji (mesec se je vršilo na travniku g. M. Domanjka licencovanje bikov. V komisiji so bili gg. Zupane, kmetijski referent, Jakob Žemljic, župan in posestnik iz Slatine Radenci, Alojz Škof, srezki veterinar, J. Rajh kot zastopnik sreskega kmetijskega odbora, oba iz Ljutomera, in Slana, posestnik iz Bolehnečič. Kmetje so prignali precej brkov, vendar je dosegel odstotek uporabljivih za skakanje le 70%. Vzrok tej pasivnosti s strani posestnikov je premala podpora v njihovem trudu. Opazilo pa se je, da prevladuje v župniji že simendolska pasma, dočim marijadvorska stalno peša. Povdariti pa je treba da simendolski 'bik v svoji starosti ni pravilno razvit z ozirom na svojo velikost in težo. 'Krivda leži gotovo v kakovosti krme. Vendar se bo ščasoma tudi ta ne-destatek skušal odpraviti in s tem bo dosežen velik napredek v živinoreji naše župnije. Seveda je tudi mnogo odvisna rast živine od kmeta samega. Neredno polaganje, neredna napojitev, še v večji meri pa nepažnja, ko je živina mlada, ko se še začne razvijati i. t. d. Ko bodo odpravljeni ti in še mnogo drugih manjših nedostatkov, bomo 'zabeležili uspeh v živinoreji našega kraja. V očini Sv. Jurij so bili lincencovani 4 biki, za občine Galušak 2, Slaptinci 1, Dragotinci 4, Terbegovci 1, Gra-bonoš 2, Bolebnečiči 3. Od tega je bil en bik pincgavec, 3 marijadvorci, a vsi drugi popolni ali križani simendolci.
Pilšianj. Na škapulirsko nedeljo dne 13. julija 1930 in ne 6. julija, kakor so pomotoma pisali listi, se bode na Pilštanju blagoslovila motorna brizgalna prostovoljnega gasilskega društva Pilštanj - Lesično. Po blagoslovitvi bode skupna vaja vseh došlih in domačega društva na občinskem pašniku v Lesičnem, nato pa veselica v prid društva z bogatim sporedom. Sosedna gasilska in druga društva se naprošajo, da ta dan ne prirejajo nikakih vaj ali veselic, naj ta dan prepustijo mlademu pilštanjske-mu društvu. Poskrbljeno je, da obiskovalci ne bodo lačni in žejni, dobra pilštanjsko-lesička kuhinja ter prvovrsten virštanjčan bode gotovo zadovoljil vsakogar. Svirala bode domača godba na pihala, Rosen-bau°r-Koširjeva motorka bode pa Dokazala. kako velika je njena zmožnost. Vsa Hižnja in daljnja gasilska in druga društva, kakor vsi prijatelji gasilstva se prijazno vabijo. Spored je v celoti tako lep, da gotovo pp bode nikomur žal za urice, katere bo ta .^an preživel v našem Pilštanju.
Sovodenj. Društvo kmetskih fantov in H^klet priredi v nedeljo 29. t. m. izlet na Rlegoš. Vabimo vse člane, da se tega izleta udeleže. Pride tudi zastopnik Zveze iz Ljubljane.
Kamnik. V petek je nenadoma umrl posestnik in restavrater g. Josip Kenda. S pokojnim smo izgubili enega naših najodličnej-ših meščanov, ki je dolgo let deloval nad vse uspešno in požrtvovalno tako v občinskem ip okrajnem cestnem odboru, kakor tudi v raznih društvih in meščanski korporaciji. Njegova restavracija je bila splošno znana in vedno obilno obiskana. V zadnjih letih se je umaknil iz javnega življenja in je vse svoje sile posvečal svojemu podjetju ter Kmetske-mu hranilnemu in posojilnemu domu, podružnici v Kamniku, kateremu je načeloval od njegove ustanovitve. Pogreb blagopokojnika, ki se je vršil preteklo nedeljo, je pričal, kako velik ugled in spoštovanje je užival med občani in kako je bil priljubljen.
Naj bo ohranjen trajen spomin odličnemu možu, žalujočim pa naše iskreno sožalje.
Kmetska vlada v Rumuniji.
Novi rumunski kralj Karel II.
Takoj po vrnitvi princa Karla iz tujine je podal predsednik vlade dr. Juliu Maniu ostavko celokupne vlade, ki je bila tudi sprejeta. Po proglasitvi Karla za rumunskega kralja so se pričela pogajanja za sestavo nove vlade. Po neuspelih poskusih, da bi se sestavila koncentracijska vlada, v katero bi vstopile vse stranke, je kralj poveril mandat za ; sestavo vlade bivšemu predsedniku vlade . Maniu, ki je sestavil čisto kmetsko vlado. Listi poročajo, da bo še to jesen parlament razpušeen in razpisane nove volitve.
Dr. Julij Maniu,
voditelj narodne kmetske stranke m predsednik vlade.
Najstarejši živinozdravniški pisatelj med Hrvati.
Kakor sta bila med Slovenci Janez Blei-weis-Trsteniški in Simon Strupi prva znanstveno izobražena pisatelja v veterinarski strdki — gl. »Kmetski list« št. 1 iz 1. 1929. — tako je bil med Hrvati Jos. Ubl, živinozdravnik, ki je prvi spisal živinozdravniške knjige v hrvaškem jeziku. Ker ima ta mož zasluge tudi za nas Slovence s tem, da je takorekoč ustvaril znanstvene izraze za veterinarstvo, katerih se tudi mi še dandanes poslužujemo, naj na kratko spregovorimo o njem v sledečem:
Josip Ubl je bil rodom Čeh, ker rodil se je v Chudeinicah na Češkoslovaškem dne 4. aprila 1. 1844. Po dokončanih domačih šolah je šel na Dunaj in tu dobil diplomo živinozdravnika 1. 1867. Na to je služboval na Mo-navskem in postal profesor na višji gospodarski šoli v Doubnavicah, od tu je prišel v istem poklicu na gospodarsko-gotzidarsko šolo v Kri-ževcih na Hrvaškem. Tu se je pričelo njegovo delo 1. 1870. in ne samo na šoli, temveč tuidi na puisti ledini živinozdravniškegia slovstva. Ob istem času so delovali tudi Slovenec dr.
Ivan Dežman in dr. Arnt. Švarc na zdravniškem pisateljskem polju in tem trem kulturnim delavcem se je posrečilo postaviti temelje znanstvenim izrazom zdravniške oziroma živinozdravniške hrvaško-slovenske terminologije. Resnično je treba občudovati pri delu Čeha Jos. Ubla. Hrvaškega jezika se je hitro in temeljito priučil, za kar je imela zasluge posebno njegova soproga-učiteljica, ki je kot izobražena Hrvatica dobro poznala hrvaški jezik in pravopis. Poleg tega je bil Ubl v stiku s Slovencem dr. Iv. Dežmanom, ki je sestavil in izdail prvi zdravniški slovar v hrvaškem jeziku in Slovencem dr. Radoslavom Krištofom. Zanimivo je dejstvo , da so pomagali sestavljati znanstveno terminologijo na Hrvaškem tudi Slovenci in Čehi.
Dela, ki jih je spisal Josip Ubl, so sledeča: »Anatomija i životoslovje domače ži-votinje« 1. 1874.; dve leti pozneje je izdal dve knjigi in sicer »Sudbeno živinarsitvo« in »Bolesti i ljekovi za domaču životingu«; 1. 1880. je izšlo delo »iKopitoznansitvo i podkivanje«, potem 1. 1882. v dveh delih »Pouku ob uzgoju domače životinje«, kar je bilo za hrvaško živinorejo zelo velikega pomena.
Ubl je sodeloval tudi pri gospodarskih strokovnih listih kot »List mjesečni«, »Gospodarske novine«, »Gospodarski list« in pri delih, katere je izdajalo hrv.-slav. gospodarsko društvo in ki jih je pozdravil Slovenec dr. D. Trst en j ak kot vrlo koristne. Ubl je obdelal 1. 1885. v zborniku kr. zemaljske vlade »Ov-čarstvo i konjarstvo« in 1. 1886. v knjigi »Umno mljekarenje« poglavje »Uzgoj goveda, mavlastito kravah muzarah«. Zadnje njegovo delo je bila knjiga »Ž»vinarstvo«, katera je izšila 1. 1892.
Umri je 1. 1926. v mestecu Novi ob Hrvaškem primorju, njegovo življenje, delovanje in dela je obravnaval med. vet. dr. Leander Brozovič v Novem, kateremu se tu ponovno zahvaljujem za osebno podarjeno mi inaugur. disertacijo o zasluženem živinozdravniku-profesorju Josipu Ublu.
Vet. inšpektor Hugon Turk.
Star naročniki, ki ste bili ie dni pismene opominjani od. uprave, se naprošate, da čim preje poravnate zaostalo naročninol
III. poročilo Hmeljarskega društva za Slovenijo o stanju hmeljskih nasadov. Žalec v Savinjski dolini, dne 14. junija 1930. — Stanje hmeljskih nasadov je ostalo slejkoprej neenako. Sedanja vročina brez padavin ne pospešuje rasti hmelja. Le v nekaterih nasadih je dosedaj rastlina komaj dosegla višino drogov, oziroma žičnega ogrodja; v mnogih drugih vrtovih je pa komaj 1—2 m visoka. Če željenih padavin v kratkem ne bo, bode rastlina predčasno pognala stranske panoge. V jeseni ali zgodaj spomladi obrezani hmelj-niki kažejo že tuintam cvetne nastavke. Iz navedenega se lahko sklepa, da stanje hmeljskih nasadov ni normalno. O škodljivcih in boleznih ni kaj pomembnega poročati. ^ — Društveno vodstvo.
Valute.
Dati moramo	za:
1 nemško marko	Din	13 50
1 švicarski frank	Din	1094
1 avstrijski šiling	Din	7-99
1 ameriški dolar	Din	56 50
1 francoski frank	Din	2'22 1 češkoslovaško krono Din 168
1 italijansko liro	Din	2-98
ŽENSKA HVALA
TERPENTINOVU MILO
pa je pranje gotovo!
ZJUTRA3 za
izkuha-vanje
Jfouice
Kmetski praznik na Krškem polju se vrši letos v nedeljo, dne 20. julija t. 1. Odbor »Dirkalnega in jahalnega društva« je že pričel marljivo delati na pripravah praznika, ki bo, po razpoloženju in volji kmetskega ljudstva sodeč, letos še veličastneje vspel, kakor druga leta.
Zveza agrarnih interesentov je priredila predavanja o agrarni reformi in sicer 8. junija v Rečici v Sav. dolini in 15. junija na Fali pri Mariboru. Predaval je gecmeter Milan Mravlje.
Umrl je v Ljubljani bivši poslanec SLS v oblastni skupščini Ivan Mazovec, profesor na realki. Zadela ga je kap.
Nedeljski počitek v trgovinah z vinom na deželi. Ker je stopila nova naredba o
fodlbtefc
Ivan Albreht:
Nuzikantovo maščevanje.
(Nadaljevanje.)
Beseda je izzvala mučno spogledovanje; kajti med žanjicami je bila tudi Miklavova Lenlka — in o Andreju, njenem očetu, je trdil marsikdo, da zadnja leta ni čisto pri pravi pameti.
Mladenka je zardela in si v zadregi potegnila ruto globoko na oči. Tomažinka pa je skušala hitro napeljati pogovor drugam, toda še predno je spregovorila, je bilo spet slišati Hano:
—	Vesela sem na svet', slišim ptičke pet',
one nas učijo, kak moramo živet'.
Z njive je slepotica zavila na senožet in krenila po bregu v gmajno, da je ni bilo več moči videti, a njen glas je le še božal žanjice. Kakor osemnajstletna mladenka je prepevala:
—	Prav žiher mi verjameš, da sam'ga tebe imam,
le dol se k meni vsedi na mojo desno stran. —
Prav iz dalje je potlej še zadrhtelo:
—	En nožek bom vzela, bom srček načela,
da bom dobila tri kaplje krvi —
odpiranju in zapiranju trgovin v veljavo, smejo imeti veletrgovci z vinom na deželi svoje obratovalnice odprte ob nedeljah in praznikih le v času od 8. do 10. ure dop.
Volitev novega muslimanskega verske ga poglavarja. Ker je bil nedavno na lastno prošnjo upokojen dosedanji poglavar muslimanske cerkve v Jugoslaviji, so se pretekli teden vršile v Beogradu volitve novega skupnega verskega poglavarja. Izmed treh članov, ki so dobili največ glasov, je kralj potrdil za leis el ulcmo muslimanske verske zajednice v Jugoslaviji g. Hadži Ibrahim Maglajlica.
400-Ietnieo protestaniovske cerkve so obhajali o binkoštih v Banatskih Kraljevičih evangeljčani naše države. Zbralo se je nad 10.000 vernikov iz vseh krajev Jugoslavije in 22 pevskih zborov. Svečane proslave so se udeležili zastopnik Nj. Vel. kralja ter zastopniki civilnih in vojaških oblasti. Svečano mašo je bral evangeljski škof iz Zagreba dr. Popp.
Potlej je glas zamrl v brežini, a Strženova Urša se je začudila:
»iKoliko le neki bo stara tale Hana, da ji še take roje po glavi?«
»Kaj malega bo imela čez štirideset,« je povedala Tomažinka, »pa bi ji jih človek še toliko ne prisodil.«
»Včasih je res morala biti lepa ta reva,« je menila Miklavova, nakar so starejše ženske navprek jele hvaliti Hanino nekdanjo lepoto.
»Kakor gartroža je bila,« je rekla Pucovka.
»Živa podoba svoje matere,« je zatrjevala druga.
Medtem ko so žanijce v gostoleči zgovornosti opisovale vse prednosti Hanine lepote, je Tomažinka pomignila Lenki in ji skrivnostno zaupala:
»Očeta sva našli z materjo —« »Kje?« je prebledela Miklavova. Tomažinka je šepeta je mirila: Nič se ne prestraši, saj ni nič hudega! Pri nas v klonici je bil zakopan v praproti —« »Pa zdaj?« je trepetalo dekle. »Domov je šel z materjo, ki ga je prišla iskat,< je povedala gospodinja in takoj za tem jela govoriti o nadležnem osatu; kajti žanjice so bile medtem že obmolknile in so radovedno vlekle na ušesa, kaj ima Marjeta povedati Miklavovi.
Lenka ni mogla zakriti razburjenja. Prsteno rumena je bila v obraz, tresla se je in srpa ni več imela v oblasti. Bolj se je premagovala in zatajevala, bolj živo je videla očeta pred seboj. Naenkrat jo je zaskelelo in iz leve dlami se ji je ulila kri.
»Jejhata no, kaj pa počneš, Lenka,« jo je prva zapazila Strženova in hitro poskušala nezgodo omiliti s šalo: »Ali se bojiš, da bi
Kolesarji in kolesarice Krškega polja!
Dne 29. t. m. na dan sv. Petra in Pavla popoldne ob 3. uri bo na Zasapu na dvorišču Martina Pleterskega ustanovni občni zbor kolesarskega društva »Kodokope« (Kolesarsko društvo Krško polje). Vsi lastniki in lastnice koles, kakor tudi prijatelji tega za naš okraj važnega športnega društva se vljudno vabijo, da se ustanovnega občnega zbora polnoštevilrio udeleže. — Predprijave sprejema Martin Pleterski v Cerkljah. Ker bo to društvo prvo te vrste v našem okraju, pričakujemo polnoštevilne udeležbe. Društvo bo že tekom tekočega leta priredilo nekaj daljših izletov, za prihodnje leto je pa predvidena kolesarska dirka z večjo prireditvijo. Boljšim kolesarjem bo tudi odprta pot do mednarodnih dirk. Torej na svidenje dne 29. t. m. — Pripravljalni odbor.
Sanacija Zveze hrvatskih kmetskih zadrug. Vlada je dala Zvezi hrvatskih kmetskih zadrug pet milijonov za sanacijo.
nam ovsa zmanjkalo? Saj ga imamo do trdne teme dosti!«
Tedaj je Lenka spoznala, da se je vžela. Bilo je je sram, posebno še potlej, ko je zagledala prihajati Tomažinovega Toneta, ki se je že na kraju njive smehljal, češ:
»Sem mislil, da prihajam snopje vezat, pa bo treba le roke!«
»Oh, češmin zbadljivi,« so ga obsule grab-ljice, »tebi tudi vse prav pride. Če bi našel katero mrtvo, bi se tudi smejal, jeli?«
»Seveda bi se,« je še vedno v smehu odvrnil Tone, >ko bi se pa že v naprej veselil sedmine!«
Vzlic temu je že grede nasmukal dober-sen šop osata in je takoj stopil k Lenki ter ji otisnil perja nad ramo. Zeleni osatov sok je sicer povzročal dekletu skeleče bolečine, toda kri je takoj nehala teči. Tomažinka je medtem mladenki odvezala beli predpasnik in ji temeljito zavezala rano ž njim.
»Zdaj bi pa laglje pestovala nego žela,« se je smejal fant, a njegov topli pogled je povedal dekletu, da se roga samo beseda.
»Malo sedi,« je dejala Tomažinka.
Lenka se je obotavljala, Tone pa hitro:
»Čaikaj Lenka, da povežem nekaj snop-ja! Znosim ga na kup, da boš za njim lahko v senci.«'
»Saj le ni res tako vščeneč,« je z nasmeškom pripomnila Pucovka Urši, ki ji je zdaj nenadoma čisto vzelo besedo. Natihoma je zavidala Lenko in bi bila rada deležna njene rane in bolečin, da bi le smela biti takole v fantovem varstvu kakor Miklavova.
Tone je medtem odpeljal Lenko na kraj njive, češ:
»V sredi ne bova začenjala, ko je s kraja dosti dela! Kar z menoj pojdi, da me ne bo samega strah!«
Obsodba razbojnikov. Pred sodiščem v Čaeku je bila te dni obsojena roparska tolpa razbojnika čumiča. Obsojenih je bilo 30 roparjev na skupno 396 let težke ječe in 56 mesecev zapora. Največjo kazen je dobil Rajko Radosavljevič, ki je bil obsojen na 138 lei robije, za njim pa čedomir Ra-dojčič s 108 lei robije.
Obsojen bivši sodnik. Pred bihaškim okrožnim sodiščem v Bosni se je vršila ie dni razprava proii bivšemu sodniku Jakobu Milinu, ki je bil obložen, da je poneveril 69.408 Din državnega denarja. Obsojen je bil na štiri leta težke ječe.
Gasilska razstava. V prostorih ljubljanskega velesejma se bo vršila od 1. do 4. avgusta t. 1. velika gasilska razstava, ki bo nazorno pokazala razvoj gasilstva. Razstavljeno bo gasilsko orodje od prvega počel-ka, to je od najnavadnejših ročnih gasilskih priprav do današnjih najmodernejših motornih brizgaln. Vsi, posebno pa gasilci, si naj razstavo ogledajo.
Dete z žabjo glavo. V vasi Turo v bližini Srbobrana je rodila žena kmeta Obra-dova nenavadno dete z žabjo glavo. Imela je že prej tri otroke, ki so bili vsi zdravi in normalni. To pot je pa imel otrok žabjo glavo z dolgimi ušesi in očmi vrh glave. Novorojenček je k sreči živel samo par ur. Zdravniki iz Srbobrana so hoteli nenavadno dete prevzeti za kemični laboratorij, toda oče tega ni dovolil.
Italijanski nastopi proti Jugoslaviji. Te dni so se vršila v mnogih italijanskih mestih velike manifestacije (proslave) fašističnega dijaštva. Pri tej priliki je prišlo ponekod do težkih izgredov proti Jugoslaviji. Tako je fašistično dijaštvo v mestu Bariju obmetavalo grb na našem poslanštvu s kamenjem in črnilom, razbili so okna in klicali proti Jugoslaviji in Francoski, nakar so zažgali jugoslovansko in francosko zastavo..
Smrtna nesreča v triglavskem pogorju. Večja skupina nemških hribolazcev je skušala pretekli teden preplezati nevarne stene Triglava. Vsled slabih potov, ki so še vsa debelo zasnežena, se je pripetila turistom nesreča, ki je zahtevala življenje Heinza Miillerja, akademik Ervin Liiddecke pa je dobil težke telesne poškodbe.
Med jim je dišal. V noči od 6. na 7. junija vdrli neznani tatovi v čebelnjak Franca Jevšnika v Kozjem in odnesli kanto z 20 kg medu. Zakaj sami ne gojijo čebel, da stičejo za tujim blagom. Ali je res že komunizem tukaj?
Hvaležni Bogu za vspele zločine. Znano je, da južno-italijanski banditi in razbojniki pred vsakim zločinom gredo v cerkev in se priporoče Bogu za dober izid, ali dajo za mašo v »dober« namen. Kakor italijanski razbojniki, tako so tudi kitajski roparji izkazali veliko hvaležnost svojemu bogu, da jih je spremljal s svojo srečno roko pri raznih ropih, umorih, požigih in ugrabitvah uglednih oseb, za katere so do bili visoke odkupnine. Dve najštevilnejši roparski tolpi sta zgradili na visoki planoti med mestoma Vuliangho in Tuanstuan prekrasen tempelj v znak hvaležnosti bogovom za vse posrečene lumparije, od katerih so razbojniki postali bogati.
Dijak ustrelil profesorja. Na angleškem vseučilišču v Cambridgeu je dijak Potts ustrelil v prepiru vseučiliškega profesorja Aleksandra Wolastona ter nekega policijskega agenta, ki je v istem trenotku stopil v sobo, da bi pozval dijaka na policijo radi zaslišanja. Naposled je nameril samokres še sebi na prsa ter se smrtno nevarno ranjen zgrudil na tla poleg svojih žrtev. Vzrok zločina je bila neka deklica na vseučilišču, v katero sta bila zaljubljena oba, dijak in profesor.
Asfaltna cesta Beograd—Zagreb. —
Uradno poročajo: V ministrstvu javnih del je bil te dni dogotovljen načrt za zgradbo asfaltirane avtomobilske ceste Beograd— Zagreb. Proračun znaša 200 milijonov dinarjev. Za pričetna gradbena dela je že odobren kredit v znesku 20 milijonov, nadaljnji krediti pa se bodo odobrili po stanju in napredku gradbenih del. Gradba cesie bo trajala predvidoma dve leti. Zaposlene bodo v prvi vrsti domače delovne sile, zlasti prebivalci iz pasivnih pokrajin in brezposelni, tako da bo izvajanje teh del služilo obenem v omiljenje brezposelnosti in gospodarske krize.
Nesreča na morju. V bližini Bostona ob ameriški obali se je dogodila težka nesreča. Potniški parnik »Fairfax« je trčil ob tovorniško ladjo »Pinthis«, ki je bila nato-vorjena s petrolejem. Tovorniška ladja se je vsled eksplozije petroleja vnela in se v nekaj trenotkih potopila s celo svojo posadko. Goreči petrolej je pa povzročil požar tudi na potniški ladji in je 11 potnikov zgorelo. Utonilo in zgorelo je vseh oseb posadke in potnikov 46.
Zopet polom na newyorški borzi. Dne 11. junija je prišlo nenadoma do silnega padca vrednostnih papirjev tako, da so znašale zgube okrog 4 milijarde dolarjev ali 22 milijard dinarjev.
Učiteljica zgorela v šoli. Na Dunaju je zgorela vpričo učenk na učiteljišču učiteljica Jera Hammerschlag. Pripravljala je neke fizikalične poskuse, pri tem ji je eksplodirala steklenica s špiritom. Plamen je .naenkrat objel njeno obleko ter je začela goreti kot baklja. Težkim opeklinam je kmalu podlegla.
Boj proti kobilicam. Iz Rumunije je priletela v Banal velika množina kobilic ter se spustila na nekem travniku in ga povsem pokončala. Predno pa še je roj kobilic preselil drugam, so polili travnik s petrolejem in ga zažgali ter tako uničili zelene roparje.
Ognjenik Krakatau je pričel zopet ži-vahneje delovati in bruhati lavo iz svojega žrela. V bližini ognjenika se je prikazal iz morske gladine mal otok, ki je nastal o priliki bruhanja Krakataua 1. 1928., a se je nato kmalu pogreznil pod morsko gladino. Ognjenik se nahaja v bližini otoka Jave in je znan iz leta 1883., ko se je pojavilo največje bruhanje v novejši zgodovini, ob kateri priliki se je gora čez pol razklala in je povzročilo tako valovanje morja, da je izgubilo 20.000 ljudi življenje.
Letalska nesreča na Češkoslovaškem. V Karlovih varih se je vršil pretekli teden sestanek Masarykove letalske zveze. Ob tej priliki je izvajal najboljši češkoslovaški pilot Malkovski vratolomne vaje s svojim letalom v zraku. Iz višine 500 m se je nenadoma zrušil na zemljo in se smrtno ponesrečil.
Italijanski zunanji minister Grandi ie te
dni obiskal Varšavo in tam posetil poljskega zunanjega ministra Zaleskega, predsednika republike. Poljsko časopisje trdi, da poset Grandija v njihovi prestolici ne po-menja preorijentacije zunanje politike Poljske.
Rokavskega podmorskega tunela ne bo.
Angleška vlada se je izrekla proti zgraditvi tunela pod Rokavskim prelivom med Anglijo in Francijo. Vlada utemeljuje odklonitev iz vojaškega pa tudi iz gospodarskega razloga in misli, da je to le poskus, ki bi naprtil Angliji velika bremena, dočim bi ne imela sorazmernih koristi od njega.
Rumunski avtomobilisti v Sloveniji. — Pretekli teden je prispela v Slovenijo večja skupina rumunskih avfomobilistov od ru-munskega avto-kluba. Vodi jih predsednik
kluba in bivši zunanji minister Mitilineau. Slovenci so goste povsod lepo sprejeli in pozdravili. Po kratkem postanku v Ljubljani so se odpeljali na Bled, kjer jih je sprejela tudi Nj. Vel. kraljica.
Borzno razsodišče v Ljubljani. Z ozirom na sodne počitnice se v času od 15. julija do 25. avgusta pri borznem razsodišču ne bodO vršile ustne razprave, pač pa se bodo sprejemale tožbe.
Vlak pretrgal voz. Neki voznik je peljal s parom konj opeko. Ko je v bližini grosupeljske železniške postaje hotel peljati čez železniški tir, je voz obtičal na progi in ga konja nista mogla premakniti. V tem je privozil proti postaji vlak, ki je voz prerezal na dvoje, konji pa so ostali nepoškodovani.
Sokolska prireditev v Celju. V nedeljo se je vršil v Celju zlet tamošnje sokolske župe v proslavo 40 letnice Celjske sokolske župe in 201etnice Sokolskega društva v Celju.
Zaplenitev avtomobila, ki je vozil tihotapsko blago. V vasi Lupoglavi je orožništvo izvršilo te dni preiskavo pri nekem avtomobilu, ki se je slučajno pokvaril in moral radi popravila dalj časa tam ostati. Ker so neznani razbojniki nekaj dni preje izvršili v tej vasi velike tatvine, so ljudje osumili avto-mobiliste, katerim se je pripetila nezgoda ter obvestili orožnike. Ti so preiskali avto in našli v njem velike količine saharina in cigaretnega papirja. Potnika, ki sta se vozila za avtom, sta pobegnila, šoferja so pa aretirali in avto z vtihotapljeno robo zaplenili.
Jugoslovanska gasilska zveza je imela v nedeljo svojo redno letno skupščino, ki je bila posvečena rešitvi perečih vprašanj naših gasilcev in pripravi za letošnji kongres. Skupščine se je udeležilo 32 žup po 74 delegatih. Zveza je štela koncem 1. 192829 644 društev. Po tem času je bilo ustanovljenih še 31 društev, tako da šteje danes J. G. Z. 875 društev. Razen nekaj prekmurskih in kočevskih društev so združena vsa gasilska društva Slovenje v Jugoslovanski gasilski zvezi. Po obširvnih in izčrpnih poročilih zve-ziuih funkcijonarjev je skupščina izvolila za častne člane gg. Josipa Turka, Jerneja Ven-gusta, L. Muzka, Fr. Pristovška, Iv. Rusa, Iv. Rakošeta, K. Gologranca, J. Arharja, Fr. La-jovca, Fr. Hanzeliča in J. Hojana.
Priporoča svoje izvrstne izdelke
H AID & NEU Šivalni
so prvovrsten nemški izdelek. Prodaja jih tudi iia ugodne obroke.
)CE1VTRA (
Trgovina Šivalnih strojev
Ljubljana Miklošičeva cesta št 7/111.
Zastopnike •prejemamo povtod.
Požar na Teznu. V tovarni »Kovina« na Teznu pri Mariboru je nastal pretekli teden požar, ki je popolnoma uničil največje obratovalno poslopje. Gasilci so požar omejili, da se ni ogenj razširil še na ostala poslopja tovarne. Škoda znaša 3 milijone dinarjev in je krita z zavarovalnino.
Atentat na Rotschilda. Milijonarju Rot-schildu v Parizu je nekdo poslal poštni paket. Predno pa je pošiljatev dospela naslovniku v roke, je paket eksplodiral. Policija je uvedla strogo preiskavo, ker gre očividno za poskušen atentat na znanega bankirja.
Kmetovalci! — Vaš najboljši prijatelj in svetovalec je dobra kmetijsko-strokovna knjiga. Zato se obračajte na Kmetijsko tiskovno zadrugo v Ljubljani, Kolodvorska ulica 7, ki Vam bo take res dobre knjige takoj preskrbela. Na zalogi ima n. pr.: »Naša zelenjad« (vrtnarstvo), »Naša prašičja reja«, «Umno kletarstvo«, »Kmetovalčev svetovalec«, »Sadjarstvo« itd., itd. Naročite in čitajte!
Sejmi.
22.	junija: Sv. Jurij ob j. ž., Sevnica, Šoštanj.
23.	junija: Bučka, Tržiše.
24.	junija: Metlika, Sv. Jur pod Kumom, Ormošnice, Drnovo, Žkofja Loka, Bohinjska Bistrica, Rovte, Mirna, Češnica, Ribnica, Višnja gora, Št. Jurij ob Taboru, Konjice, Laško, Sv. Lenart v Slov. gor., Podsreda, Žetale, Stras, Ljubno, Murska Sobota.
27. junija: Radeče pri Zid. mostu, Struge, Ponikva, Beltinci.
KAJ ŠE NISO ZNAŠLI?
Gospodična: »Kaj so že vse ljudje znašli: brzojav brez žice, vožnjo brez konj, smodnik brez dima itd.«
»Gospod: »Ampak tega, kar je najlepše pa le še niso izumili.«
Gospodična: »In kaj je to?«
Gospod: »Doto brez neveste.«
g Kmetje, g - kmetice -
Podpirajte trgovce, ki oglašajo v našem listu
Kmetovalci, MeZiiski rrgovci in oMi!
Radar naročate kakršnekoli vrste tiskovine za občinske urade, zadruge ali društva, se obrnite zanesljivo ' glede cen in solidne postrežbe na
TISKARNO >MERKUR<
LJUBLJANA, GREGORČIČEVA ULICA 23.
i Naročajte »KMETSKI LIST«!
PRVOVRSTNE
»Kajetan"
z zlato peto
Jugoslovanske"
»Turške*
in
..Naravnosive"
Z garancijo ter prvovrstne brusne kamne ima v zalogi
EKONOM
osrednja gosp. zadruga
LJUBLJANA
Kolodvorska ulica itev. 7
Širite »Kmetski list" T
Nudim
prima cement
DALMATINSKI
znamke Titan in Dalmatia ter Dovje-Mojstrana po
najnižji eeni.
dalje vse vrste žeblje, trsje za strope, žico, kakor tudi moko, žito in razna krmila. Gašeno in negašeno apno dobavljam. Na željo dostavim tudi na dom, po primerni ceni!
Ljudevit Sire, Kranj
r
Kmetski hranilni in posojilni dom v Ljubljani
naznanja, da je dolgoletni načelnik predstojništva njega podružnice v Kamniku, gospod
JOSIP KENDA
posestnik itd.
dne 13. t. m. nenadoma preminul.
Pogreb se je vršil v nedeljo, dne 15. t. m. ob 4. uri popoldne iz hiše žalosti v Kamniku na pokopališče na Žalah.
Bodi blagemu pokojniku, ki si je pridobil za zavod neven-Ijivih zaslug, ohranjen časten in hvaležen spomin.
Ljubljana, dne 16. junija 1930.
iacelstvo.
ŠIVALNI STROJI
»Griftzner" »Adler" „Kayser" in kolesa,
najboljši materijal,
precizna konstrukcija, krasna oprema tar najnižja cena, kakor tudi
pisalni stroji .Urania,
_ _ _ _ ___ _ - Viditna garancl|il
SO Samo pri pouk i nztnju brszplstisl
los. Peteline, Ljubljana
ob vodi, v bližini Prešernovega spomenika.
Gospodaril!	Gnojite z
APNENIM DUŠIKOM
MjBsejtas, BsjnspetaeJHa ta uHnkovithn dwH8nim gnofitoml Kdor gnop ■ apn*-alm dotikom, gnoji istočasno s dulikom ia apnom. — Inform
rentabilnosti, kakor tudi o nabavnih pogojih, emah, O	apnenega dušika daje
onnadje o upotrebi is skladlšT......
Ilš&h in uspehih
TVORNICA Zil DUŠIK d. 1 RUŠE« RnSah pri Maribora.
fs tvornica proizvaja istotako meiano umetmo gnojilo »NITROFOSKAL - RUSE«, kater« sestoji is apnenega dušika, »vperfosfata ln kalijeve soli. Kdor s Nitre-poji, gnoji istočasno s dušikom, fosfoTom, kalijem in apnom ter il pri-trsni večkratno troSenje umetnih gnojil. — Stalna saloga pri
EKONOMU, Ljubljana, Kolodvorska ulica 7.
čudežni balzam.
Iskreno se Vam zahvaljujem za Vaš čudežni RADIO-BALZAM, s katerim sem odpravil 11 let stare kurje oči in bradavice. Tudi sem priporočal drugim prijateljem Vaše dobro sredstvo. 8 spoštovanjem: Ivan Vidovič, posestnik in lovec, Slatina 86.
Rešite se tudi Vi kurjih očes, bradavic, trde kože itd. s čudežnim RADIO-BALZA-MOM!
Lonček, 10 Din (predplačilo) ali 18 Din na povzetje, pošlje R. Cotič, L j u b 1 j a -n a VII., Kamniška u 1. lOa. — Vsak lonček ima jamstvo.
■tffceljft trdi ta a«hkl kokl
DraSba" ILIRIJA"
KfiibUaiia, DuiuUska m
Telefon 2820
Fabiani <$ Jurjovec
Ljubljana, Stritarjeva uBcm 5
mmmm f«|fts
8UKNENEOA BLjOA m motit* i* ton*ko ko. Ltpm *birm rut in 4*n
ČILSKI SOLITER
JE DOSPEL! - DOBAVLJA GA PO KONKURENČNI CENI
^ Q	LJUBLJANA, KOLODVORSKA ULICA 7
GOSPODARJI, NAROČITE SI GA TAKOJ!
Pošljite nam takoj Vai naslov!
Dnevno 200 do 300 dinarjev in še več lahko zaslužite z delam v Vašem domačem kraju. Znamko za
odgovor: »Tehna« družba, Ljubljana. Afestni trg 25/1.
Upozorite
tudi Vaše znance, da jih hočem za vedno povsem zastonj osvoboditi
neugodnega znojenja nog, pa naj se to znojenje pojavilo še v tako toplih poletnih dneh. Ni to ni-kako zdravilo, nego povsem jedno-staven naravni postopek. — Prosim znamke za odgovor.
3. Lustig, Osijek, Krešmina ulica.
NAJ TAKOJ JAVIJO
svoj točni naslov osebe, ki se hočejo od nas naučiti lepega, snažnega in lahkega bivžega obrta, da si tako najdejo stalno in vrlo plod on osno domačo delo in postranski zaslužek. Javijo na jse samo oni, ki razpolagajo z vsoto najmanj 3650 Din, da si za-morejo tako nabaviti za to potrebni stroj. Pouk je brezplačen, zaslužek 10 do 12 Din na uro. Materijal za delo dajemo mi. Poleg privatnih naročnikov lahko vsakdo dela tudi za našo tvrdko, ker tudi mi vsak Čas za gotov denar prevzamemo vsako količino iz-gotovljene robe, zakar jamčimo tudi pismeno. Za odgovor je treba priložiti znamko.
Grauert, tvornica strojev d. d., Generalno zastopstvo in skladišče, Osijek I., Krežmina
Najboljšo modro galico (Monteeatini), garantirano 98, 99%, nudimo pri odjemu celega vagona franko vsaka postaja v Dravski banovini po ceni Din 7-75 za kg. Pri odjemu na drobno Din 7-95 za kg franko skladišče Ljubljana. »EKONOM«, Ljubljana, Ke-lodvorska ulica 7.
KOVAČI!
Najcenejši KOKS
100 kg Din 85.-
Pri večjem naroČilu popusti
Ljubljanska mestna plinarna
laneno olje Firnez Emallne in ostale lake
Oljnate
barve
in vse v stroko spadajoče blago kupite dobro, solidno in po zmernih cenah pri
EDIC-ZANKL
D. Z O. Z.
Tovarne olja,firneža, laka in barv
LJUBLJANA-MEDVODE
Podružn.: Maribor-Novl-Sad Lastnik: Franjo Medič
Račun polt. hranilnic« it. 14.257 reglstr. zadruga z neomejeno zavezo Brzojav!: »Kmetski dom«
Telefon 2847 v Ljubljani, Tavčarjeva (Sodna) ulica 1 Te,efon 2847
Vloge na knjižice in tekoči račun obrestuje po 6' °/o brea odpovedi, pri trimesečni odpovedi po 1 «/,•/» brez odbitka davka na rente
Stanje vlog okroglo 30,000.000 dinarjev Rezerve nad 500.000 dinarjev
Jamstvo ea vloge presega večkratno vrednost vlog
Vloine knjižice drugih zavodov sprejema kot gotovino brez prekinjenja obrestovanja. — POSOJILA daje proti poroStvu, na vknjižbo in proti zastavi premičnin in vrednostnih papirjev ter dovoljuje kredite v tek. računu pod najugodnejšimi pogoj*
BLAGAJNIŠKE URE; Ob delavnikih od 8-12*1, in od 3-4% le ob sobotah in dnevih pred prazniki od 8-12 V, ure.
PodruZnid v Kamniku, Glavni trg in v Mariboru, SlomSkov trg 3
Denar naložite najbolje in najvarneje pri domačem zavodu
KMETSKI HRANILNI IN POSOJIINI DOM