C. C. poti alt. — Esc* ogni giovedì mattina
Posamazna It sv ilka 30 stot., stara 50 stot.
ŠTEV. 21.
V GORBCi, ČETRTEK 15. AVGUSTA 1929.
LETO
I.
Naročnina za celo leto 15 L., zn pol leta 8 L. Za inozemstvo 30 L. — Trgovski oglasi po 1.— L., osmrtnice, poroke, po» slana, oglasi denarnih zavodov itd. po 1.50 L. za 1 mm v stolpcu. — Mali oglasi po 50 stot. za besedo, najmanj 5 lir.
»Novi list« izhaja vsak četrtek zjutraj. — Uredništvo in upra» va sta v Gorici via Mameli 5, telefon št. 308. — Poduredni» štvo in podružnica uprave v Trstu via Vaj dirivo 19/III; te» lefon št. 39»08. — Uradne ure vsak delavnik od 9. do 12. ure.
Tedenski koledar.
16. avgusta, petek; Rok; Joahirn, oče Marije Device. — 17., sobota: Hiacint, spoznavavec; Julijana, dev. muc.; Emilija, devica. — 18., nedelja: 13. pobinkoštna nedelja. Helena (Je» lena), cesarica. —- 19., ponedeljek: Lu« dovik Toloz., škof. — 20., torek: Ber» nard, opat, cerkveni učenik; Samuel, prerok. — 21., sreda: Ivana Franc. Šantalska, devica. -— 22., četrtek; Ti« mote j, m.; Hipolit, škof, mučenec.
V torek dne 20. avgusta je ščip; ve« liko dežja.
Novice.
Prestolonssle Jnik na Goriškem.
Naše pričakovanj è, da bo prestole« naslednik odnesel iz naše dežele ob prvem srečanju s slovenskim ljud« stvom najboljše vtise, se je uresničilo. Vsi, ki so imeli priliko se približati vi« sokemu gostu, pravijo, da je bil iskre« no vesel sprejema, ki mu ga je prire« dila -goriška dežela.
Prestolonaslednik se je" pripeljal v Gorico v četrtek 8. t. m. ob 9. uri z'ju« Graj. Na postaji so ga sprejeli zastop« niki civilnih, cerkvenih in vojaških oblastev. Ogromna množica, ki je bila zbrana pred postajo in ob obeh stra« neh Emanuelovega tekališča, ga je navdušeno pozdravljala. Pri odkritju spomenika padlim goriškim vojakom na starem pokopališču so ga ogovorili pokrajinski tajnik Pino Godina, župan Bombig in goriški prefekt. Nato si je ogledal grad in pokopališče junakov pri kapucinih. Po sprejemu županov in zastopnikov raznih organizacij na prefekturi je bil dopoldanski program izčrpan. Po vseh ulicah, katere je kra« Ijevi princ prevozil, je bilo zbranega obilo občinstva, ki mu je navdušeno vzklikalo. Večkrat je množica skoro obkolila njegov avtomobil, ki je radi tega moral voziti prav počasi. Popol« dne je princ najprvo obiskal Kosta« njevico, potem se je pa po Soški dolini odpeljal proti Tolminu, kjer je odkril spomenik velikemu italijanskemu pe« sniku Danteju. Slovensko ljudstvo je kraljeviča slovesno in iskreno spreje« lo in on se je počutil med njim povsem domačega in varnega.
Po vrnitvi iz Tolmina je obiskal še Sv. goro in Kalvarijo, nakar se je ob 8. uri zvečer z vlakom odpeljal.
Kraljevič se je s svojim priprostim a prikupnim nastopom vsem priljubil.
Rim — milijonsko mesto.
Rim bo kmalu imel milijon prebi« valcev. Prvega maja je bilo v Rimu
902.000	ljudi. V starem veku, ko je vladal cesar Avgust, je pa Rim štel
1.336.000	prebivalcev, torej več kot kdaj .pozneje. Najmanj ljudi pa je bi«
o v Rimu v srednjem veku, ko je bil papež v Avignonu na Francoskem, namreč 17.00Ò.
Okostje pod Triglavom.
Prejšnji ponedeljek so planinci pod vrhom Triglava na jugoslovanski stra« ni našli žensko okostje. Kosti so bilfc razmetane nad snežiščem, nekaj jih je manjkalo. Poleg je bil ženski slani« nik temnomodre barve s črnim tra« kom. Z gotovostjo nihče ne ve, kdo bi bila. ponesrečenka. Domnevajo, da se je nahaja a v neki skupini planin« cev, ki je nekako pred osmimi leti na . esen prišla iz Italije po Bambergovi poti preko vrha ter se oglasila tudi v Aleksandrovem domu. Tam so pripo« vedovai, da je neka ženska iz njihove družbe obnemogla ter vsa zmrzL, zao« st la. — Ali gre za nesrečo ali za zlor čin, se ne da ugotoviti. Zato bi bilo dobro, da bi se oglasil, kdor kaj več ve o tej zadevi, da bi se zagonetni slučaj razjasnil.
f Blaž Bevk.
Na svojem rojstnem domu v Čeple« zu pri Cerknem je v nedeljo 11. t. m. zvečer umrl g. Blaž Bevk, duhovnik v pokoju. Rodil se je 30. jan. 1865., v prašnika je bil posvečen 8. sept. 1890., potem je služboval kot kaplan v Pod« brdu, Komnu in Podmelcu, kot župni upravitelj pri Sv. Luciji in Jagerščah in kot vikar v Zapotoku. Nato je sto« pil v začasni pokoj in je opravljal službo bolniškega kurata v goriški bol« niči. Pozneje je bival v Trstu, kjer se je bavil s poučevanjem modernih je« zikov, zlasti angleščine. Pred dvema letoma se je bolehen vrnil na rojstni dom, kjer je zdaj umrl.
Rajnki je bil zelo nadarjen mož, ki je imel poseben dar za jezike. Znal je celo vrsto jezikov in se bavil tudi s prevajanjem. Poskušal se je tudi sam v pesnikovanju in izdal, večinoma v samozaložbi, večje število knjig, izvir« nih in prevodov, ki pa niso našle od« meva. Pokoj njegovi duši!
Usoda življenja.
Adolf De la Huerta je bil svoj čas predsednik mehikanske republike, njen finančni minister, njen guver« ner. Po vročih notranjih bojih je bil premaganem izgnan iz dežele. V raz« burkanem političnem vrvežu je zgubil tudi svoje premoženje in je bil pri« siljen iskati si zaslužka. Nastanil se je v mestu Hollywood, v katerem je središče svetovne kinematografske obrti, kjer je zato tudi na ti« soče znanih in neznanih (zadnjih se« veda 90%) kinematografskih igralcev, in postal učitelj petja. Pravi, da sta bila godba in petje njegova edina strast, tudi ko je ves tičal v politič« nih bojih. Kot učitelj petja ima baje izredne uspehe.
Če tombolo zadeneš ...
V Genovi je neka šivilja dobila glavni dobitek pri tomboli 300.000 lir. Stiri in dvajset ur potem ko so listi nje« no srečo objavili v svet, je šivilja že prejela preko sto ženitnih ponudb. Toda snubači imajo to pot pravcato smolo, ker je šivilja že — poročena.
Številne družine v Italiji.
Dne 30. julija 1928. je bilo naštetih v celi Italiji nelcaj manj kot 8 milijo« nov družin, od katerih je bilo 1,532.206 mnogoštevilnih. Od teh je imelo 1,471.730 družin po sedem do 12 otrok, 60.476 družin pa je imelo 13 do 24 in več otrok. Več kot 24 otrok je imelo 14 družin.
Sorazmerno največ mnogoštevilnih družin je na Beneškem, (Videm, Tre« viso. Benetke, Beluno), kjer pride na vsakih 1000 družin po 335 mnogošte« vilnih, v Julijski Krajini jih pride 219, najmanj, to je komaj 124 pa v Kam« paniji (Južna Italija). V splošnem so v severni Italiji družine večje kot v juž« ni. Umljivo je, da je med kmetskim stanom najvišji odstotek mnogošte« vilnih družin.
Nabor letnika 1910.
Vojno ministrstvo je od očilo, da se pričnejo nabori letnika 1910 s 21. a v» gustom 1929. in se morajo zaključiti 17. februarja 1930.
Herriot v Jugoslaviji.
Bivši francoski min. predsednik Her« riot je pred dnevi dospel z avtomobi« lom v Zagreb, odkoder je nadaljeval svojo pot v Beograd. V Zagreb je znani državnik dospel iz Milana. Obi« skati hoče še Bukarest, Sofijo inAte« ne.
‘Zanimiv popotnik.
Mesec dni bo od tega, kar je čvrsti dalmatinski kmet Peter Željko pod« vzel dolgo pot preko Splita, Zagreba, Dunaja, Prage in Berlina v Pariz. To bi še ne bilo čudno, a junaški Dalrna« tinec potuje z majhnim vozičkom, v katerega je vpregel dve kozi. Upa, da bo prispel v enem letu do cilja. To bo tudi svoje vrste rekord.
Morski pes,
ki je znan kot ena najbolj požrešnih morskih živali, se rad loti tudi člove« ka. Tako so se te dni ob južno ita« lij ansiti obali v bližini Sicilije kopale dve ženski z enim otrokom. Hipoma se v oddaljenosti par metrov pojavi morski pes, ki se z vso naglico pribli« žuje. Prestrašenim ženskam je prihi« tel na pomoč neki čolnar z dvema pri« jateljema. Razjarjena žival se je za« gnala proti čolnu in ga skušala pre« kucniti. Ker se ji to ni posrečilo, je odplavala in čolnarju se je posrečilo rešiti ženske pred grozno smrtjo, ki jim je pretila. NQVI Hst
1929 C to/m»,
rvrrn r /iKfTi oc_-1 co i
Stran 2.
NOVI LIST«
Štev. 21.
Vtekli iz kontinacije.
Kakor poročajo italijanski listi so trije politični konfiniranci, in sicer bivši poslanec Lussu, vodja sardin» skih avtonomistov, profesor Roselli in nečak bivšega min. predsednika Nittija, zbežali z otoka Lipari, kjer so bili konfinirani.
221 milijonov za ceste.
Upravni svet državnega cestnega urada je sklenil izdati 221 milijonov lir za napravo novih in zboljšanje starih državnih cest. Odobril je 29 načrtov, ki obsegajo 857 kilometrov cest.
Drage kopneli.
V kopališču »pri svetilniku« v Tr» stu so ukradli neki gosné torbico z de» narjem in drugimi predmeti v vredno» sti 1250 lir. V bližnjem kopališču »Sa» vola« so nekemu tržaškemu zdravni» ku odnesli denarnico in čevlje; na me» sto novih zdravnikovih čevljev je tat postavil svoje stare. V istem kopali» šču je bila okradena neka uradnica.
Verjetno začudenje.
Neki Pommeroy iz države Massa» chussetts v Sev. Ameriki je leta 1870., star 17 let, ubil svoje tri brate in in bil obsojen na smrt. Pozneje je bil po» miloščen na dosmrtno ječo in živi še sedaj, po skoro 60 letnem zaporu, v neki kaznilnici, iz katere je bil pred dnevi prepeljan na njeno pristavo. Prevoz se je zvršil z avtomobilom. Mislite si začudenje starca, ki tega vozila še videl ni. Ravnotako je med to vožnjo prvikrat videl letala, težke avtomobile in motorna kolesa. Str» menje presenečenega kaznjenca je bilo nepopisno. Videi se je prestavlje» nega v novi svet in je ves začuden vprašal, kaj se je zgodilo s konji. Tu» di nebotičniki so ga močno presene» tili.
Ponarejevalci.
V Beogradu je policija razkrila do» bro organizirano družbo ponarejeval» cev papirnatega denarja. V prvi vrsti so ponarejali 100 dinarske bankovce, katerih so po poročilih listov spravili za mnogo milijonov v promet. Vodi» telji zločinske družbe so bili trije Ogri, katere je beograjska policija že spra» vila pod ključ. Tudi v raznih mestih Banata, tako v Vršecu, Sremski Mi» trovici in Veliki Gradisca je bilo več oseb zaprtih. Na zahtevo beograjske policije je varnostno oblastvo v Bu» dimnešti izvedlo več hišnih preiskav in v neki trgovini razkrilo ponareje» valnico; našla je mnogo jugoslovan» skih bankovcev in vse potrebne pri» prave za ponarejevanje. Mažari, kate» rih ponarejevanje francoskih fran» kov je pred par leti vzbudilo toliko šuma, se res dobro razumejo na to umazano obrt.
Žrtve letalstva.
Dne 6. t. m. sta pri neki vaji nad le» tališčem v Mirafiori pri Rimu trčili v zraku dve letali. Nesreča je zahtevala tri žrtve: enega majorja in dva pod» častnika. — Dne 8. t .m. se je nad le» tališčem Littorio v Rimu prekopicnilo neko letalo in povzročilo smrt kr» marja. Borba za napredek človeštva zahteva vedno žrtev.
Lep dobiček.
Bilanca za 1. 1927.—28. izkazuje 73 milijonov čistega dobička, ki ga je dala državi sol, katere je bilo v tem času pridobljene 5 milijonov kvinta» lov. Bilanca je iz časa, ko cena soli še ni bila zvišana.
Zaloga avstrijskih pušk.
Gozdni čuvaj Alojzij Gruden z Ro» cola je odkril v tržaškem občinskem gozdu Farnedu pravo zalogo avstrij» skih pušk. Puške, 16 po številu, so bi» le skrbno zadelane in pokrite z ve» jevjem. Skrbni čuvaj je odkritje na» znanil karabinerjem, ki so puške od» nesli v artilerijsko vojašnico pri Sv. Andreju. Uvedena je stroga preis» kava.
Osušenje Lijaga.
Kakor poroča uradni list »Gazzetta Ufficiale«, je osušenje Lijaga uvršče» no v I. kategorijo. To pomeni, da bo za kritje osuševalnih stroškov prispe» vala država 50 do 60% dežela 20% , ostalih 20 do 30% bodo morali prispe» vati prizadeti kmetovalci, ki bodo imeli od osušenja največjo korist. Kmetovalci prispevajo sorazmerno s površino posestva, katerega imajo v osuševalnem področju.
Šahovska tekma.
V	Karlovih varih na Češkem sc te dni vrši velika mednarodna šahovska tekma, ki se je udeležujejo vsi naj» boljši šahisti na svetu razen svetovnega prvaka Aljehina. Tekmuje tudi ljubljanski vseučiliški pro'esor dr. Vidmar, ki je dosedaj na drugem me; stu. Prvi je Nemec Spielmann. Vseh udeležencev je dva in dvajset.
Pameten ukrep.
Kvestura v Genovi je pred dnevi po svojih agentih spravila pod ključ ve» čje število verižnikov. Prišli bodo pred komisijo, ki sklepa o konfinaciji. Ve» rižniškim krvosesom je potrebno pov» sod stopiti na prste.
Divja ženščad.
V	štirih madjarskih vaseh blizu Bu» dimpešte so orožniki polovili 21 žensk. Obtožene so, da so zastrupile svoje može. Šlo jim je za to, da se po» laste njihovega premoženja. Ena je bila prav divja. Umorila je svojega moža, svoje starše, dva brata in še strica po vrhu.
Tržaški grad prevzame občina.
Med vojnim ministrom in načelni kom tržaške občine se vršijo pogaja» nja, da bi vojaštvo odstopilo grad pri Sv. Justu mestni občini. V gradu je zdaj nameščeno okrajno vojaško po» veljništvo; tu se zberejo vsakikrat vo» jaški novinci, da jim odkažejo sluz» bena mesta. Občina bo porabila grad za muzej, vojaško poveljništvo pa se bo preselilo v neko bližnje poslopje. Tržaško mesto bo odstopilo vojaštvu pri Sv. Ivanu stavbišče, da si zgradi vojašnico za nov topničarski polk, ki pride iz Padove. — Grad ima za seboj slavno zgodovino. Za časa rimskega gospostva je bila na tem mestu stano» vanjska hiša tržaških škofov, pozneje so se notri nastanile redovnice. Bene» čani so zgradili po zasedbi Trsta na tem mestu utrdbo, a 1. 1379. so jih Tr» žačani prepodili in porušili utrdbo. L. 1389. so oglejski patriarhi postavili na
novo utrdbo. Cesar Friderik III. je 1. 1470. pričel širiti utrdbo v obrambo proti Benečanom, a šele 1. 1680. je bil grad dograjen v današnji obliki.
Vojaška obveznost.
Na podlagi zakona z dne 27. junija 1929. bo trajala vojaška obveznost do 55. leta.
V vojaškem listu (Giornale milita» re) je zato izšla okrožnica, ki razglaša, da so razveljavljene vsled novega za» kona vse vojaške odpustnice za letni» ke 1889 do 1874.
O romanju na Trsat.
Goriška kvestura nam sporoča, da letos ne bo dovoljen prost prehod za romanje čez sušaški most na Trsat v dnevih 15. avgusta in 8. septembra. Čez most" bo lahko šel samo, kdor ima redni potni list ali pa, če je prebivalec reške pokrajine, obmejno izkaznico. Dovoljena bodo tudi romanja s skup» nim potnim listom. Prej pa bo seveda kvestura ugotovila, če ima vsak po» samezen romar vse moralne in politič» ne predpogoje, ki so za tako romanje potrebni. Vsakdo bo moral javiti ime, priimek in stalno bivališče. Skupni pofcii list bo veljaven samo za tisti čas, ki je za romanje skrajno potreben.
Jugoslovanska agrarna banka.
Radi razdeljevanja poljedelske» ga kredita (kot pri nas: credito agra» rio) so ustanovili v Jugoslaviji poseb» no agrarno banko. Podpis delnic nove banke je dosegel nepričakovan uspeh. Dočim je bil prvotno določen deležni kapital na 300 milijonov dinarjev, ga bodo morali zdaj vsaj podvojiti, ker je bilo podpisanih za celih 630 milijo» nov dinarjev delnic. Med podpisniki je tudi mnogo inozemskih tvrdk. Ta» so podpisale češke Škodove tvornice za Ì milijon dinarjev delnic in ravno za toliko tudi londonska tvrdka Babu» rizza, ki je odlično udeležena pri trgo» vini s čilskim solitrom.
Čudne so ribje poti.
Dočim tožijo tržaški in istrski ribiči o čudnem pomanjkanju rib, ne vedo v Dalmaciji kam z nalovljenimi ribami in so vse tvornice za konserviranje sardel preobložene z delom.
»Grof Zeppelin« zopet doma. Nemški zrakoplov »Grof Zeppelin« se je v soboto 10. avgusta vrnil iz Amerike v Friedrichshafen v Nemči» jo. Iz Nemčije v Ameriko je potrebo» val 94 ur, nazaj pa samo 55 ur in pol. Te dni bo pa odplul proti vzhodu. Prvo postajo bo naredil v Tokiu na Japonskem. Potnikov mu pa nikdar ne zmanjka. Že sedaj jih je več pri» glašenih, kot jih more vzeti s seboj. Tudi pisem vzame seboj velikanske množine. Samo s poštnino je pri eni sami vožnji zaslužil 55.000 dolarjev ali en milijon lir.
Polet po Evropi.
Preteklo sredo se je dvignilo v zrak 54 letal, ki letijo preko vse Evrope iz» vzemši Španijo in Rusijo. Med letalci so Nemci, Italijani, Angleži, Čehi, Francozi. Dvignili so se v Parizu, le» teli proti vzhodu, nato na sever do Hamburga in nazaj v Pariz. Med le» talci sta tudi dve ženski od katerih se zlasti ena odlikuje s svojo drznostjo.
štev. 21.	»NOVI LIST«
Kako le s politiko.
Sporazum
med Anglijo in Egiptom.
Iz Londona, prestolice angleške sve* tovne države, prihajajo važne novice. Angleška vlada, sestavljena iz pristan šev delavske stranke, je sklenila, da podeli egiptovski deželi skoro popol* no samostojnost. Egiptovski ministra ski predsednik Mahmud paša je brzo» javil iz Londona poslanico na egiptov* sko ljudstvo, v kateri pravi, da je skle* nil z angleško vlado ugodno pogodbo, ki bo razveselila vse narodno zavedne Egipčane.
Ker nam ti dogodki živo kažejo, ka* ko zna Anglija vladati narode v svoji državi, si oglejmo egipčansko vpraša» nje malo pobližje.
Egipt in Egipčani.
Egiptovska dežela je zelo razsežna, saj meri 994.U00 stiri jaških kilometrov, za dobršne tri Italije, loda večji del oežele pokriva puščavski pesek. Kodo» vitne zemlje je komaj 31.UU0 štirija» skih kilometrov. Zakaj zemlja rodi le v ozki dolini reke Nila, kjer je dovolj mokrote. Junija meseca, ko se stopi sneg na visokih gorovjih ob izvirkih Nila, vode narastejo. Nil poplavi v času od julija do septembra vso doli» no in zalije polja z rodovitnim bla» tom. Ko vooa odteče, so polja pogno» jena in pripravljena za prvo setev, be» jejo v oktobru in novembru, žanjejo pa v marcu. V tej dolini, na razmero» ma ozkem prostoru, živi egipčansko-ljudstvo, ki šteje 14 milijonov ljudi. Po narodnosti so Arabci, vere pa veči» noma mohamedanske. Pečajo se s po» ijeueistvom, industrija je v povojih. Najvažnejši egipčanski pridelek je bombaž, ki je na svetovnem trgu zelo cenjen, ker je dolg in trpežen. Pride» la j o ga letno velike množine in ga tu» ai izvažajo. Egipt pridela tudi precej žita, veliko tursice, ki pa jo vso po» rabi doma; turšična moka za močnik in polento je hrana revnega kmeta. V Gornjem Egiptu raste sladkorni trs, a vendar morajo sladkor še uvažati, 't obaka ne sadijo, ker je Anglija to prepovedala. Pač pa predelujejo grški m turški tobak; to so izvrstne »egip* čanke«, ki jih tudi nekateri naših ka* dilcev poznajo. Živine je malo, ker ni oovolj pašnikov.
Gospodarstvo je zelo napredovalo, odkar so prišli Angleži v deželo. Preje so Egipčani čakali le na to, da jim Nil namoči polja. Poplavljena polja pa rodijo en sam pridelek na leto, ker stoji voda 2 do 4 mesece na njih; in ko Nil upade, se polja kmalu razsuši* jo. Angleška uprava je začela deželo umetno namakati. Po vsej spodnji do» lini Nila so zgradili velike vodne na» prave za namakanje. Z velikimi jezovi so zajezili reko in speljali vodo na pre» je neobdelan svet. Tako so pridobili na tisoče hektarjev rodovitne zemlje. Na umetno namakanih poljih, kjer je vedno dovolj vlage, pridelajo dva in celo tri pridelke na leto. S temi veli»
kanskimi vodnimi napravami je vlada pomogla par milijonom kmečkega pre» bivalstva do zemlje in kruha.
4'i let borbe.
Angleži so zasedli Egipt leta 1882. Do tega leta je bil Egipt del turške države. Turški sultan v Carigradu je imel v Egiptu namestnika, kedivè ime» novanega. Ker je bila turška uprava gnila in nasprotna arabskemu narod» nemu gibanju, so se Egipčani leta 1882. z orožjem uprli Turkom, prepodili keuiveja in se polastili državne obla» s ti. L rž so se obrnili tudi proti drugim tujcem v deželi in posebej proti An» giežem, ki so bili zajeli vso važnejšo trgovino v svoje roke. Evropske vele» sile so se vznemirile in sklicale konfe» renco, da se egiptovsko vprašanje re» ši. Mej tem pa ko so se diplomat je po* gajali, je angleško vojno brodovje bombardiralo Aleksandrijo v Egiptu, kjer so bili izbruhnili protiangleški izgredi. In dne 20. avgusta 1882. so se angleške čete izkrcale na egipčanskih tleh. Zasedle so celo deželo. Angleška zastava je zavihrala nad Egiptom in se ni umaknila več.
'loda Egipčani nikakor niso izgnali Turkov zato, da dobijo Angleže za gospodarje. Egiptovska narodna stran» ka se je vztrajno borila za neodvisnost dežele. Boj je bil hud, včasih krvav. Angleži so trdo vladali in se niso pu» stiii izgnati iz dežele. Obenem pa so zelo dvignili gospodarstvo, izdali ve* likanske svote za podvig kmetijstva, sezidali celo železniško omrežje, ceste, vodovode, šole. Ljudskim množicam se je začelo bolje goditi kot pod Tur» i ki. Tudi razvoj narodne egipčanske kulture so Angleži podpirali. Pod an» gleško vlado je vzcvetela staroslavna arabska visoka šola v Kajin in se je ustanovilo na stotine arabskih šol.
Počila je svetovna vojna. Anglija, ki je doslej gospodarila v Egiptu kot »zaščitnica evropskih manjšin«, je pò* rabila lepo priliko in je razglasila pro* tektorat (pokroviteljstvo) nad Egip* tom. Egiptovsko narodno gibanje je skozi celo vojsko vneto podpiralo An* gleže, ki so se v Palestini borili proti Turkom. Zakaj egipčanski narodnjaki so upali, da jim bo Anglija po konča* ni vojski to pomoč poplačala z neod* visnostjo Egipta. Pa ni šlo tako glad* ko. Ko so Egipčani predložili mirovni konferenci spomenico, v kateri so za» htevali, naj se prizna neodvisna egip» tovska država, so našli le gluha ušesa. Angleži te dežele ne dajo in ne mo* rejo popolnoma dati iz rok. Zakaj pa ne? To hočemo brž razložiti.
Ob Egiptu teče Sueški prekop, skozi katerega teče najkrajša pomorska ce» sta iz Evrope v Indijo. Prekop je 169 kilometrov dolg; izkopali so ga 1. 1869. Po njem se vrši ves važnejši pomorski promet med evropskimi deželami in Indijo, Kitajsko, Japonsko in Avstra* lijo. Le jadrnice in parniki, ki vozijo tovore cenenega blaga, potujejo v te dežele tako, da plovejo okoli cele Afrike po poti, ki je na stotine kilo*
_________ Stran 3.
metrov daljša. Kdor je gospodar Su» eškega prekopa, lahko vsak čas za» pahne vrata med Evropo in navedeni» mi deželami. Zdaj pa pomislimo: an» gleška je Indija, bogata dežela s 320 milijoni prebivalcev; angleška je cela Avstralija; Anglija ima važne trgov* ske postojanke na Kitajskem. Pot do vseh teh dežel pa teče skozi Sueški prekop. Sueški prekop je glavna žila na telesu angleške svetovne države. Če prerežete to žilo, Anglija lahko iz* krvavi. Ko bi Sueški prekop prišel v posest sovražnikov Anglije, bi nastala nevarnost, da se angleški imperij zač» ne rušiti. Zato Anglija ne da iz rok Sueškega prekopa in Egipta.
Toda Egipčani niso mirovali. Pod vodstvom darovitega državnika Za» glul paše so se organizirali v mogočno narodno stranko »vafd«, (to je narodni svet) imenovano. Ta je vztrajno na» stopala za neodvisnost Egipta. Po dol» gih pogajanjih se je Anglija vdala; v svečanu 1922 se je Anglija odpoveda» la pokroviteljstvu nad Egiptom. Kralj Fuad je zasedel prestol egipčanskega kralja. Angleži pa so ob tej priliki spo» ročih egipčanski vladi, da si pridržijo v »neodvisnem« Egiptu štiri lepe reči. Prvič: v deželi ostane 100.000 angleš* kih vojakov za varstvo tujcev. Drugič: sudanska dežela na jugu Egipta osta» ne Angležem. Tretjič: železnice in bombažni nasadi ostanejo pod angle» ško upravo. Četrtič: Sueški prekop spada pod angleško državo.
Egipčanski narodnjaki seveda s ta» ko neodvisnostjo niso bili zadovoljni. Vafd je pri volitvah 1. 1924. dobil 185 poslancev od 210. Le 25 poslancev je bilo zadovoljnih z novim položajem, vsi drugi so zahtevali popolno neod» visnost Egipta. Spor med Anglijo in Egiptom se je tako zaostril, da je kralj Euad na zahtevo Anglije razpustil dr» žavni zbor in imenoval za ministrske» ga predsednika Mahmud pašo, vodi* telja zmerne, Angležem prijazne stranke. Mahmud paša je začel vladati kot diktator, brez državne zbornice in proti volji velike večine ljudstva.
Kakšen je sporazum.
Čim je v Angliji prišla Delavska stranka na krmilo, je započela z Egip* tom pogajanja. Nova angleška vlada želi zadovoljiti narodne zahteve egip* tovskega ljudstva, a tako, da ne bodo zadete življenske koristi angleške dr» žave. Pred dnevi sta angleški ministr» ski predsednik Mac Donald in egip» čanski ministrski predsednik Mahmud paša podpisala pogodbo, ki končno urejuje odnošaje med obema država» ma.
Pogodba pravi: Anglija priznava, da je Egipt popolnoma neodvisna dr» žava. Angleško vojaštvo zapusti Egipt; le ob Sueškem prekopu ostanejo angleške čete. Obe državi imenujeta svoje poslanike druga pri drugi. Sudan ostane angleški.
Zadnjo besedo o tem važnem spo» razumu bo seveda imelo egiptovsko ljudstvo, oziroma njegova državna zbornica. Brez dvoma pa je Egipt ne» pričakovano zelo mnogo dosegel. Ka*
ko so mogli Angleži tako popustiti? Motili bi se, ko bi mislili, da jih je k temu gnalo golo navdušenje za svobo« do egipčanskega ljudstva. Angleži so preračunali, da je bolje imeti v Egiptu zvestega zaveznika kot pa upornega podložnika. Razven tega Anglija do« bro ve, da egipčansko gospodarstvo brez nje ne more živeti. Sueški prekop in železnice so v lasti Angležev. An* giija je najboljši kupec za egiptovski bombaž. Gospodarske vezi, ki so se spletle med obema deželama v 47 letih skupnega življenja, so tako trdne in močne, da Egipt mora biti zvest za« veznik Anglije. In ponavljamo: novi angleški vladi je bolj všeč zvest za«
Beseda na mestu.
Pred kratkim smo poročali o biv« šem milanskem občinskem načelniku in poslancu Belloniju, čigar politično in upravno delovanje je poslanec Fa« fina ci o tro napauei. bpor, ki je na* tal, je rešil Mussolini s tem, eia je ime« no v al preiskovalno komisijo, ki je Bel« Ioni ju izrekla ukor. Izid preiskave se je objavil. Nato pa je rimski list »Te« vere« objavil svoje splošne pripombe k temu slučaju, »hevere« izvaja: »Pre« glejmo dnevno časopisje in oglejmo si način, kako so pisali o delovanju ti« stega občim kega načelnika, ki cianes ni bil bas pohvaljen: hvalnice, slavo« spevi in visoko doneče pesmi. Pridev« niki so se razsipavali, pohvale so bile brezštevilne, človeku se je zdelo, da bere papeževo pismo o prištetvi k bla« ženim. Ali tisti časnikarji morebiti ni« so vedeli, da uprava ne gre preveč do« bro? Ne, vedeli so vse, toda ljubezen co mirnega življenja je bila močnejša kot vsak očitek vesti. V najboljših slučajih pa je ozir na stranko in do« movino svetoval molk. Saj nočemo vsakodnevnega časnikarskega škanda« la; prvič, ker ni vzroka in drugič ker je škandal škandal in je umesten samo v obupnih slučajih. Trezno, resno, z dokazi podprto, pravočasno, predvsem pravočasno razpravljanje je pa po na« šem mnenju potrebno, potrebno tudi, da se izognemo tistemu, na kar ne na« migu j e Odbor treh (preiskovalna ko« misija v Bellonijevem slučaju, ur.), namreč hrušču. Javen hrušč je često v nasprotju z molkom tiska in ta molk ga nesorazmerno povečuje. Tisk lah« ko, n. pr. razpravlja o občinskem vprašanju mestne snažnosti. To je vprašanje, ki ne zadeva režima ne fa« šistovskih načel, temveč se tiče iz« ključno snažnosti cest in snažnosti upraviteljev. Ako bi bili v Milanu, v Palermu, v Sirakuzi ali n. pr. v Časti« glioncellu ob jezeru razpravljali o vprašanju mestne snažnosti, bi bilo boljše za vse: za krajevne finance in za dobro ime nekaterih fašistov.
Zakaj se tisk ne bavi s temi stvar« mi? Ponavljamo: malo radi mirnega življenja in malo, ker se ponekod raz« pravljanje smatra kot kršitev discipli« ne. V nekaterih krajih so krajevne oblasti, ki drakonično (pretirano stro« go) preprečujejo vsako kritiko delo« vanja upravnega stroja. Nekateri ne»
veznik kot pa nevaren, uporen pod« ložnik.
Iz navedenega lahko ugotovimo, da je angleška delavska vlada začela z novo politiko napram narodom an« gleškega državnega območja. Položa« ju v Egiptu so podobne politične raz« mere v Indiji. Kakor v Egiptu vafd, ta« ko zahteva v Indiji narodna stranka »svarag« neodvisnost Indije. Kar je za Egipt prav, ne more biti za Indijo napak.
Angleška svetovna država se je za« čela preurejevati v smislu avtonomi« je narodov. To je sila važen razvoj, ki bo tudi na mali evropski svet prej ali slej vplival.
spametniki na deželi so celo prišli do tega, da ukazujejo časnikarjem, naj vsak spis »političnega značaja« (kaj pomeni: političnega značaja?) pretilo« žijo krajevni politični oblasti. To se praktično pravi, uničiti vsako razprav« Ijanje o vprašanjih, ki se tičejo življe« nja občine. Mestna snažnost, zakupi, koncesije, dobave, javna dela itd., vse to se često in rado od krajevnih oblastnih možičkov smatra kot čisto politična snov; zato se o tem ne more govoriti, se ne sme govoriti. Odtod ne« navadno cvetenje spomenic, ustnega zabavljanja, ki je često neutemeljeno, vedno pa nesorazmerno z dejstvom, ki ga je povzročilo, ki mu pa ne vemo mej. Odtod razvada govoričenja, ki je nasprotje fašistovske navade, katera je o tvarjena v zakonitosti, pogumu, nesebičnosti.
Vodja je rekel, da je fašizem stekle« na hiša, v katero lahko vsi gledajo. Isto velja za življenje vsakega politika, za delovanje vsake javne uprave. Za zatiranje zlorabe tistih, ki so se pri steklu zapoznili, da bi izzvali neupra« vičene škandale, so tu stopnje stran« kine oblasti in vlada, ako bi kdo izgu« bil čut za odgovornost, ki ga mora imeti vsak fašist.«
Besede rimskega lista je vsa javnost z odobravanjem sprejela.
Okno v svet.
Konferenca v Haagu.
Pretekli torek 6. avgusta se je priče« la dolgo pričakovana konferenca v Haagu, ki ima nalogo urediti plačeva« nje nemške vojne odškodnine. Nav« zoči so zastopniki dvanajstih držav, ki se delijo v dve skupini. Prvo skupino tvorijo države, ki so konferenco skli« cale (Francija, Italija, Nemčija, An« giija, Japonska in Belgija), drugo pa povabljene države (Grčija, Jugoslavi« ja, Romunija, Češkoslovaška, Poljska in Portugalska.) Navzoč je tudi za« stopnik Združenih držav, ki pa le po« sluša in opazuje. — Prvi dan se je vr« šila slavnostna otvoritev. Že koj v za« četku se je pokazalo, da bo naloga konference težka. Stresemann je na« mignil, da bi rad videl, ako bi Francozi in Angleži izpraznili nemško ozemlje, ki ga imajo zasedenega od konca voj« ne dalje. Pri naslednjih sejah pa se je oglasil angleški finančni minister
Snowden in zahteval, naj se delež, ki ga je Joungov načrt prisodil Angliji zviša, sicer načrta ne bo sprejel. Snowden je to povedal zelo odločno in še sedaj vztraja pri svojem mnenju. Pregovori se vršijo že ves teden, a brez uspeha. Vse druge države trdijo, da je Joungov načrt nedeljiva enota, ki se mora sprejeti v celoti. Ako se Snowden ne bo udal, se konferenca utegne razbiti. Nekateri trdijo, da to ni Snowdenov namen, da hoče marveč le izsiliti, da se za sedež nameravane velike mednarodne banke določi Lon«
on. Gotovo ni ne to ne ono. Odloči« tev bo prinesla bližnja prihodnost.
Desetletnica nemške ustave.
V	nedeljo 11. avgusta je pre eklo deset let, odkar so v slavnem nem« . kem mestu Weimar u sprejeli seda« njo nemško ustavo, ki znači pre om s preteklostjo in zače ek nove dobe. Weimarska ustava je odpravila mo« narhijo in uzakonila republiko ter po« stavila nemško državo na zelo demo« matično podlago. Za to ustavo so gl,
s ovali socialisti, centru, n in Strese nannova ljudska stranka. Hudi na« sprotniki weirnarske ustave so pa ko« munisti in nemški nacionalci, ki je dolgo časa niti priznavali niso. Bila jim je trn v peti radi republikanske in sociaIno«politične vsebine. \ endar pa se je ustava obdržala in utrd la v nemškem narodu čut za demokracijo. V nedeljo so slovesno obhajali deset« letnico, odkar je ta ustava v veljavi.
Krvava stavka.
V	rudarskem okrožju Lupeny v Romuniji je oni teden stavkalo kakih 3000 rudarjev. Da bi svoje zahteve glede zboljšanja položaja podprli, so zasedli tvornice in vhode v rudnik in ustavili črpalke vode in strupenih plinov. V rudniku je ob tem času de« lalo par tisoč delavcev, ki niso hoteli stavkati. Električna luč je odpoveda« la, voda in strupeni plini so napredo« vali in vsi ti delavci bi utonili ali se zastrupili. Da se prepreči velikanska nesreča, je bilo treba izprazniti vhode v rudnik, pognati črpalke v tek in pri« žgati električno luč. Ker se delavci ni« so hoteli umakniti, je došlo vojaštvo začelo streljati. Bilo je mnogo mrtvih, menda kakih 40, in ranjenih. Vojaki so zasedli tvornice in napravili red. Sedaj je v stavkovnem ozemlju mir. Vlada je začela ostro preiskavo, da se bo dognalo, kdo je nahujskal delavce do tega koraka.
Težka zadeva.
Zadnjič smo že pisali o angleških predilniških delavcih v Lancashire«u, ki so že več kot štirinajst dni brez de« la, ker so jih podjetniki vrgli na cesto. Prizadetih je nad 500.000 delavcev. Vzrok je v tem, ker niso hoteli spre« jeti znižanja plač. Podjetniki so jim hoteli znižati plače za 12 odstotkov. Delavci so se uprli in tako je prišlo do tega hudega spora s tako težkimi posledicami. Ako se stvar ne bo reši« la, bo posredovala vlada. Spor med delavci in delodajalci je že star skoro poldrugo leto. Prejšnja, konservativ« na vlada ga je skušala rešiti z lepimi besedami, a ni šlo. Rešiti ga bo mora« la le delavska vlada.
Kaj nam z dežele pišejo?
Iz goriške okolice.
Rubije. — (G o d č e v s k i obisk.) — Oglašamo se prvič v Novem lista z vestjo, da se zanimajo za naš lepi kraj tudi fantje mirenskega godbenega krožka. V nedeljo dne 4. avgusta so v parku gosp. barona Biànkija priredili javen ples. Domači fantje, menda užac ljeni, ker se izrabljajo njih predpravic ce, so odkorakali iz vasi in se vrnili še le, ko so godci začeli pešati. Nenavadc no mnogo gledalcev in plesalcev je zac dovoljno vztrajalo do konca; posebno okoličani so se odlikovali. Zavednejša mladina iz bližnjih Sovodenj se je pleč sa vzdržala. Grad, kjer so nekdaj goc spodarili tolminski grofje, je bil med vojno razrušen in je še v razvalinah. Razumljivo, da je romantična slika tee ga kraja pripomogla obiskovalcem do tolike vztrajnosti.
Preval pri Moši. — V četrtek na Marijin praznik bo posvečena od voj' ne porušena cerkvica Marijinega vnebovzetja. Ob deveti li je sv. maša, poc poldne ob štirih pa slovesna procesi» ja. To Marijino sve išče, ki je bilo štirinajst let v razvalinah, je silno sta* ro. Pred vojno so ljudje iz vse goc riške okolice romali k Mariji na Preč val. Zdaj se bo nemara ta stara navac da spet obnovila.
Vrtojba. — (Srebrna maš a.) Že v soboto na vse zgodaj nas je zbuc dilo veselo pritrkovanje. Naš g. vikar France Švara je obhajal petindvajsete letnico mašništva. Ta redek jubilej smo slovesno praznovali zadnjo nedec ljo. Zbrali smo se že pred sv. mašo pri slavoloku. Tu je sprejela slavljenca deklica s pozdravnim nagovorom in mu poklonila krasen šopek belih nae geljnov. Ganljivo je bilo videti, ko je šel jubilant, spremljan od belo oblečec nih deklic, katere so mu s cvetjem posipale pot, tja do oltarja. Ob 9. uri je srebrnomašnik ob asistenci več due hovnikov daroval jubilejno sv. mašo. Med sv. mašo nam je g. župnik svetoc lucijski Jože Abram v izbranih besec
dah orisal slavljenčevo borbo in žive Ijenje. Po sv. maši je jubilant sprejel več čestitk in darov od raznih društev in občanov. Pa kaj bomo naštevali vse podrobnosti tega za našo vas tako lec pega dne. Naj rečemo kratko:
Da bila je vesela in zadovoljna vsa naša fara ob srebrni maši našega gospoda Franceta Švara. Bog živi ga in ohrani še mnogo let med nami!
V r to jbenski
Vogersko. — (Prvo s v. ob h ac j i 1 o.) — V nedeljo dne 11. t. m. so imeli naši mali prvo sv. obhajilo. Prač znovali so najlepši dan svojega živi j ec nja v precejšnjem številu. Ganljiv je bil govor, ki ga je imel naš g. župnik.
—	Pevski zbor se res dobro razvija; le bolj prikladne pesmi bi morali vzeti.
—	Letina nam še dobro kaže, le ljubeč ga dežja bi bilo treba. — Ta teden bo» mo začeli z robotami popravljati obe činske poti, ker so nekatere precej poe kvarjene. Taka je tudi cesta do šole.
žz Vipavske doline.
Batuje. — Dne 5. t. m. je g. prof. Fornazari iz Gorice otvoril pri nas strokovni risarski tečaj za mizarje. Ker je v naši okolici, zlasti v bližnjem Selu, že izza pred vojne močno razvie ta mizarska obrt, želimo tečaju, ki bo trajal 4—5 tednov, dosti uspehov.
Lokavec, —■ (Lesna industri; ja — Letina. — Našekvarte.)
Kljub temu, da je lesna industrija tako razvita in da so tam skoraj vsi moški zapogni, nam vendar ne gre nrav dobro. Dela se namreč na akord. Razen tega so na še vse žage na vo ’o: ker pa je že dve leti pomanjkanje voc de. se malo zasluži.
Kaj pa z letino? Sena smo nako-ili polovico od lani. Naš nlavni pridelek: koroza se je do preteklega tedna še nre^ej dobro držala. Krompirja bo bolj malo, ker tuje reme ni za našo zemljo.
Z nečem se pa pohvalimo. Kljub tee mu, da imamo vaško godbo, že nismo
štiri leta plesali. Zdaj je pa še Mirkoc va harmonika šla »pod žarke«. Smo pa v nečem drugem na slabšem. V cere kev še hodimo, a le ob nedeljah zjuc traj. Pri popoldanski službi božji ga ne boš videl fanta. Molimo raje na podobice. To kvartanje bo treba malo iztrebiti!
Šturje. — (Naš vodovod.) — Dne 1. avgusta smo pokopali spoštoe vano Antonijo Čoha, mater enajstih deloma nepreskrbljenih otrok. Uglede ni in spoštovani rodbini naše iskreno sožalje.
Zadnji dež je nekoliko omilil sušo, ki je pobrala po peščenih tleh koruzo in krompir.
Ker smo že pri suši, preidimo na naš vodovod. Vsi odjemalci vode se zelo zanimajo, kako bo obč. načelnik uredil to zadevo. Krivično se nam zdi, da bi nas zen a čili v cenah s tistimi, ki imajo naš Hubelj prf Gorici. Mi smo popolnoma pri izviru ter je naš vodoc vod skoro že plačan. Poleg tega imajo naši upravičenci gozda in Stavnika
20.000	lir v vodovodu.
Občinski načelnik je povabil vse gori imenovane upravičence na sec s tanek, ki se ie vršil v nedelo. Prav bi bilo, da bi se bili tega sestanka ude c ležili vsi upravičenci Stavnika in da bi se končnoveljavno uredila ta pereča zadeva.
!z Istre.
Hrušica. — (Z p k a j imamo denar.) — V celem podgrajskem okolišu ni toliko naročnikov na Novi list kot bi jih moralo biti. Vsakdo se izgovarja na revščino in slabe letine. To^a ko pride opasilo, je pa vse v svili. Zlacti pa še ona dekleta, ki imajo mašo pod lipami pred cerkvijo.
Za zadnje oparilo smo plesali kar ''va dni. Fantje smo potro ili po 50 lir za ples, kje je pa še jed in pijača! Go'Jba nas je stala 1100 lir. Pa še goc vo ri tu o o revščini; saj se nam bo svet smejal
JVtopVfi] — (Gest?.	~ 1-
pališče. — Zvonovi.) — Omec niti moramo, ^a je povoljno rešeno pec reče vprašanje glede poprave cecte

Dr. Ivan Tavčar
Cvetje v jeseni.
Še je vprašala:
»Koliko si dal?«
»Devettisoč in petsto.«
»Si vse plačal?«
»Vse.«
»Boš imel kaj dolga?«
»Nič.«
Pristavila je grenko: »Na doto ti menda ne bo treba gledati.«
»Ne.«
Po kratkem premolku sem pričel: »Pravijo, da je zemlja dobra in da se dosti pridela.«
»Jàde.«
»Živelo se bo torej lehko. Gospo» dinja, se ve, bo morala pridna biti, ali živelo se bo lehko.«
»Jàde.« Ta dvojna poljanska pritm ditev ji je prišla kot smrtni izdih, tac
korekoč kot srčna kaplja krvi črez bledaHa ustna. Pri tem ji je glavma popolnoma zlezla na roko. in zaječala je: »Tako čudno me notri boli!«
Nisem se mogel več vzdrževati, naslonil sem se k nji ter ji šepnil na uho:
»Govoril sem z očetom in materjo, oba sta zadovoljna, da se oženim pri Presečnikovih, če me ti hočeš.«
Bliskoma je dvignila glavo in tudi telo j e iztegnila, da ie stala kakor sveča tik mene. Obraz ji je bil v tre--nutku bel ko sneg, potem pa se je zopet žaril ko roža, da se je videlo, kako ji je vrelo po duši. Izpregovo» riti ni mogla in šele ko sem ponovil, če me hoče, je vzdihnila: »Jest?«
»Da, ti Meta! druge nočem, samo tebe vzamem! Sedaj odgovori, če me hočeš?«
Izpregovoriti le ni mogla. Odpirala je ustna, ali beseda le ni prišla iz njih, nakar je pričela z glavo kimati in po»
kimala ie trikrat ali štirikrat, tako da ni bilo dvoibe, da me hoče.
Raztegnila je roke proti meni in hi» poma, me je objela — pri nas se za» ljubljen parček ne poljubuje, pri nas se objema — in čutil sem, kako mi ie tesno oklenila roke okrog vratu in kako je pritiskala svoje lice k mo< jemu.
»Tako sem se bala,« je zaihtela, »da vzameš Fortunovo!«
»Šemica, ali sem Katro klical?«
»Za vselej prideš na Jelovo brdo?«
»Za vselej ! Za vse življenje bova mož in žena.«
»Mož in žena!« Takrat se je spu» stila v jok in jokala je, kakor še nik» dar nisem slišal jokati ženske. Vse te» lo se ji je treslo in krčevito se je pri» tiskala k meni. Moja tolažba je ostala brezupešna.
»Mož in žena vse življenje!« — to so bile zadnje besede, katere je tar» naia med solzami!
pod Mačkovljami. Zares se nahaja v obupnem položaju. Bomo za to srčno hvaležni odločujočim ljudem ne le Mačkovi j ani, marveč tudi Osapci, Ga# brci in druge vasi, katere to cesto ne» obhodno rabijo.
Drugo vprašanje je novo pokopališč če pod vasjo. Staro pokopališče na vr# hu je bolj podobno razvalini kakor pa kraju zadnjega počitka nas vseh. Naj omenim, da se g. Ivan Tul, bivši vaški načelnik in nekateri naši možje mno* go trudijo za to važno zadevo.
Tretje vprašanje se pa tiče novih zvonov. Tudi to je v polnem teku in upamo, da bo tudi to ugodno rešeno. Potreben je poprave tudi zvonik. Ne# kaj denarja za to smo že zložili.
Letina nam je zelo dobro kazala, suša nam preti, in če ne bo v kratkem izdatnega dežja, se bo naš trud slabo izplačal.	Vaščan.
P sčice. — (Pošta. — Ogenj. — — K a kobomoplesali.) — Naša vas šteje okoli 94 hiš, a naročnikov Novega lista je samo 5. Torej zbudite se!
Pošto imamo v neredu. Iz Gorice pride v Podgrad drugi dan po oddaji. Iz Podgrada v Račiče, kamor je 1500 m potrebuje štiri dni. Prosimo oblast# va, da napravijo red!
Dne 31. 7. je pogorela hiša posestni# ka Antona Ladiča. Pogorelo mu je vse seno. Vnelo se je okoli 5. ure po# poldne na seniku iz dozdaj še nežna# nega vzroka. Iz Podgrada so prišli gasit z brizgalnico, a je bilo že pre# pozno. Priporočamo se dobrim srcem za pomoč! — Žita je manj od lanske# ga, Sena pa hvala Bogu več. — Če ne bomo v nadlego, se zglasimo še po na# šem shodu, ki bo na 18. t. m. Bomo povedali, kako bomo plesali.
Prešnica. — (Novi vodovod.)
Pretečeno nedeljo smo imeli v Preš# niči otvoritev in blagoslovitev novega vodovoda. Slavnosti se je vdeležilo do# sti ljudi iz bližnjih vasi in vsi domači# ni. Po končani slovesnosti je bil naj# bolj zanimiv prizor, ko je pastir Frane prijahal na konju pred svojo čredo k napajalniku, ki se nahaja pred vodo# vodom in se je dal slikati, da bo na ta
Naenkrat so se ji razrešile roke, s katerimi je bila objela moj vrat, in desnica ji je onemogla zdrknila črez mojo ramo. Obrazek, ki se je nagnil od mojega lica, je bil brez vsake kaplje krvi. Oči so se ji široko odpr# le, in okrog ust. katera so tudi silila narazen, se ji je, napravila črta bolesti in muke. V hipu je brez zavesti ležala
v mojem naročju --------—
In tedaj sem mislil, da je tudi meni prišla zadnja ura! Umeti nisem mo# gel,da je umrla, da mi je v rokah umr# la, a še danes, ko je preteklo toliko let in ko se še vedno vsak hip živo spominjam tistega trenotka, imam občutek, da ni resnica, da je zgolj le moja domišljija, da je umrla — pa je v resnici umrla! Zdravniki so sicer trdili,, da ji je srčna hiba vzela živ# 1 j en j e in da bi bila morala prej ali slej od kake večje razburjenosti u# mreti, ali jaz vem bolje: zavest sreče ji je vzela življenje!
način ostal spomin na blagoslov in otvoritev vodovoda in pa tudi na na# šega veselega pastirja Franeta.
Ko je gospod župnik blagoslovil no# vi vodovod je bilo vse tiho kot v cer# kvi; nato je občinski zastopnik spre# jel ključ od obč. načelnika. G. obč. na< čelnik se je zahvalil zastopniku in vsem vaščanom. Nato je deklica izro# čila načelniku škarje, da prestriže trak, s katerim je bila privezana pipa. V ve# liko radost vseh je zdaj začela bruhati voda v napajalnik in v perilnik. Po otvoritvi so bila oblastva povabljena na dober prigrizek, a popoldan je po# vabil obč. načelnik vse vaščane na ko# zareč vina.
Movraž pri Buzetu. — (Šolsko poslopje. — Letina. — Poro# k a. — Naši ljudje.) — Ze pred 20. leti smo si kupili staro hišo z vr# tom. To smo si mislili popraviti za šo# lo. L. 1913. nam je rekel gospod župan Trinajstič iz Buzeta, da bo vse občina plačala. Tako je ostalo do leta 1927. Staro poslopje se je zrušilo. Letos smo se lotili popravljanja s svojim denar# jem. A načrt je spet padel v vodo. Zi# dar ji so že nekaj'zgradili, pa je občina delo ustavila. — Fižola smo nabrali od domačega semena obilo: od kupljene# ga pa jako slabo. Krompirja bo tudi obilo. — Dne 12. pr. m. sta stopila v zakon 65#letni Andrej Hrvatin in Ma# rija Sirotičeva. Bog ju živi! — Naši ljudje jako zanemarjajo čitanje. V Movražu ne moremo, ker se mudi na delo. Čas pa je za na tržaške »ringel# spile« in »šagre«. Preveč smo mehki, ker nas vsak veter hitro pretrse. V na# ši vasi sta samo dva naročnika »No# vega lista«. Sramotno število!
Socerb. — V našem »Novem listu« se še nismo oglasili. Dobrih novic ta# ko ni. Letina bo srednja, suša nas je prepel stisnila. Sena smo pridelali no# lovico manj kot lani. Krompir in ječ' men kažeta dobro. — Na praznik sv. Socerba je bila sv. maša po stari na# vadi v jami, blagoslov na smo irceli v cerkvi. V borovem gozdu ie nastal ogenj. Bali smo se, da se razširi tudi na vas. S pomočjo karabineriev se nam je posrečilo pogasiti ogenj.
Vsako leto zahajam in večkrat tudi I vsak mesec v pogorsko vasico. Moja | duša je v pogorju, Meta zame ni umr# la! Pred mano živi še vedno v podobi mladosti in devištva. Da sem jo vzel, potrl bi jo bil zakon, potrlo bi jo bilo delo. Vse to bi bilo streslo cvet ž nie# nega telesa, dočim mi živi dandanes še vedno v tisti cvetlični nežnosti, ka# tera pri ženski tako rada in tako hitro usahne!
Leto za letom prihajam na Jelovo brdo, in sprejemajo me, kakor bi me bili sprejemali, da sem postal pravi zet. Od pričetka smo težko in grenko živeli. Mati Barba ie obilo jokala, pia# čevala je za maše in veliko je molila: Boštjan pa je taval v nekaki zmede# n osti okrog in videl se nam ie, kakor bi gledal na reči okrog sebe z visoke gore, ne da bi jih mogel nadrobno pregledati. Ali Bog se ju je usmilil! Kakor Elizabeta v sv. pismu, je povila priletna Barba sina, katerega smo kr# !
Iz idrijskega kotla
in okolice.
Dekanijski pevski zbor. — V nedeljo — kot je bilo napoveda# no — so prišli v Idrijo vsi cerkveni zbori iz naše dekanije. Žal, da so Čr< novršci, opravičeno sicer, izostali. Pri deseti maši je naj prvo oče vsega na# šega pevskega gibanja, preč. msgr. v prisrčnem nagovoru razjasnil pomen tega nastopa in cerkvenega petja sploh. Njegove besede bodo gotovo marsikaterega pevca in pevko vzpod# bujale k vztrajnemu nadaljnemu so# delovanju. Nato je raz kor zadonela naša pesem iz 151 grl naših vrlih pev# cev in pevk pod spretnim vodstvom č. g. Žagarja. Ne mislim podajati ka# ke ocene, vendar trdim, da je ta prvi nastop očaral tudi kakega dvom# Ijivca. Baš ta dan smo se imeli priliko prepričati, da se v naših župnijah na# bajajo jako dobre pevske moči, kajti tako mogočnega in tudi lepega petja še skoro nismo slišali. Če vpoštevamo ene same vaje, je bil nastop tudi teh# nično jako posrečen. Želimo prav iskreno, da bi se slični nastopi več# krat ponavljali, kajti nabito polna cer# kev zjutraj in malo mani popoldne pri litanijah, je to željo dovolj jasno dokazala. Vsem pevcem in pevkam, ki so nam priredili tako lep užitek in ki se — po besedah gosp. dekana — tako požrtvovalno trudijo za čast bo# žjo — Pa vsa čast in hvala. Vsem onim, bodisi v tej ali oni župniji, ki imajo zmožnost za petje, naj bo pa ravno ta dokazan uspeh v spodbudo, da tudi oni pristopijo k domačemu cerkvenem zboru.
Novomašnik. — Prve dni juli# ja je v Ljubljani daroval svojo prvo sv. daritev naš rojak g. Karol Kplenc. G. novomašnik — lazarist — je sin pok. paznika Matije in brat g. kapla« na Franceta Kolenca. Naj. sprejme ob tej priliki — četudi nekoliko pozno — od svojih someščanov iskrene če# s ritke!
Nov grob. — Iz Škofje Loke je prišel glas, da je tamkaj umrl mnogim
stili na ime sv. Boštjana. Ta raste, ka< kor raste žito na polju, če ima dosti dežja in tudi dosti solnčne gorkote. To otroče nosi s sabo obrazek, ki je do zadnje črtice izrezljan iz Metinega obraza. Vsi imamo veselje nad njim. Naše skrbi ga obdajajo, kakor obda# iajo skrbi starih mladiče v gnezdu. Mori nas predvsem skrb, da bi ga nam ne vzelo tako kakor Meto, in par# krat ga vlečem v Loko, da ga preišče prijatelj Arko, a leto za letom je srce v redu. Ob takih prilikah me moj pri# j atei j tolaži: »Mene bi bil vprašal, pa bi ti bil vse razodel! Punco sem dobro poznal, rdeče lise je dobivala na lice in tudi druga znamenja je imela, ki so kazala na srce. Z eno besedo: vive# re non poterat! Mene bi bil vprašal, pa bi si bil prihranil dosti bolečin!« Pustil sem, da je govoril: bil je glasna, a vendar dobra duša. In prišlo je kma» lu leto, ko je tudi njemu zapel zvon# ček: vivere no poterat! (Dalje.)
Idrijčanom dobri znani Anton Maj» nik, železn. čuvaj. Blagi, izredno do» bri in delavni oče je zapustil svojo ljubečo družino v 56. letu starosti. Bil je vobče priljubljen in spoštovan mož. N. v m. p. Njegovi družini toplo sožalje.
Gore nad Idrijo. — Z novim šob skim letom bosta odšli naši dve učite» ljici v notranjost države. Naj sprej» meta s tega mesta toplo zahvalo za vse svoje sodelovanje na naši šoli.
S Pivke.
Postojna. — (Smrt. — Politi» č e n sestanek.) — 5. t. m. je pre» minul v 48. letu g. Josip Vadim. Kot priznan kolarski mojster je svojo obrt razširil in uvedel v delavnico stroje. Javno je deloval kot načelnik požarne hrambe. Kako je bil priljub» ljen, je pokazal veličastni pogreb. —
V	nedeljo 11. t. m. so zborovali v Po» stojni kraški politični tajniki. Razgo» varjali so se o političnem položaju tu» kajšnje obmejne pokrajine. Ob tej priliki se je vršila velika vrtna veseli» ca v prid mladinskim organizacijam
občine.-----(T e m p e r at u r a.) —
Letovišče.) — Predzadnji teden je vročina hudo narasla. V senci je to» plomer kazal nad 30 stopinj, na solncu pa tudi 40. Ob takem pripekanju je skoraj nemogoče prestajati na ob» solnčenih ulicah. (Kako so koristni drevoredi!) Dobro pa je pri nas, da se kljub dnevni vročini zvečer tempera» tura znatno zniža in postane ponoči zrak prijetno hladen. Zato pa lahko počivamo. — Letoviščarjev je vse polno, tako da so vsi lokali zasedeni.
V	petek zvečer in v soboto zjutraj nam je Bog spet poslal nekoliko dežja na izsušena tla. Dozdaj je letos vedno pravočasno namočilo.
Umrla je Ivana Pavlovčičeva v sta» rosti 87 let.
Gradi se dom za »balillo«. Prostor, ki so ga uporabili, stoji za bivšim gla» varstvom, kjer so stala v krogu mo» gočna drevesa, ki so jih morali odstra» niti, ker bo stavba velika.
S Krasa.
Šmarje pri Sežani. — (O b i s k na šmarskem opasilu.) — Dne 28. julija me je zaneslo v Šmarje, kjer so imeli ta dan Smarci in obenem tudi Danci — oboji namreč spadajo pod zvon Matere božje »v Leskov ji« — opasilo. Prišedši v Šmarje, sem se usta» vil pred cerkvijo, odkoder sem opa» zoval šmarski in danski »fulk«, priha» jajoč k maši. Mene je najbolj zanima» la družba deklet, ki so bile to pot še precej spodobno oblečene. Kmalu po» tem je zazvonilo k maši. Čeprav imajo Smarci troje zvonov, je le z dvema zvonilo, ker je veliki zgodovinski zvon, kar je že vsem znano, ubit. Čas bi že bilo, da bi ga dali Smarci preliti! — Pri maši se je pelo latinski s spremljevanjem na harmonij; tudi je imelo biti med mašo darovanje za cerkvene pevce, ki je pa odpadlo, ker je bila cerkev skoro prazna. Po maši sem šel pohajat po vasi. Opazil sem
precej nereda. Šmarcem ne dela nika» ke časti njih kal, poln nesnage in bla» ta; vaške poti so potrebne poprave in vaška znamenja so zapuščena. Popol» dne pri večernicah so nekateri cer» kveni pevci štrajkali, in sicer menda zato, ker so premalo ajmožne v »škrabco« dobili!
Kreplje. — (Naše sadjar» s t v o.) —■ V 18. številki »Novega li» sta« je dopis, ki hvali gospodarja sad» jarja. To mi daje povod, da tudi jaz izrazim misel, da bi bilo dobro tudi na Krasu vpeljati gojenje breskev. Vplivni možje bi se morali zavzeti za to važno stran našega gospodarstva.
—	V Dutovlje bodo prišli kmalu novi zvonovi. Vsa čast za trud gre duh. svetniku Šoncu.
Rodik. — V nedeljo smo imeli pri nas ples. Vse je plesalo, staro in mia» do, kakor da nimamo potrebe denar» ja! Kadar pa pride davkar, vsi toži» mo o slabih časih in slabi letini Na plesu si videl matere s svojimi hčer» kami, napudranimi na prst debelo. Prišle so menda iz Pariza. Res lep zgled dajejo vsej vasi. — V sredo smo spremili k večnemu počitku našega »Jakoba«; pod tem imenom je bil znan daleč okoli. Dočakal je visoko sta» rost. Bil je skrben gospodar in krščan» ski oče. Pogreb je bil prav lep, tudi godba je igrala. Naj počiva v miru!
iz Brd
Vedrijan. — Že veliko let smo brez stalnega organista. Saj ne, da bi pevci lepo ne peli, a lahko bi bilo boljše. To se je opazilo na god sv. Ane. Kot dru» god je tudi pri nas začela suša delati svoje.
Šmartno. — Bali smo se, da nam bo suša vzela vse pridelke kakor lani, a prišel je dež še pravočasno. Nikar pa ne mislite, da ni napravila nič škode. Koruza in fižol sta trpela najbolj. Z veseljem pozdravljamo sklep našega č. g. župnika, da hoče imeti vsako pr» vo nedeljo v mesecu dve sv. maši. Do» bro bi bilo več dostojnosti v naši cer» kvi, da ne bodo po drugih vaseh govo» rili, kako je pri nas.
Iz Reške doline.
TrnovosBistrica. — (Ob slovesu.)
—	Kakor čujemo, nas bo v kratkem zapustil priljubljeni gospod dekan Dolenc Janko. Prijetna dolžnost nam je, da mu ob slovesu spregovorimo par besed. Še ko ie pred leti kaplano» val pri nas, si je znal pridobiti spo» štovanje vseh faranov. Z veseljem smo ga potem pričakovali, ko smo zvedeli, da je imenovan v Trnovo za dekana. Pripravili smo mu res lep sprejem. Upamo, da se je tudi on do» bro počutil med farani, ki so ga tako iskreno ljubili. Prečastitemu gospodu dekanu pa želimo, da bi mu novi fa» rani bili ravno tako vdani, kakor smo mu bili mi in bi ga tako prijazno spre» jeli, kakor smo ga mi.
Srečno pot!	Farani.
Brezovica. — (Smrt.) — V četrtek L avgusta nas je za vedno zapustil najljubši naš tovariš Lojze Cevna.
Kruta morilka jetika nam ga je iztrga» la komaj 22 let starega. Kako je bil priljubljen, je jasno pričal njegov po» greb. Še bolj pa krvavi srce onemu, ki ga je tudi razumel; bil je ves naš in naša gruda mu je bila sveta. Ljubil jo je z vsem žarom svoje mlade duše, naša mila pesem mu je bila ljubljen» ka. Lojzek dragi, zdaj prepevaš ne» beško alelujo. Tvoj spomin pa nam bo ostal v bodrilo. Počivaj sladko v ljubljeni domači zemljici! Družini na» še sožalje!
Trnovo. — (Samostanska š o 1 a.) Dekliška šola v trnovskem zavo» du N. D. obsega sedaj petrazredno ljudsko šolo in tri dopolnilne razrede, ki so doslej odgovarjali trorazredni meščanski šoli. V šolskem letu 1928— 29. se je VI. razred pretvoril v tako» zvani »I.o Corso d’avviamento tečni» co«. Predpisanih je 40 tedenskih ur. Poleg navadnih šolskih predmetov se goji zlasti risanje, gospodinjstvo in zdravstvo. Tudi francoščine se učijo tri ure na teden. Letos bosta I. in II. tečaj. Ker je sposobna za II. tečaj te šole (oz. VIL razred) le učenka, ki je dovršila prvega, je priporočljivo, da se vpišejo že v I. tečaj vse one dekli» ce, ki žele obiskovati to šolo, sicer ne bodo mogle biti sprejete neposredno v drugi, oziroma tretji tečaj. Po do» vršenih treh tečajih je tem deklicam zagotovljen vstop v razne višje šole, in sicer brez vsakega sprejemnega iz» pita, kar je gotovo zelo ugodno v se» danjih šolskih razmerah.
Kakor že več let, bodo vodile č. se» stre tudi letos gospodinjski tečaj. Star» ši, ko bi vi vedeli, kako veliko dobroto izkažete svojim hčeram, če jih po» šljete k tem tečajem, bi prav gotovo ne zamudili priložnosti! Vedite, da ni mnogo na tem, koliko hčerka za živ» Ijenje ima. ampak koliko za življenje znà! Naučijo pa se dekleta pri teh te» čajih vsega, kar potrebujejo pri vsak» danjem življenju za duha. in sreč, zla» sti pa dobrega gospodinjstva.
Prošnje naslovite na Vodstvo zavo» da N. D. Trnovo. P. Torrenova»Bister< za — Prov. Carnaro. — Tudi natanč» nejša pojasnila boste dobili, ako se obrnete pismeno na zavod.
Iz Gor. * V
Tolmin. — (Sprejem presto» lonaslednika. — Odkritje Dantejevega spomenika.) »
V četrtek dne 8. avgsuta smo imeli v Tolminu veliko slovesnost. Ob na» vzočnosti kraljeviča Humberta je bil odkrit Dantejev spomenik. Že ves te» den so se vršile priprave za to sloves» nost. Točno ob 5. uri popoldne, kot je bilo rečeno, je prestolonaslednik prispel v Tolmin, Izstopil je pred sla» volokom, kjer ga je sprejel tol. obč. načelnik in drugi številni veljaki. Na» to je s svojim spremstvom šel proti odru, ki je stal v javnem vrtu tik Dan» tejevega spomenika. Predno pa je sto» pil na oder, ga je v imenu šolskih otrok pozdravil mali Slavko Komac in ga prosil, naj sprejme šopek planik, ki mu jih je potem izročila šolska deklica. Prvi je imel govor obč, podnačelnik
iz Florence comm. Cheus Dauphine, ki j je izročil obč. nač. bronasti kip Dante* ja Alighierija, ki ga je darovalo Tolmi* nu mesto Florenca, lirugi je govoril dr. Marsan in se mu v lepih besedah za* hvalil za dragoceni dar. Po končanih govorih in pozdravih se je prestolom naslednik podal na novo županstvo, ravno dozidano poslopje, kjer so mu bili predstavljeni vsi obč. načelniki, polit, tajniki, duhovščina in zastopnic ki raznih organizacij. Predno pa je princ Humbert zapustil županstvo, se je pokazal tudi na balkonu in občim stvo ga je burno pozdravljalo. Prvič je prestolonaslednik obiskal naše kras je ob lepi Soči. Upamo, da mu bodo ostali za vedno v neizbrisnem spo* minu.
Lokovec. — V nedeljo dne 4. avg. smo blagoslovili novo začasno kapelo. Nadomestovala nam bo cerkev, kate* ra se je morala radi varnosti zapreti. Kdaj bo popravljena, to je težko reči. Vojna škoda je nizka in ne bo "krila stroškov, a ojbčina je revna. Želimo pa, da bi se čimprei vrnili v prenov* ljeno cerkev, kajti dalj ko bomo od* lasali s popravljanjem, večji bodo stroški.
Kobarid. — (Konjski tatovi.) Pred kratkim so se pri nas zopet po* javili konjski tatovi. Posestniku Leba* nu iz Volarij in Šavliju iz Selišča so odpeljali dva konja s planine. Tatove so izsledili že v Volaričevi gostilni na Idrskem, ker so tam pustili svoja ko* lesa. Sled je šla potem čez Livek v Šempeter v Benečiji. Konje so dobili. Uzmoviča, ki sta doma iz Benečije, pa premišljujeta v celici o svoji usodi.
Mlinsko pri Kobaridu. — (Roma* nje.) — V nedeljo 25. t. m. se bo vr* šilo romanje mož in fantov na Barba* no. Kdor se hoče romanja ude’ež:ti, naj se zglasi pri Andreju Uršiču, Mlin* sko št. 6 do 18. t. m. Potniški avtomo* bil stane tja in nazaj 26 lir.
Iz tržaške okolice.
Sv. Križ pri Trstu. — (P r i 1 j u b*
1 j e n zdravnik.) — Letos bo rav* no trideset let, odkar biva naš pri* ljubljeni zdravnik gospod dr. Janez Bechtinger med nami. Prišel je k nam iz Gradeža. Tam je še dandanes v najboljšem spominu. Bil je vedno usmiljen Samaritan, ki je vedno po* magai ubogemu ljudstvu.
Barkovlje. — (Za in proti dež* ju. — Rešeto namesto stre* he.) — Po daljšem molku se spet oglasimo. Prevzetni smo skoraj posta li, odkar nam je nebo tako milosti* vo, da nam nebeški vrtnar vsako toli* ko dobro zalije. Oddahne se breg; po* sebno pa gornji del okoli ceste, kjer se ob drvenju vednih avtomobilov . vzdigujejo celi oblaki prahu. Tu smo posebno ubogi z vodo, ker napeljava nima dosti moči. Če ne dežuje par dni pa smo spet suhi. Ali kakor se mi, kar nas je na hribu, veselimo v :ake dobrodejne kapljice, tako ga nekateri nabrežni gostilničarji preklinjajo, ker če ni mestnih ljudi na izprehod, so v zgubi. — Z velikim veseljem opažu*
jemo, da sedanja mladina, razen ne* koliko izjem, ne popiva več po gostil* nah, ampak išče zabave večinoma po športnih igriščih. Kaj pa s cerkvijo? Mogoče mislite, da bo kmalu nova; ali pa vsaj prenovljena. O ne! Bojimo
Došle knjige.
Ivan Hribar: Moji spomini. I. del. Od 1853. do 1910. leta (1928., str. 507), II. del. Osvobo* jevalna doba. (1928., str. 550). Natisnila tiskar* na Merkur v Ljubljani.
Franjo Šuklje:	Iz mojih spominov. (I. del,
1926., str. 217. II. del, 1929., str. 204.). Založila Jugoslovanska knjigarna v Ljubljani.
Mario Maurizi: Follia. (Racconti.) Officine grafiche Vecchioni, Aquila. 1929. Str. 146. — (Cena 8.50.)
France Bevk:	Krivda. Povest. Trst, 1929.
Književna družina »Luč«. Str. 135.
Martin Kukučin: Mišo. Poslovenil Slavko Slavec. Trst, 1929. Književna družina »Luč«. Str. 64.
»Luč«.
Poljudno*znanstveni zbornik. V. Zbral Lavo Čermelj. Trst, 1929. Književna družina »Luč«. Tiskala, izdala in založila tiskarna »Edinost« v Trstu. Str. 106.
Peti zvezek poljudno znanstvenega zbornika »Luč« je posvečen slovenskemu šolstvu v Ju* lijski krajini do 1. 1923., to je do Gentilejcvo šolske reforme, ki je slovensko šolstvo sploh odpravila. Vsebina je zelo mnogovrstna. Fer* do Kleinmayr poroča o slovenskih ljudskih še* lah v tržaški okolici od 1. 1868. do konca (prim. »Luč«, III. Ljudsko šolstvo tržaške oko* lice v svojih početkih [do 1868.]), Lavo. čer* melj piše o strokovnem šolstvu v Trstu in o realki v Idriji, Forojulicnsis obravnava dele* vanje goriškega šolskega društva »Šolski dom«, —i— pa objavlja Doneske k zgodovini sloven* ske gimnazije v Gorici. S tem seveda še dale* ko ni opisano stanje šolstva na ozemlju Julij* ske krajine, kakršno je bilo 1. 1918. Urednik obljublja nove članke, ki bodo izšli v prihod* njih zvezkih. Razprave so pisane po uradnih virih, samo zadnja je sestavljena deloma po spominu. Treba bo pa še veliko dela, preden bomo imeli popolno sliko šolstva pred 1. 1923.
France Bevk: Muka gospé Vere,
Trst, 1929. Književna družina »Luč« Tiska* la tiskarna »Edinost« v Trstu. Str. 104.
Muka gospé Vere ima svoj izvor v m al en* kostnem vsakdanjem dogodku. Dve klepetulji opravljata moža gospe Vere, češ, da ji je ne* zvest. Gospa Vera te besede slučajno sliši in v njeno dušo se zapiči dvom nad možem in. njegovo zvestobo. Iz dvoma se razvije goto* v ost, ki pa je utemeljena samo v stopnjuj:.* čem se slepem ljubosumju. Zakon, ki je bil dotlej miren in vzoren, se notranje razbije. Mesto prejšnje sreče in soglasja je nastopil pekel, ki sc konča z zločinom. Žena ubije mo* ža in sc ob njegovem truplu obesi.
To je kratka vsebina povesti dveh ljudi. Ta dva človeka pa nista bistvena. Važnejši je predmet, namreč ljubosumnost v vseh svojih potankostih in možnih posledicah. Pisatelj je izbral najskrajnejšo, to je umor. Gospa Vera in njen mož sta le stvarna podlaga, brez kat * re taki duševni pojavi nimajo prave oblike. Tudi je na dvoje življenj nakopičenih toliko dogodkov, ki sicer vsi izvirajo iz enakega du* ševnega razpoloženja, da je čudno, da dva ta* ka povprečna človeka, kot sta gospa Vera in
se, da bo zopet vse skupaj zaspalo v presladko spanje. Zima bo tu kmalu in mraz, kaj bo v cerkvi brez stropa, ki je kot rešeto? Ne bi bilo tako, če bi si neka oseba tako prizadela kot naš g. župnik.
njen mož, nista že prej podlegla. Vrhu tega je učinek za tako malenkosten vzrok prevelik. Ne trdim, da v labirintu človeške duše to ni mož* no, a normalno prav gotovo ni.
Dušeslovne analize se je pisatelj učil pri Dostojevskem, Tolstoju in drugih ruskih rea* listih 19. stoletja. Tudi podajanje neznatnih duševnih položajev ima od tam. Psihološki razvoj je vobče dobro motiviran. Gibalo dejanja pa je neka raznolična demonska sda, ki sc pojavlja zdaj kot ljudska hu* dobija, zdaj kot nelogično uveljavnjanjc pretiranih čuvstev; pisatelj ji ne ve ime* na. Ta sila je pravi povzročitelj žaloigre, pra* vi krivec. A zanjo ni kazni. »V postavi so vid* na dejanja, nevidnih dejanj ni nikjer zapisa* nih in ni iztuhtanc kazni zanje. Za ta deianin so sodnik in obtoženec, postava in kazen žrtve same.« (str, 7). Zanimivo zunanjo1 paralelo naj* demo pri Cankarju (Jakob Ruda, Popotovanje Nikolaja Nikiča, Za narodov blagor). »Pravi* jo, da sem napravil greh, ki ni zapisan ne v božjih zapovedih, ne v človeških postavah in ki je vendar velik greh...« (Zbrani spisi, III. 99.) Velika pa je notranja razlika. Dočim pri Cankarju ljudje trpijo in delajo pokoro radi svojih lastnih slabih dejanj, leži pri Bevkovih osebah vzrok trpljenja zunaj njih in se torej pokoravajo za dejanja, ki jih niso zakrivili. Pokora nima etične podlage in je le nesmotrc* no izživljanje že omenjene sile. V tem tiči šibka stran povesti. Mislim, da bi bilo bolje, ako< bi bil pisatelj izpustil uvodne in zaključne besede, ki baš dopuščajo taka razmišljanja.
Knjiga je ponatis iz »Doma in sveta« 1. 1925. Sedaj je izšla kot izredno izdanje književne družine »Luč«.	a- k-
France Kidrič: Zgodovina slovenskega slovstva od začetkov do marčne revolucije.
Razvoj, obseg in cena pismenstva, književ* nosti in literature. Izdala Slovenska matica v Ljubljani. 1929. Str. 136.
O tem delu je težko izreči kako sodbo, ker je izšel šele prvi del in ker bodo podčrtne opombe z gradivom objavljene šele v drugem zvezku. V tem snopiču se obravnava sloven* sko pismenstvo in književnost do 1. 1759. Ki* drič razločuje tri glavne dobe, ki so: stoletja beležk brez literarne tradicije (do L 1550.), protestantska doba (1550—1595) in razni rodo* vi katoliških pisateljev (1595—1750). Da se v prvi dobi ni razvila literarna tradicija je kriva pripadnost k nemškemu državnemu in družab* nemu sestavu ter cerkvena razdelitev, to je, pripadnost k neslovenskim škofijam (Oglej. Salzburg). Iz te dobe imamo le malo spomeni* kov, n. pr. brižinske (freisingenske) spomeni* ke, stiski rokopis, celovški rokopis, čedadski rokopis itd. Up za boljšo bodočnost je bila celjska grofija, ki pa je 1456. izgubila svojo politično samostojnost. — Nova gesla, ki jih je v 16. stoletju vrgel v svet Martin Luther, so odmevala tudi po slovenskih deželah. Ver* ska revolucija je prinesla s seboj tudi spošto* vanje narodnega jezika, kar je ne malo pripo* moglo do hitrega širjenja nove vere. Tudi pri Slovencih je reformacija poklicala v življenje
Književni pomenki.
prvo slovensko knjigo. Trubarjev abecednik in mali katekizem sta izšla I. 1551. (Kidrič je letnico 1550., ki je dozdaj veljala kot začetek slovenske književnosti, ovrgel) v Tiibingenu na Wurt( mberškem. Tema knjižicama je sledila cela vrsta drugih, med katerimi je pač najvažs nejši Dalmatinov prevod sv. pisma (Witten» berg, 1584.) in Bohoričeva slovenska slovnica iz istega leta. Zanimivo je, da je takrat šele enajst narodov imelo tiskano slovnico. Naj« važnejši pisatelji so bili Trubar, Krelj, Boho« rič, Dalmatin. Trubar je 1. 1561. napisal tudi prvo zgodovino slovenske književnosti »Regi« ster und summarischcr Inhalt aller der Win« dischen Bòcher, die bis auf diess 1561 Jar in Truck geben seiend«. — V naslednji dobi je izšlo mnogo manj knjig. Literarna delavnost je ponehala. Posamezni pisatelji (jezuit Janez Čandik, fra Gregorio Alasio, Schònleben, oče Hipolit, Kastelec, Janez Svetokriški, o. Rogerij itd.) so skrbeli, da se literarna tradicija ni či= sto izgubila.
Kidrič je najboljši poznavalec protestantske in katoliške dobe. Obe dobi je temeljito pre» iskal in marsikatero stvar nanovo dognal ali pa popravil. Končna sodba se bo pa dala izreči šele, ko izide še drugi snopič.
Ti bom eno posedal !
Oglas.
V berlinskem listu »Weltbiihne« (Svetovni oder) je pred kratkim izšel sledeči oglas: »Kateri čudak (kapita« list) je pripravljen plačati stroške za izdajo knjige, ki obsega same skrajno revolucionarne pesmi. Cenjene po»
nudbe naj se pošljejo na ...«
* » *
»Mama, ali rada poslušaš prav» ljice?«
»Rada.«
»Ali imaš rada tudi kratke prav» ljice?«
»Tudi.«
»Hočeš, da ti povem eno?«
»Povej!«
»Nekdaj je bila majhna skledica. Danes zjutraj sem jo razbila.«
Vojaška. Major pride v vojašnico baš v trenutku, ko se deli kosilo. Ma» jor vpraša vojake, ali jim hrana ugaja. Takoj stopi nek vojak iz vrste in pro» si majorja, naj pokusi. Major pokusi in reče: »To je vendar izvrstna juha.« —- »Vidite,« pravi vojak, »kuhar pa
trdi, da je kava.«
* * *
Miha je šel na potovanje. Ko je do» spel na cilj, je vzel kos nepopisanega papirja, ga vtaknil v kuverto, zapisal nanjo naslov svoje žene in zalepil. Znanec ga vpraša, kaj to pomeni. »Stvar je taka,« razloži Miha, »da sem se pred odhodom s svojo ženo skregal in da radi tega ne govoriva.«
»Kdaj vstajate poleti?«
»Kadar prisije prvi solnčni žarek v mojo sobo.«
»To je pa zgodaj.«
»Ni; soba namreč leži proti vzho» du.«
* * *
Učitelj: »Velike ribe so hranijo z majhnimi, n. pr. s sardinami.«
Učenček: »Kako pa odprejo ška» tle?«
Francoski politik Clémenceau se je nekega dne sprehajal po Parizu z ne» kim pisateljem, ki je bil znan radi svoje bahavosti. Šla sta mimo hiše, v kateri je živel znameniti pisatelj Bal» zac. Na hiši je bila spominska plošča. »Bog ve, kaj bodo napisali na moja vrata, ko bom umrl,« pravi pisatelj. »Stanovanje se odda v najem,« odvr» ne Clémenceau.
* * *
Vesten človek. — Nekemu železni» čarju so v Ljubljani na glavnem kolo» dvoru dali posodo olja in mu rekli: »Pojdite po progi in tam, kjer se dve tračnici stikata, vlijte med nje par !
Iz narave.
Živali, ki bi jim moral kmet prizanašati.
Po Storchu posnemamo te»le nauke, ki naj bi si jih naši kmetje zapomnili in se po njih ravnali v svojo lastno korist in v korist kmetovanja.
1.	Kmet stopi v svojo žitnico, da razgrebe spravljeno pšenico. V tem huškne pošastno med tramovi neto» pir. Kratek lov z lopato! Tiho cvilje» nje! Še en udar z lopato, še ena brca in živalica je ubita.
»Zakaj si ga ubil?« ga je vprašal njegov prijatelj, ki je svoje dni obi» skoval kmetijsko šolo in ki je opaž o« val ves dogodek. — »Še nikdar nisem prizanesel nobenemu netopirju,« je odvrnil kmet. »On se zarije v lase.« — »To ni res, tudi res ne more biti. ker čuti s svojimi perotmi tudi na j finejši las in se mu umakne.« — »Pri slanini v dimniku jih tudi videvam viseti.« — »Seveda! Toda samo, da se grejejo, da bi pa netopirji jedli slanino, je zopet nemogoče.«
Tako je govoril prijatelj in pokazal kmetu zobčke mrtve živalice, ki so bili fini ko najtanjše igle in ki bi se v slanini gotovo odkrhali: »Nasprotno « je nadaljeval prijatelj, »polovi vsak netopir na leto nešteto muh, komar» jev in škodljivih vešč, zato je ko« risten in zasluži, da mu prizanašamo!«
2.	Kmet stopa proti svojemu polju. Že je hotel kopati ko opazi, kako se je nedaleč od njega priril krt iz zem« lje. Skok, udar s kopačo, krt zacvili in obleži zmečkan.
»Kaj si napravil?« ga je vprašal sosed, ki je prihajal po stezi mimo njive. »Krta jaz nikdar ne ubijem!« — »Zakaj pa ne?« — »Ker je krt ko« riisten.« — »Kako to?« — »Ker se hra« ni z ogrci, bramorji in podjedi.«
»Jaz pa sumim,« je rekel kmet. »da grize in gloda nežne koreninice, saj opazujem največ krtin tam, kjer je žito rumeno.« — »Se popolnoma uje« ma,« mu je odvrnil sosed, »rastline ponimene na takih mestih, toda le ra» di ogrcev, in radi ogrcev, katere za« sledujejo, je na takih mestih tudi naj« več krtov.«
Temu dostavljamo, kako se prežene krt iz vrtov, če bi nam postal s svo» jimi krtinami nadležen. Odgrebi prav» kar napravljeno krtino, da prideš do rova, v katerega vtakni cunjico, na»
kapljic olja.« Mož je šel. Vsi so že pozabili nanj. Čez osem dni pa pride iz Maribora brzojavka: »Pošljite mi olja, ker sem vse porabil.«
Važno vprašanje.
Oče pelje štiriletnega Janezka v zverinjak. Med potjo mu kupi češenj in ga opomni, da mora koščice izplju« niti. V zverinjaku vidita leva. Janezek ga gleda in gleda ter končno vpraša: »Oče, kadar lev požre kakega čiove« ka, ali izpljune gumbe?«
Profesorska: »Danes ponoči je bil hud vihar, gospod profesor.« — »Za« kaj me pa niste zbudili, saj veste, da ! med viharjem ne morem spati.«
močeno s petrolejem. Rov zopet po« krij z zemljo. Krt odbeži drugam, ker ne more prenašati duha po petroleju.
3.	Na iznrehod grem in se veselim gibajočih se klasov, zelenih trat, čvr» Čečih murnov, zibajočih se metuljev in prepevajočih ptičev! Kaj pa leži tam na stezi? Jež je, toda mrtev, ubili so ga ljudje, katerim donaša toliko koristi. Nehvaležnost je plačilo sve« ta! Kaj, jež je koristen? Seveda! Miši, požrešne poljske miši in ka« če, predvsem gadje so njegova po« glavitna hrana. Zato ne ubijajte je» žev, prizanašajte jim!
4.	Krik se razlega po vrtu. Prihitim, da vidim, kaj je. »Kaj se je zgodilo, sinček?« povprašam skrbno. »Krota«, izgovori deček ves preplašen. — »Kje?« — »Tam, pod solato.« — »Se» veda, lepa ni, toda prav nič ne napravi, prav nič, moj dragi, če ji ti ničesar ne narediš, če je ti ne kame» njaš in biješ. Samo tedaj izbrizgne oster sok, ki je ostuden. Toda krota ni strupena!«
»Ali jo smem ubiti?« je vprašal de« ček. — »Ne, nikakor, ubiti je ne smeš!« sem odgovoril, »kajti prvič ti ni napravila ničesar drugič ne more sama nič zato, da io je narava ustva« rila tako grdo. tretjič nam pa koristi, ker odstranjuje polže s solate, da ni treba ljudem zauživati samo objede»
! nih listov. Povej to tudi drugim otro«
' kom, če opaziš da nameravajo trpin« t citi nelepo kroto.«
5.	Ob ribnjaku me vodi pot skozi [ mokro travo. Tam nad mehkim sve«
, tom ob ribnjaku vidim cel roj belih t škodljivih metuljev. Tu skoči rjava , kepa, iz mokre trave in ulovi kar dva = škodljivca hkratu, ki sta se pravkar
Darila.. »Koliko sto takih metuljev, ki i jih dajajo požrešne gosenice, zaužije j taka žaba na leto?« si mislim! Žaba je » koristna živalica.
«	6. »Kmet ne prizanaša pticam pev«
5 kam.« sem slišal tožiti pred kratkim. « — »Kako to?« — »On jim sicer ne « iemilie gnezd, a iim tudi ne pusti, da « bi si jih gradile.« — »Ne razu« mem popolnoma!« — »Če se iztrebijo s meje in ograje, potem tudi ptiči ne « morejo gnezditi.« — »Čemu naj mi » pa bo grmovje med njivami?« Odgo« d vor: »Divje nekoristno grmovje naj ,» se odstrani, na njegovo mesto naj se
pa postavi koristno grmovje, kakor kosmulja, grozdjičnice (ribez), maline in leske.«
»Saj bodo otroci vse p os mukali, še preden dozori,« lahko kdo ugovarja. Odgovor:	»Če bi rastio na vseh ali
vsaj na mnogih mejah sadno grmov* je, otroci gotovo vsega ne bi obra*
Kaj se sliši po
Za pasje dneve.
V	pasjih dneh ne smeš: Žareti od same sreče —
Ne sme te jeza kuhati ali žarka iju* bežen razjedati — Ne smeš nakloniti komu (ali kateri) svojega toplega nagnenja — Ogni se toplih zahval in gorečih želja.
Pač p a :
Ohrani ledenomirno kri —
Svojega bližnjika z mrzlim pogle*
dom ošini —
Zatrepetaj od strahu —
Se hladno nasmehni In pusti, da_te kdo s hladnim curkom svoje jeze polije.
Don Bosco, vinski strokovnjak.
Za blaženega nedavno proglašeni Don Bosco, ustanovitelj salezijanske* ga reda, je bil tudi dober vinski stro* kovnjak. Leta 1846. je izdal namreč knjižico »L’ Enologo italiano«, v ka* teri je opisal, kakšna mora biti dobra klet, kako skrbi za posodo, kdaj je treba vino pretakati, kako se zdravi, itd. Knjižico je razdelil v mnogo ti* sočih izvodov med vinogradnike, po* sebno pa jo je priporočil duhovnikom.
Srečni otok!
Pravi raj mora biti na otočku Holy Island ob obali severne Anglije. Med 250 otočani ni niti enega policaja, ni* majo kina, ne gledišča. Brezposelno* sti ne poznajo. Zdravi so pa tudi ko ribe, ker se nobenemu zdravniku ne splača nastaniti se na otoku.
Žarka ljubezen.
V	neki ječi blizu Neapolja imajo zaprtega -8*Ietnega Lojzeta Trovato, ki je v nekem fantovskem pretepu ta* ko mahal z nožem, da je dva svoja ljubezenska tekmeca do smrti ranil. Lojzetova zvesta Milomena je za svo* jim fantom tako dolgo jokala, dokler ji niso starši dovolili, da se v ječi ž njim zveže v zakon.
»Prej neznane, srčne rane...«
V	Londonu so ustanovili »Zvezo proti srčnim bolečinam«. Ta zveza ima vzvišeni namen pomagati vsem zaljuljencem, ki jih trapijo srčne muke. Če te je zapustila kar brž za uda te zveze, pa ti najdejo tovarišico z isto usodo in vaju zvežejo. Če starši nasprotujejo srčnim zvezam, kar v to bratovščino, ki bo že našla vplivne osebe, da gredo pihat očetu ali mate* ri na srce. Sploh preskrbi zveza obli* že in mazila za vse srčne rane.
Dawesova pipa.
Novi ameriški poslanik v Londonu
znameniti general Dawes je znan, da venomer vleče svojo pipo. Brez svoje čedre ne gre nikamor. A*
li, če bi tudi kdaj, kar bi ne bila kdo ve kaka nesreča, zašli do takega ži* vega plota. Zato bi pa imeli ptiči do* volj gnezdišč.«
Ptiči zaslužijo vso našo skrb in vso našo ljubezen, ki jo nam stotero po* vračajo s svojim prekoristnim po* končevanjem škodljivega mrčesa.
i svetu.
i meriški humorist Rogers je poslani* ka Dawesa (izg. Dosa) takole opisal. Ob 9 se je Dawes izkrcal v Angliji, ob j 9.15 je nažgal svojo pipo, ob 9.30 je obiskal kralja Jurija in mu je do 10 pravil o zadnjih dogodkih. Ob 10.15 je spet prižgal pipo in se odpeljal k Mac Donaidu, kjer sta sklenila pri tretji pipi, da se naj svet razoroži. Pri zadnji pipi sta se zmenila zastran mednarodnega razsodišča in glede ca* rine na tobak. Ob 18 je Dawes spet prišel v London, odkoder je brzojavil predsedniku Hooverju, naj mu pošlje nova politična navodila in pa — novo zalogo tobaka.
Za 5 lir.
V	Piacenzi sta se sprla tam v juliju brata Franc in Jože Zanatti zastran petih lir. Franc je Jožeta prosil, naj mu jih posodi. Ta mu jih ni dal, nakar se je Franc tako razburil, da je Jožetu prebil lobanjo s polenom.
Izviren samomorilec.
Sodišče je obsodilo češkega stotni* ka Falouta na 10 let stroge ječe, ker je izdajal vojaške tajnosti. Falout se je te kazni tako ustrašil, da je v svoji celici pogoltnil osem centimetrov dolg nož, da bi se umoril. Pa se mu ni po* srečilo.
Rastlina za smeh.
V	Arabiji raste posebno drevo. Ima rumene cvete z dvema zrncema semena. To seme posuše na solncu in je stolčejo v prah. Kdor je žalosten ponjuha malo tega prahu, pa se pri* čne tako prisrčno smejati, da spravi vse v dobro voljo. Slabo je pa to, da se ga po veselja ooloti globok spanec in je veselje pri kraju.
Za mline na veter.
Na Francoskem se je zbrala dru* žba ljudi, ki si je vzela za sveto nalogo braniti mline na veter. Lastniki teh značilnih mlinov, ki dajo posebno obiležie pokrajinam, se namreč hra* nijo plačevati davke od teh naprav, ki jim nič več ne služijo. Zato so jih začeli podirati. Omenjena družba se je obrnila na finančno ministrstvo s prošnjo, naj se ne obdavčijo taki mlini, ki več ne delujejo. Na ta način se bo rešila idilična slika francoskih po* krajin.
V 34 dneh in z 2200 dolarji je napravil pot okrog sveta neki Ita* li jan Maiulari, ki biva v New Jorku. Prehitel je s tem vse dosedanje pot* nike okrog zemlje. Ker znesek 2200 do* larjev, prilično 40.000 lir, ni ravno vi* sok, je dokazal, da se da hitro in z ne ravno prevelikimi stroški izvesti za* nimivo potovanje, če se poslužiš red* nih prometnih sredstev.
Kdo govori hitreje?
V	Londonu so napravili poskus, da bi dognali, kdo govori hitreje: moški ali ženske. Poklicali so par moških in žensk, o katerih je bilo znano, da jim jezik precej hitro teče, ter jim dali brzopisce iz poslanske zbornice na razpolago. Ko so po enournem klepe* tanju prešteli izgovorjene besede, so videli, da je vsak moški izgovoril po* vprečno 4931 besed, vsaka ženska pa 5722 besed. Ženske so torej vendarle močnejše.
Razne vere na svetu.
V	Evropi je 200 milijonov katoliča* nov, 135 milijonov pravoslavnih, 120 milijonov protestantov, 10 milijonov Židov, 9 milijonov mohamedancev, 2 milijona različnih ver in brezvercev.
V	Aziji je 20 milijonov pravoslav* nih, 15 milijonov katoličanov, 3 mili* jone protestantov, 1 milijon Židov, 160 milijonov mohamedancev in 720 milijonov poganov (Kitajci, Japonci, Indijci.)
V	Ameriki je 100 milijonov katoli* čanov, 92 milijonov protestantov, 3 milijone pravoslavnih, 2 milijona ži* dov, 22 milijonov poganov.
V	Afriki je 5 milijonov katolikov, 4 milijoni pravoslavnih, 4 milijoni pro* testantov, pol milijona Židov, 55 mili* jonov mohamedancev in 72 milijonov poganov.
V Avstraliji in na otokih je 3 mili* jone katoličanov, 4 milijoni protestan* tov, 2 milijona poganov in okoli četrt milijona mohamedancev. — Na celem svetu je torej približno 1806 milijonov ljudi, od katerih je 323 milijonov ka* toličanov, 162 mil. pravoslavnih, 223 protestantov, 225 mil. mohamedancev, 820 mil. poganov in 13 in pol milijonov zidov.
Če te kača piči.
Letos je mnogo lešnikov in mnogo otrok jih bo iskalo. Pa ne samo pri iskanju lešnikov, tudi drugače ima ka* ča priliko, da vpiči človeka. Kaj na* praviti?
Če je zdravnik takoj pri roki, poišči ga nemudoma. Če pa je zdravnik bolj daleč, potem hitro preveži in pretisni vpičeni ud (navadno noga, roka ali prst) nad vpičenim mestom. Nato za* reži en centimeter velik križ črez vpi* ceno mesto in dobro iztisni kri. Ko po* nehuje tok krvi, izsrkaj z ustnicami (a ne požri!) še zadnje kapljice krvi iz rane, na katero deni v žganju, vinu, rumu ali v drugem alkoholu namočen obkladek ter pojdi k zdravniku. V 99 od 100 slučajev ne bo imel potem kačji pik nobenih hujših posledic.
Boljševišk? indeks.
Indeks je seznam prepovedanih knjig, ki jih katoličan ne sme brati. Zanimivo je, da so tudi boljševiki uvedli takšen seznam prepovedanih knjig. Na indeksu so v prvi vrsti evan* geli ji, koran (turško sveto pismo) in talmud (judovsko sveto pismo). Potem modroslovna dela raznih mislecev starega in novega veka. Spisi Leva Tolstega ro tudi škodljivo berilo. V nekem mestecu so pa prepovedali celo Shakespeareja (Šekspirja), slovitega angleškega pisatelja, češ da je preveč meščanski.
Živalska moda.
Najbolj elegantne dame so se zelo zavzele za živalsko modo. Prav zares! Čevlji, klobuki, torbice, jopiči in po* dob na drobnjav se za take ženske iz* deluje le iz kačjih in krokodilovih kož. Povpraševanje po njih je tako veliko, da so samo na otoku Borneo in Javi ubili lansko leto 800 tisoč stru* penih kač. Zastran mode je storilo la* ni in letos žalostno smrt preko en mi* lij on ameriških krokodilov in aliga* torjev. Kače in krokodile loviti je to* rej prav dobičkanosna obrt.
Drevo, ki žre opice.
Znano je, da se dobe mesojede ra* stline. Da bi pa rasla kje drevesa, ki žro opice, je skoro neverjetna novost, ki jo je prinesel neki brazilijanski raz* iskovalec s svojega potovanja po no* tranjosti Guyane (Južna Amerika). Ta drevesa, ki žro živali, izdihavajo po navedbah omenjenega raziskoval* ca otohel, oster duh. Gorje bitju, ki se izgubi v njihovo gosto vejevje in pri* de v dotiko z listi. Listi, ki so precej veliki, se zgrnejo okoli bitja in se od* prejo šele črez nekaj dni, da izmečejo kosti svoje žrtve. Na ta način pogine vse polno opic.
Goreči premogovniki.
V dolini Holking (Ohio, Zedinjene države Severne Amerike) divja že pet in štiri deset let podzemeljski ogenj. Ob neki stavki leta 1884. se je vnel v tamošnjem premogovniku vlak, na* polnjen z rjavim premogom. Stavku* joči delavci so pustili, da je vlak go* rei. Drugo jutro je prešel ogenj že na premog, nakopičen ob železniškem tiru. Tolažili so se, da bo požar radi pomanjkanja hrane kmalu prenehal. Toda ogenj je smuknil pod zemljo in prešel po ozkih žilah do večjih plasti, tako da divja sedaj že pod ozemljem, večjim ko 20.000 ha. Zaloge, ki so zgorele, se cenijo na 700 milijonov ton. Skušali so na vse možne načine, da bi pogasili ta ogenj, toda ves trud
Trinajst.
Srčni napad je bil kriv, da je moral inženir Vladimir še pred časom iz to* varne domov.
Doma se je zleknil na divan in se hudoval nad zdravniki, ki ne vedo po* moči. Pozvoni. V stopi dr. Lojze. Edi* ni, ki je s svojo mirno besedo pomir* ; ju j oče vplival na Vladimirja.
Doktor mirno razklada: Njegov šef v bolnišnici je izvršil z uspehom že 12 operacij na srcu. Doslej ni javnost o tem ničesar zvedela. Te dni pa bo ja v* nq predavanje o novem načinu opera* cije. No, in če se Vladimir odloči, bo prihodnjič izvršil šef nad njim isto operacijo.
Vladimir se smeje v nadi: »Torej bom jaz trinajsti.«
»Si babjeveren?«
»Jaz ne; pa povej moji tašči. Tli* najstega ne gre iz hiše, ker se boji, da jo avto povozi ali da ji bo padla ope* ka na glavo.«
»Sploh ne bom z njo govoril. Pridi k nam in v dveh dneh bos zdrav.« —
je bil doslej brezuspešen. Potoke in majhne reke so napeljali na mesto, kjer ogenj divja, a njihova voda se je izpremenila v paro, ki je napravila v zemeljski površini globoke, bljuvalni* kom podobne luknje in po teh luknjah je došel do ognja zrak in z zrakom no* va hrana. Odpovedala so tudi kemična sredstva. Celo debele dvojne stene iz opeke, pri katerih se je napolnil vmesni prostor s sajami, niso prav nič pomagale. Ogenj in dim sta proniknila tudi skozi te stene. Danes se vidijo na tej ««^krajini povsod le zapuščene hi* še, posušena drevesa, katerim je ogenj osmodil korenine, in zijajoče luknje z pooglenelo, kadečo se zemljo. Mesto Straitsville so morali radi požara za* pustiti vsi prebivalci, ki so se v zava* rovani daljavi naselili v nanovo zgra* jenem New*Straitsville*ju.
Noetovo barko iščejo.
Mesto Chicago v Zedinjenih drža* vah Severne Amerike namerava po* siati posebno ekspedicijo na goro Ararat, ki se nahaja v Mali Aziji, da poišče Neotovo barko. V Chi* cagu so namreč prepričani, da se da barka še vedno dobiti, kajti žago* vorniki omenjene ekspedicije izjav* ljajo dobesedno: »Če se je Noe po ve* soljnem potopu v resnici izkrcal na gori Ararat, potem se njegova barka še vedno nahaja na gori, posebno ker je zrak na gori tako razredčen, da onemogočuje vsako preperevanje, če* prav je minilo od tega že več tisoč* leti j.« Vsi upajo, da izslede omenjeno barko do leta 1933., ko se bo vršila v Chicagu svetovna razstava, na kateri naj bi bila vprav Noetova barka naj* večja privlačna sila. Ladjo namreč nameravajo prepeljati po najkrajši poti z gore Ararat naravnost v Chi* cago, če jo bodo seveda našli.
Najbolj požrešna žival.
V londonskem živalskem vrtu so se pred kratkim napravili zanimivi poskusi s kroto. Pri tem se je ugoto*
»Ljčenjak, pravi učenjak ta zdrav* nik. Dvanajst takih bolnikov kot jaz je že ozdravil. Z menoj se mu tudi ne bo ponesrečilo,« je začel Vladimir pri večerji.
Taščo Ano je zbodlo s sedeža:
»Trinajsti boš?! In meni o tem no* bene besedice? Si znorel?«
»Jutri grem v sanatorij. V petek bo že operacija.«
»V petek! In veš, kaj je v petek?« Tašča se je napihnila ko puran. »V petek smo 13. februarja. Trinajsta operacija, na petek in na trinajsti dan! To se pravi človeka umoriti,« in je odšumela v svojo sobo.
»Vlad j a, saj nisem bab j e ver na,« začne ljubeznivo ženica, »ali vendar, ne bi li odložili operacije materi na ljubo?«
Naslednji dan se je Vladimir prese* lil v sanatorij. V četrtek zjutraj je pristopil sloveči zdravnik k Vladimi* rjevi postelji: »Sinoči me je rotila po* starna gospa, naj bi se izvršila opera* cija kasneje, ker smo v petek trita j* stega. Neumnost, kaj?----------Čudno
vilo, da je krota najbolj požrešna ži* val, kar jih poznamo. Njena žvečila delujejo s tako hitrostjo, da jim oko nikakor ne more slediti. V šestdesetih sekundah zamore krota nič manj ko štiri tisočkrat zamigati s svojimi zve* čili.
Če položiš črva pred kroto, opaziš, da je črv nenadoma izginil. Krota ga požre tako bliskovito naglo, da tega oko niti ne opazi. Pri poskusu razlo* čiš pet stopinj: 1. Tu krota — tam črv. 2. Krota zagleda črva. 3. Krota preži nanj. 4. Krota se ne gane. 5. Črv je iz* ginil. Kar se je zgodilo pred četrto in peto točko, lahko odkrije edino le filmska časovna leča. Izračunalo se je, da zagrabi in požre krota črva v teku štiri tisočinke ene sekunde.
Dva lumpa.
Policija v Varšavi, v glavnem me* s tu poljske republike, je prišla na sled dvema zločincema posebne sorte.
Svoje ovčice prodaja.
V policijskih uradih so nagroma* deni kupi spisov, kjer je opisano zlo* črnsko delovanje judovskega duhov* nika Mendel*Kestenberga in njego* vega druga Morica Baskina. Rabin je bil nastavljen v selu Wawerju poleg Varšave. Imel je družino, dohodkov pa malo. Vajen je bil lagodnega živ* ljenja. Ko je revščina potrkala na duri njegove družine, se je podli mož lotii nesramne kupčije — z dekleti. Te je zbiral kar iz svoj„e cerkvene občine ter jih je spravljal s pomočjo omenjenega Baskina v Ameriko. S tr* govino s človeškim blagom je dosti zaslužil in celo obogatel. Tedaj je za* čelo prihajati k rabinu vsak dan večje število lepih deklet. Razkošne poje* dine z godbo in plesom so se oblia* j a le na prej mirnem stanovanju. Po* lici j a je postala sedaj pozorna in je marsikaj odkrila. Predvsem se ji je čudno zdelo, da je v vasi toliko porok.
naključje pa le! Tja do osemnajstih let sem veroval v take reči.«
V petek opoldne so se zbrali v ope* racij ski sobi zdravniki in asistent je. Vladjo so prinesli dobre volje. Čmeren je stopil profesor k doktorju Lojze* tu: »Zopet neumnost. Sinoči je bila spet pri meni ona dama v spremstvu neke mlajše. Ta je celo jokala in pro* sila, naj operacijo odložimo. Vso noč se mi ie bledlo. Starejša dama je po* stala enojka, mlajša pa trojka... Pričnimo!«
Inženir je ležal v omotici na mizi. Profesor je že držal njegovo srce iz razparanih prsi v roki. Naenkrat pro* fesor obstrmi in se začne tresti. Dok* tor skoči k njemu, mu izviie prijate* ljevo srce iz roke in z mrzlim potom na čelu srečno dokonča operacijo.
»Oprostite,« se opravičuje pri pro* fesoriu, ki se ie zbudil pravkar iz omotice, »ne bi bil smel, a bilo je ne* varno.«
»Hvala, hvala, prijatelj, rešili ste mojo čast in življenje prijatelju. Jaz nisem mogel več, zmeraj je migljala pred očmi številka 13.«
Prej so se morda v celem letu po« ročila dva ali trije pari. Zdaj pa je skoro vsak teden po eno ženitovanje. S stvarjo je pa bilo takole:
Morie Baskin se je že več časa o« bračal na poljske judovske izseljence v Ameriki s ponudbami, da bo že on preskrbel potne liste za njihove žene in zaročenke. Izseljenci so kajpada vsi veseli sprejeli ponudbo človeko« ljubnega prijatelja ter so poslali po« trebne listine v domovino. S temi pismi in pooblastili je oni judovski duhovnik obiskoval neveste izseljen« cev in jim povedal, da jih bo že on spravil v Ameriko, kamor tako srčno hrepene za svojimi izvoljenci. Toda prej pa se morajo, tako jim je Mendel « Kestenberg prigovarjal, na« videzno poročiti z Baskinom, potem da ne bodo ob last va delala nikakih sitnosti. Dekleta so temu verjela, saj je imel rabin pisma in pooblastila njih zaročencev, in so pristala na na« videzno poroko. V judovski cerkvi so se brž zvršile poroke, občinski ta j« nik Dawrijak, ki je bil tretji ud te čedne bratovščine, je izstavil poro« čne liste. Izseljeniška oblastva se ni« so mogla upirati, da ne bi poročenim ženam dala dovoljenja za izselitev, in tako so nesrečne žrtve popolnoma pravilnim potom in z urejenimi pa« pirji potovale namesto k svojim dra« gim v — ameriške beznice.
Bajni podzemeljski grad.
Leta 1899. je umrl angleški vojvoda Portlandski. Svojemu dediču, nekemu oddaljenemu bratrancu, je zapustil poleg vojvodskega naslova in sedeža v lordski zbornici, mnogo graščin, krasno palačo v Londonu in lepe do« hodke. Novi vojvoda Portlandski, William John Arthur Charles James Cavendish « Bentnick je pa podedo« val še nekaj drugega po svojem bra« trancu: bajen podzemeljski grad.
Prejšnji posestnik je bil velik ču« dak. Mrzil in črtil je človeško družbo in da ni prišel z njo v dotiko, si je dal napraviti pod zemljo graščino s konj« skimi hlevi in krasnim parkom. Tu v tej graščini globoko pod zemljo je tu« di živel kot samotar.
Te dneve je postal sin novega last« nika polnoleten. Ob tej priliki se je vršila na tem podzemeljskem poses« tvu zabava, ki je spominjala na prav« ljice iz »Tisoč in ene noči«.
v ' - xrjaemvftu
Tisoč štiri sto vabljenih gostov se je bilo zbralo na obed v dvorani, koje velikost si lahko predstavljamo že po številu navzočih gostov, sedečih la« godno pri mizah. Pred obedom so se gostje izprehajali po podzemeljskem parku, vršile so se tudi na posebnih podzemeljskih igriščih razne igre v svitu električnih obločnic. Črez dan prihaja dnevna svetloba v te podze« meljske prostore skozi velike zračne rove, ki se skrivajo med grmovjem nadzemeljskega parka.
Gostje so preživeli ves popoldan v tej bajni pokrajini. Najdrznejša do« mišljija najboljšega pesnika in piša«
telja pravljic bi ne mogla pričarati ta« ko bajnega sijaja. Gostje so jezdili po parku, peljali so se v kočijah in avto« mobilih. Po obedu se je družba razpr« šila, mladina je šla v plesno dvorano, v kateri je pred leti govoril Chamber« lain 5000 glavi množici. Medtem ko se je mladina zabavala s plesom, so se gospodje razgovarjali po raznih kadil« nicah, gospe so pa igrale karte v sa« lončkih, od katerih je bil vsak oprem«
Ijen z drugobarvnimi tapetami od než« norožnate do škrlatnordeče barve.
Strokovnjaki trde, da je stalo prej« šnjega vojvodo Portlanskega njegovo sovraštvo do človeštva 75 milijonov funtov (nad 7 milijard lir), toda ti iz« datki so le malo zmanjšali njegovo premoženje. Kdorkoli je stopil na to podzemeljsko posestvo, vsak je me« nil, da se nahaja v čarovnem svetu kake orijentalske pravljice.
Za namena gospodaija.
Trg Milili pridellioii.
Opomba: Spodnje cene veljajo na debelo; po takih cenah prodajajo kmetje svoje blago na ekspertnem tr« gu prekupčevalcem. V nadrobni trgo« vini so seveda cene višje, a ne bi sme« le biti višje kot za 20%.
Grozdja pride precej na tržaški trg iz Istre, na goriški trg pa največ iz Brd, in sicer dnevno kakih 10 kvintalov. Grozdje je vrste žlahtnina (Gutedel, chasellas — izgovori šasla), in to bela in rdeča, potem še nekaj grozdja sv. Ane, začenja pa se burgundec in portu« galka. Izvoza ni posebnega, ker so važnejši inozemski trgi preplavljeni s francoskim, španskim in portugal« skim izbranim namiznim grozdjem. Cena na naših trgih je 1.80 do 2.20 lir za kg.
Breskev domačih je na trgu prav malo, največ vrste magdalenke. Cena jim je 2.80 do 3.50 lir za kg.
Hruške: Sedaj je doba vrtolanjk (vilijamovke), katerih pride na goriš« ki trg 10 do 15 kvintalov dnevno. Ce« na jim je 1.40 do 1.60, drugim pa 60 stot. do 1.20 lir za kg.
Jabolka, lepa; gredo po 1.20 do 1.60 lir za kg.
Češplje so se že začele in na goriškem trgu jih je dnevno že kakih 15 kvinta« lov po ceni 1.20 do 1.40. Brici jih še ne kupujejo za lupljenje.
Krompir ima ceno 32 do 35 lir za kvintah
Zelenjava: paradižniki so po 15 do 20, koče (bučice) po 20. kumarice no 10 do 15 stot., fižol v stročju po 1.60 lir za kg.
Ne držite zvezanih telet!
Ni to sicer novost in ne prvič, a tudi ne zadnjič povedano, da slabo de« la, kdor svoje mlado tele priveže k ja« slim. Krava in bik, obilno mleko in močnata krmila le deloma vplivajo na razvoj teleta, ki mora imeti tudi do« volj zraku in se mora mnogo gibati. Le tako se bodo pljuča in vse telo te« leta pravilno razvijala.
Zato pa imejte v svojem hlevu ogra« jen kot, kamor tele zaprete črez noč, črez dan pa naj skače v ograjenem prostoru kje blizu hiše ali na paši.
Če pa si tako nemaren ali ti ni na noben način mogoče imeti črez dan teleta v ograjenem prostoru izven hleva, potem ga spusti na zrak vsaj pod večer, ko dokončaš svoje dnevno delo. Kot se ti rad vsedeš pred hišo
na hladni večerni zrak, katerega uži« vaš z globokim dihanjem, tako bo tudi tele rado skakalo na svežem zraku, ki bo povzročil, da bo tele zdravo in ga boš vesel.
Ali boš sadil breskve?
Mnogo je naših kmetovalcev, ki imajo trden namen saditi breskve. Najceneje prideš do cilja, če sedaj zbiraš kosti od čim manj žlahtnih breskev ter jih že to jesen vsadiš na svoj vrt. Koščice pokri s 3 do 4 prste debelo plastjo zemlje.
Tudi črešnjeve, hruškove, jabolčne in druge divjake si lahko vzgojiš do« ma, potem jih cepiš z dobro, tebi zna« no vrsto in imel boš dovolj sadik. Še drugim jih boš lahko prodajal. Po« skusi!
Kobilice.
Kdor je čital Bevkovo povest »Črni bratje in sestre«, se je gotovo zgrozil, ko je čital poglavje, kjer je opisan vpad kobilic. Mogoče se je komu že rodila misel, da ne morejo povzročiti kobilice toliko zla in da je opis prečrn.
Opis pa ni prečrn, kajti kobilice so v resnici velika nadloga, samo hvala Bo« gu je mi ne poznamo v vsej grozoti, če« tudi napravijo kobilice vsako leto na tisoče škode samo v Julijski Krajini. Kobilic je namreč no vseh naših seno« žetih vse polno in požro ravno najbolj sočne travne liste. Letos pravijo lju« d j e, da je kobilic celo več kot druga leta, posebno po Krasu.
Ljubljanski strokovni list »Kmeto« valeč« piše v številki od 31. julija t. h, da je letos posebno mnogo kobilic v okolici Ljubljane, kjer delajo velikan« sko škodo. Doslovno piše »Kmetova« lec« sledeče: »Pred kratkim so se po« javile v neposredni bližini Ljubljane, to je na Ižanskem polju velikanske množine kobilic manjše vrste. Niti najstarejši kmetovalci ne pomnijo ta« kih množin. Zato se obeta kmetu, od« nosno njegovi živini novo gorje, kajti bati se je, da bodo uničile popolnoma vse. Ti ljudje niso imeli že lansko leto zaradi suše nikake otave. Letos pa, ko je vse tako lepo kazalo, jim bodo ko« bilice vse uničile in zopet bodo težko prezimili svojo živino. Vsa sreča, da je bilo pri prihodu teh uničevalcev ži« to že skoraj zrelo, sicer bi bilo po njem«.
Časopisi so tudi poročali, da je pri« letel oblak kobilic na Korziko, to je na francoski otok, ki leži severo«za« padno od Sardinije v Sredozemskem morju. Te kobilice so priletele iz Afri«
ke čez Sredozemsko morje. Nadalje so pred mesecem poročali časopisi, da se v francoski Afriki bori 50.000 voja? kov proti kobilicam noč in dan. Uni? čujejo jih s strupenimi plini, z nape? njanjem kosov platna, ob katere za? denejo v letu in padejo potem v spo? daj skopane jarke, kjer jih polivajo s kropom in z jedkimi kislinami. Nada? lje jih uničujejo tudi z žarometi.
Posebno velikanske škode povzro? čajo kobilice v Rusiji in Sprednji Aziji. Leta 1880. so kobilice tako ob? grizle pašnike ob reki L)onu, da so bili kot ožgani. Istega leta so kobi« lice ustavile promet na železniški pro? gi blizu mesta Tirlis. V osrednji A ri? ki pa so enkrat opazovali 12 m debel oblak kobilic, ki je bil tako dolg, da je komaj v dveh urah preletel mimo.
Tudi v Evropi so kobilice povzročile že večkrat hude lakote, ker so pojedle vse rastlinstvo, kolikor so ga dobile med čeljusti. Bevkov opis torej ni pre? črn.
Mi, ki živimo v dobi napredka, ima? mo sicer nekoliko tehničnih sredstev proti kobilicam, a vendar ne škodi, če kdaj iskreno molimo: Suše, lakote in vojske, reši nas Gospod. Pod lakoto so vključene tudi kobilice.
Oslabela detel jišča, posebno lucerne, boš zopet povzdignil in dobil velike količine izborne krme, če jih boš v jeseni izdatno pognojil s tomaževo žlindro, katere raztrosi 6 do 8 kg na vsakih 100 štiri jaških metrov zemljišča. Tomaževa žlindra vsebuje poleg fosforne kisline tudi mnogo ap? na, katerega lucerna mnogo potrebuje.
Ali se izplača sejanje pšenice na Koperščini?
Naročnik nam je poslal iz Rabu jeza (p. Škofije) naslednji dopis, oziroma članek:
Mnogi dvomijo, ali se izplača seja? nje pšenice ali ne. Gotovo se izplača, a mora biti sejano le izbrano seme, mora biti pognojeno, najrajši z umet? nimi gnojili in če le mogoče, naj se se? je s strojem. Mnogi pravijo, da uspeva pšenica tudi brez gnoja. Res nekaj zraste, a ob mlatvi dobimo prav malo, kar bi spravili v vrečo. Da pa se dajo doseči prav lepi dohodki od pšenice, če se pravilno gnoji, bom pokazal na primeru iz naše občine:
Pri nas je neki kmetič, ki se že skozi več let peča s sejanjem pšenice. Nik? dar pa ni dosegel več kot 8 do 9 kvin? talov zrnja na ha. V letu 1928. je nažel 12 kvintalov pšeničnega zrnja na ha, kar pa ni velik dohodek, ker je potro? sil na 5000 m2 tudi 3 kvintale umetnih gnojil, in sicer 180 kg superfosfata, 75 kg žveplenokislega amonijaka in 75 kg kalijeve soli. Uspeh je bil pičel, ker je sejal neko staro slabo vrsto. Sejal je s sejalnim strojem (sejalko).
Vse drugače pa je bilo letos: S se? jalnim strojem je posejal na 5400 m2 vrsto Gentile rosso, na 2100 m2 pa vrsto Mentana. Pognojil je ob setvi s 3 kvintah superfosfata, 1 kvintalom žveplenokislega amonijaka in enim kvintalom kalijeve soli, spomladi pa je dodal v dveh obrokih še 1 kvintal
čilskega solitra. Umetna gnojila so ga stala 288 lir, in sicer:
300 kg superfosfata à 26	78 lir, !
100 kg amonijaka	118 lir
100 kg kalijeve soli	72 lir
100 kg čilskega solitra	120 lir
Omlatil je 1150 kg pšeničnega zrnja Gentile rosso in 550 kg Mentana. Gen? tile rosso mu je torej dal 20 kvintalov zrnja na ha, Mentana pa 25. Torej je podvojil, oziroma skoraj potrojil prej? šnji pridelek. A kako?
Kot že rečeno, je sejal odbrana se? mena, katere je tudi dobro očistil s či? stilnim strojem. Sejal je s sejalko v vrste, spomladi je pšenico še pobra? nal. Pognojil je z umetnimi gnojili že ob setvi, potem pa še spomladi s čil? skirn solitrom.
Dotični kmetič je preizkusil še več drugih vrst pšenice v majhnih porci? jah, a najbolje sta se obnesli mentile rosso in Mentana. Gentile rosso ne pride dosti visoka, ima slamo močno in bolj čebelo od drugih ter je veter tako ne poleže. Mentana je bolj niz? ka in ima tudi slamo močno, ter pri? pada k zgodnjim vrstam. Mentana se tudi ne mrvi tako rada kot Ardito, ve? ter ji toliko ne škoduje in tudi vrabci je toliko ne pozobljejo. Enako dobra kot Mentana je tudi Villa Glori, ki je tudi zgodnja.
Kdor želi omenjenih vrst za jesen? sko setev, naj se oglasi pri Popotnem kmetijskem uradu (Cattedra ambulan? te) v Miljah, kjer se dobi proti mali odškodnini tudi sejalka in čistilni stroj na razpolago. __ ___
Poizkus s krompirjem.
V našem podurednišivu v Trstu se je zglasil g. Štefan Babuder, posestnik v Rojanu. Uredniku je povedal, da je napravil letos zanimiv poizkus s krompirjem. Vsadil je posebej same krompirjeve klice, na drugo mesto pa krompir brez klic. Iz klic samih je zraste! mnogo bolj debel krompir ka? kor iz krompirja, ki so mu bile klice obrane. G. Babuder je dal krompir tudi slikati. Njegova želja je, da se kmetje opozorijo, naj ne obirajo krompirjevemu semenu klic, preden ga sadijo.
Grozdje je tudi za vino.
Predvsem je grozdje sad, prav do? ber, okusen, osvežujoč in zdravilen sad. Zdravniki mnogo priporočajo zdravljenje z grozdjem.
Poznam pa družino, kjer je otrokom strogo zabranjeno utrgati jagodo groz? d j a, četudi ga otroci z velikim požele? njem gledajo in če le morejo ukrade? jo. Ko pa ni na trti več grozdja, tem? več vino v kleti, tedaj sili oče, da tudi otroci vino pijejo.	’
Poznam drugo družino, kjer ni sed? mim otrokom še nikdar bilo zabranje? no zobati grozdje, kolikor so ga ho? teli. Ker pa lahko otroci napravijo v vinogradu škodo, gre v vinograd z njimi oče ali mati, da jim pokaže, ka? tero grozdje je dobro zrelo in kako se zoblje. Ko še ni vse grozdje zrelo, pri? nesejo domov zrelega grozdja. Otroci res pozobljejo obilo grozdja, zato pa jim ni treba mnogo druge hrane. Pri? hranek na hrani pa je najmanjše do?
bro, mnogo večje dobro je, da se otro? ci ne nauče krasti in hinavčiti ter da svoje starše ljubijo. Zato je veselje pogledati na to družino.
In ti, kaj misliš k temu? Katero dru? žino si boš zbral za zgled?
Kokošja krma.
Naši kmetovalci krmijo navadno kokoši brez pravega premisleka: vr? žejo med kokoši dvakrat na dan ne? koliko zrnja, pa mislijo, da je dovolj.
Če hočeš imeti dobre in zdrave ko? koši, krmi jih trikrat na dan, in sicer zjutraj, opoldne in zvečer pod mrak. Vsakikrat daj na glavo po peščico krmske mešanice, katero pripraviš iz enakih delov otrobov in različnih mok. Moko lahko nadomestiš z ostan? ki kruha ali s kuhanim krompirjem. Če le moreš, dodaj ti mešanici še ne? koliko mesne moke (krmilo, ki se dobi v trgovini), posebno v zimskem času in če so kokoši zaprte, (pred trgat? vij o), ker si v tem slučaju ne morejo same loviti črvov in glist.
Pred vsakim krmljenjem raztresi po dvorišču nekoliko zrnja. Kokoši naj imajo na razpolago tudi dovolj ze? ienjave.
Sežanski trg.
Na trgu v Sežani dne 12. in 22. ju? lija t. 1. je bilo na prodaj 1106 glav go? veje živine, 107 telet, 323 konj in 941 prašičkov. Srednja cena goveji živini je bila od 380—430 lir za stot žive teže; teletom do 530 lir mrtve teže; konji po pasmi in lepoti od 1000 do 3000 lir konj. Prašički 5—8 tednov stari od 90—130 lir prašiček. Kupčija je bila srednje dobra. Dobro so se prodale molzne krave in teleta. — Na trgu se prodaja vsakovrstna železnina in kmet. orodje, lesena posoda, ste? klenina, čevlji, usnje, manufaktura, obleka in perilo ter razne druge drob? narije. Prihodnji tržni dnevi se bodo vršili 12. in 22. avgusta ter 12. sep? tembra t. 1.
Objave.
»Naš čolnič«.
Eno liro plačamo za vsako naslednjih šte» vilk »Našega čolniča«:
Leto 1923: štev. od 1—12; leto 1924: štev. od 1—10: leto 1925: štev. 2; leto 1926: štev. 10, 11; leto 1927: štev. 3, 4.
Po 60 stotink prodajamo naslednje številke:
Leto 1924: štev. 11, 12; leto 1925: štev. 1, 3—6, 10, 12; leto: 1926: štev. 1. 2, 3, 4, 8, 12; leto 1927: štev. 1, 2, 6—12; leto 1928: štev. 1—3, 5—12.
Kdor želi kupiti, oziroma prodati katero iz» med navedenih številk, naj se zglasi pri
upravi »Družine«, Gorica, via Mameli 5.
Darovi.
Za Sirotišče sv. Družine: Preč. g. Ivan Re? ščič v spomin na nepozabnega očeta 25 L, p. n. gg. L. Lukežič 15 L, Ksist Hrovatin 15 L, Dr. Fr. Gaberšček 15 L, prof. Fr. Sivec letnino 10 L, č. g. Ivan Leban 50 L, Vinko Štanta 10 L, posojilnica v Šempolaju 50 L, Ljudska poso? jilnica, v Prvačini 100 L. — Srčna hvala!
Kakor poje vsak nam godec gre ljubezen skoz želodec. Ženka, čuj, moža nasvete: kuhaj večkrat »PEKATETE«!
Tisti mož iz Vipavske doline, ki se je spo« mladi 1928. zglasil v župnem uradu v Avberu zastran pokojnine, naj ve, da je njegova za« deva rešena. Naj se zglasi pri finančni inten« danci v Gorici za izplačilo, in sicer pri zaklad« nem oddelku.
»Ljubljana v jeseni«.
Program kmetijskega oddelka jesenske pri« reditve Ljubljanskega velesejma »Ljubljana v jeseni«.
1.	Mlekarski sejni obsega prodajo sira, rna« sla in drugih izdelkov, obsega pa tudi propa« gando za mlekopitje, ki se po drugih krajih čimdalje bolj širi in ki zasluži, da ga tudi pri nas vpeljujemo, ne le iz ozirov na zdravstvo, ampak tudi iz splošno gospodarskih ozirov s posebnim pogledom na napredek naše živino« reje. Na sejmu se bo prodajal sir na debelo in na drobno, ravnotako tudi mlečni izdelki.
2.	Vinski sejni bo obsegal prodajo vina, in sicer namiznega, ki se bo točilo v sodčkih in buteljskega. Vinski scjm bo nudil obiskoval« cem priliko, da se pouče o kakovosti raznih domačih vin najenostavnejšim potom. Na sej« mu bodo zastopana vina iz najboljših dolenj« skih in štajerskih vinskih goric. Vina se bodo
Varuhov namestnik. (Protutor),
Zadnjič smo razložili ustanovo va* ruštva (tutele). Razložili smo pred« vsem, kdo lahko imenuje varuha (tu« tor«ja). Italijanski državljanski zakon pa pozna poleg varuha tudi sovaruha (protutor« ja).
Kaj je protutor?
Protutor je varuhov namestnik. On zastopa mladoletnega v vseh slučajih, ko se njegova korist križa z varuhovo koristjo. Tako zastopa sovaruh mla« doletnega n. pr. v slučaju, ko je treba pregledati varuhov račun.
Kdo imenuje sovaruha?
Sovaruha lahko imenuje oseba, ki je opravičena imenovati tudi varuha. Sovaruha lahko imenuješ pred notar« jem ali v testamentu. Če nisi postavil varuha pred notarjem ali v testamen« tu, ga imenuje družinski svet.
Če je družinski svet požvan, da ime« nuje varuha in sovaruha, mora prej imenovati varuha in koj za tem so« varuha.
Varuh ne more voditi varuštva, če ni še bil imenovan sovaruh in v tem slučaju mora varuh poskrbeti, da se brez odloga imenuje sovaruh. Če se varuh temu protivi, se lahko od« stavi in je odgovoren tudi za vsako škodo, ki bi medtem nastala.
Če ni bil varuh imenovan ali če je varuh varuštvo odložil, mora sovaruh poskrbeti, da se čimprej imenuje va« ruh. Dokler ni imenovan novi va« ruh, zastopa sovaruh varovanca; v tem slučaju sme sovaruh ukreniti vse, kar je neobhodno potrebno in kar se ne da odložiti.
Če je bil imenovan novi varuh, pre« stane tudi služba sovaruha; družinski svet pa lahko ponovno izvoli za sova« ruh a bivšega sovaruha.
za poskušajo točila v malih kozarcih. Kupčija na debelo se bo lahko sklepala na licu mesta.
3.	Sej m za med. Čebelarji bodo postavili na trg svoje letošnje pridelke in bo dana vsake« mu prilika, da se o pravem času preskrbi s po» trebnoi količino tega božjega daru, ki igra tako važno vlogo pri naši prehrani zlasti z zdrav« stvenega stališča. Med in mleko sta bila v dav« ni h časih visoko cenjena pridelka, ki pridobi« vata danes zopet čim dalje bolj na svoji vred» nosti in veljavi.
4.	Sej m za kmetijske stroje in gospodarsko orodje. Ta del sejma bo obsegal različne stro« je, ki jih rabimo danes za obratovanje polje« dclstva, mlekarstva., vinarstva in drugih gospo« darskih panog. Na sejmu se bo lahko izbiralo in kupilo stroje za potrebe posameznih gospo« darjev, pa tudi za potrebe podružnic in drugih gospodarskih organizacij. Stroji bodo na me» stu tudi obratovali, da se prepričajo interesen« ti o delazmožnosti strojev in pouče o njih sestavi.
Lanskoletna vrtnarska razstava na Pokrajin« ski razstavi v Ljubljani je vzbujala vsesplošno zanimanje in občudovanje. Doseženi moralni uspeh je napotil upravo Ljubljanskega vele« sejma, da je stopila v stike z najuglednejšimi ljubljanskimi vrtnarji v svrho dogovora za prireditev IV. vrtnarske razstave.
Popravek.
V drugem članku o nujnem deležu, ki je bil priobčen v št. 19. »Novega li« k ta«, smo pomotoma navedli, da je bila uvedena pravica do nujnega de« leža v avstrijskem zakonu 1.	1916.
Omenjenega leta ni bila pravica do nujnega deleža v avstrijskem zakonu šele na novo uvedena, pač pa je bila takrat bistveno na novo urejena.
Družinski svet.
(Consiglio di famiglia.)
V zadnjih člankih smo večkrat ome« nili družinski svet. Zato je potrebno, da natančno pojasnimo to važno usta« novo italijanskega državljanskega za« kona.
Kaj je družinski svet?
Družinski svet je skupina oseb, ki vrši nekako nadzorstvo nad varuhom in odločuje v vseh važnih zadevah, ki se tičejo varovanca.
Ko se komu postavi varuh, se usta« novi tudi družinski svet, ki vrši svojo službo, dokler traja varuštvo.
Kdo tvori družinski svet?
Predsednik in sklicatelj družinske« ga sveta je pristojni pretor, to je okraj« ni sodnik. Sedež družinskega sveta je pri okr. sodniji, v katere okolišu biva
mladoletni varovanec. Vendar odredi lahko okrožna sodnija (tribunal) na zahtevo varuha, da se sedež družin» skega sveta prenese v okoliš okrajne« ga sodišča (preture), v katerem varuh biva.
Nadalje so člani družinskega sveta:
1.	štirje svetovalci;
2.	varuh;
3.	sovaruh.
Ko doseže varovanec 16 let, lahko prisostvuje sejam družinskega sveta, vendar pa nima odločujočega glasu.
Kdo so svetovalci družinskega sveta?
Po zakonu so svetovalci družinskega sveta:
1.	stari oče in stara mati;
2.	pravi bratje in prave sestre;
3.	strici in tete.
Najprej pridejo na vrsto stari oče in stara mati, potem bratje in sestre itd., pri enakosti sorodništva odločuje starost. Če mladoletnik nima imeno« vanih najbližjih sorodnikov ali če jih nima v zadostnem številu, mora okraj» ni sodnik izbrati svetovalce za družin« ski svet izmed drugih sorodnikov ali pa izmed oseb, ki so z mladoletnikom v svaštvu.
Če pa nima mladoletnik sploh so* rudnikov, izbere sodnik (pretor) za svetovalce ljudi, ki so z njegovimi starši živeli v prijateljstvu.
Osebe, ki so bile pozvane v družin» ski svet, morajo osebno zahajati k se» jam družinskega sveta. Če kdo ne» opravičeno izostane, mora plačati 50 lir kazni.
Če pa član družinskega sveta večkrat neopravičeno izostane od sej, mora sodnik imenovati drugega svetovalca; odstavljeni svetovalec se pa naznani državnemu pravdništvu; v tem slučaju mora odstavljeni svetovalec plačati po sodnijski razsodbi do 500 lir kazni.
Kdo sestavlja družinski svet?
Družinski svet sestavi pristojni sodnik (pretor), kakor hitro je po» trebno varuštvo.
Zato morajo opozoriti sodnika, da je treba nekomu imenovati varuha:
1.	občinski urad, ki izve, da je umrla oseba, ki je zapustila mlado» letne otroke;
2.	varuh, ki ga je imenoval roditelj ;
3.	sorodniki, ki so po zakonu člani družinskega sveta. Če imenovane ose« be ne prijavijo sodniku, da je treba nekomu imenovati varuha, so odgo» vorne za vso morebitno škodo, ki bi vsled tega nastala za mladoletnika.
(Nadaljevanje na str. 15.)
Zahvala
zavarovalnici „L’ UNION" in g. Avgustu Ravniku v Gorici, Via Barzellini N. 2, za najboljše cenjeno in takoj izplačano odškodnino mojega pogorelega poslopja. Priporočam najtopleje zavarovalnico „L’Union.“
Leopold Živec, Velike Žablje 33
Vidrih Franc.
Nove postave.
Kdaj mora sodnik (pretor) sklicati družinski svet?
Okrajni sodnik mora sklicati dru* žinski svet, če to zahteva:
1. varuh; 2. sovarah; 3. skrbnik (ku* rator); 4. dva svetovalca; 5. vsakteri, ki ima opravičen razlog in interes. Okrajni sodnik pa lahko skliče družin* ski svet tudi uradno. Sklicanje pa lah* ko odredi tudi državni pravdnik, po* sebno če to zahtevajo člani družin* skega sveta.
Kdaj so sklepi družinskega sveta veljavni?
Sklepi družinskega sveta so veljav* ni le tedaj, ko so bili na sejo vabljeni vsi člani družinskega sveta in če so bili pri seji navzoči poleg okrajnega sod* nika še trije člani.
Družinski svet sklepa veljavno z ab* solutno večino glasov. Pri enakosti glasov, je merodajen glas okrajnega sodnika.
Vprašanja in odgovori.
Vprašanje št. 134: Ali se nahaja v Trstu hi* ralnični zavod? Je li samo za Trst ali za celo tržaško provinco? Kakšne osebe se sprejme* jo, za koliko časa in po kakšnih pogojih? Kje je treba vložiti prošnjo in katere priloge?
Odgovor: Zavod se imenuje: Istituto gene* rale di poveri. Svoj sedež ima v via del Istitu* to št. 29. Sprejemajo se brezplačno tisti, ki so bivali najmanj 5 let v tržaški občini, drugi plačajo 250 lir na mesec. Prošnjo je treba na* sloviti na: Congregazione di carità, via del Istituto 29. (Prošenj je veliko nerešenih. Kdor plača, je verjetno, da ga sprejmejo.) Prošnji jc treba priložiti: krstni list; izpričevalo o lepem vedenju; kazenski izvleček; zdravniško spriče* vaio, da nima prosilec nalezljive bolezni in ne bolezni na očeh; družinski list in ubožni list (kdor plača, ga neobhodno ne potrebuje).
Vprašanje št. 135: Ali bi lahko potrosil ne* koliko solitra trtam, ker mislim vinograd ople* ti. Koliko, naj ga denem?
Odgovor: Sedaj nič, ker bi trte začele bujno rasti in bi les do jeseni ne dozorel. Za čilski soliter je prepozno, pač pa lahko gnojite s so* litrom (tudi Vam svetujemo!) spomladi. K 10 trtam v vinogradu dajte 25 dkg čilskega so* litra.
Vprašanje št. 136: Ali lahko sedaj, ko no* kosim otavo na senožeti, potrosim nekoliko čilskega solitra?
Odgovor: Če pokosite avgusta ali najpozne* je v prvi polovici septembra in ker se nahaja* te v ne premrzlem delu dežele, še vedno lahko potrosite čilski soliter na senožet. Potrosite na vsakih 100 m2 po pol kg dobro zdrobljene* ga čilskega solitra, najbolje neposredno pred dežjem ali v dežju, če bo vreme količkaj ugodno, boste dobili še dobro drugo otavo ali obilno jesensko pašo.
Vprašanje št. 137: Na spomlad so orehi do* bro ozeleneli, sedaj pa so sc začel: starejši su* siti in imajo tu pa tam še kakšno vejo zeleno. Kaj je temu vzrok in ali bi jih bilo dobro oklestiti in kdaj?
Odgovor: Vzrok tiči skoraj gotovo v hudem zimskem mrazu, vsled katerega se bodo drevc* sa sušila še par let, ker so v mrazu pač osla* bela. Z drevesi je namreč tako kot z ljudmi: če človek enkrat dobro premrzne, lahko osta* ne še leta in leta živ, a ni nikdar več popolno« ma zdrav.
Proti koncu prihodnje zime obžagajte bo* lestne orehe, a pazite, da rane dobro zamaže«
te s cepilnim voskom. Potem pa drevesom do* Vro pognojite, kot lahko čitate v knjigi »Sad« jarstvo«, katero je izdala lansko leto Goriška Mohorjeva družba.
V pvašanje št. 138:	Domače zavarovalnice
nočejo zavarovati pri stavbah samo zgorljivih delov in enega metra zgornjega zidu, temveč hočejo zavarovati celo stavbo, to je tudi vse zide, četudi pri požaru spodnji zid skoraj, ved* no ostane nedotaknjen. Neka inozemska zava« rovalnica zavaruje pa tudi samo zgorljive de« le in en meter zgornjega zidu. Ali so- v tem oziru kakšni zakonski predpisi?
Odgovor:	O kakšnih zakonskih predpisih
nam v tem oziru ni nič znanega. Zavarovalnice so zasebna podjetja, ki zavarujejo po takih pogojih, kot hočejo, samo da so pogoji odo* brcni od oblasti. Vi pa se tudi zavarujete, kjer hočete, ker je to popolnoma Vaša zasebna za« deva. V splošnem pa domače,zavarovalnic e res nimajo vpeljanega zavarovanja le za zgorljive dele stavbe.
Vprašanje št. 139: S kakšnim umetnim gno* jilom in koliko bi pognojil sedaj preorano pše* nično strnišče, katerega sem obsojal z repnim semenom? Zemlja je bolj peščena in ni bila že dve leti nič gnojena.
Odgovor: Dovolj slabo od Vas, da peščene zemlje skozi dve leti prav nič ne gnojite in sejete tudi pšenico brez gnoja. Ali niste srečali v »Novem listu« nikdar navodil, kako gnoji* mo strniščni repi? Sedaj ne morete drugega, kot raztrositi pred dežjem na vsakih 100 m2 po tri četrt kg čilskega solitra.
Vprašanje št. 140: Ali sme davčna izterje* valnica že 19., to je prvi dan po zapadlosti ob« roka računati kazen po 6°/0?
Odgovor: Seveda je upravičena, ker rok za plačevanje davkov zapade 18. v mesecu.
ZDRAVNIK
Darovi za birmo
izredno nizke cene, velika izbera samo v
ZLATARNI F. BUDA
TRST - Corso Baribaldi 35
Tvornica tehtnic, uteži in mer
Giuseppe Florenc & C.o
TJ^ST, via Videli 9, tel. 84~03
z veliko izbero uteži, mer in tehtnic oblastveno odo-T'l hrenih iz domačih in ino-J	zemskih tvornic.
Popravljamo najrazličnejše tehtnice po zelo nizkih cenah. Za dobo popravila damo tehtnice in uteži na razpolago brezplačno.
Likvidacija
polelnega blaga:
SVILE, E F AMINA,SVILENEGA PLATNA, PLETENIN itd.
Po zelo znižanih cenah,
GORICA, piazza della Vittoria št 11.
Giov. Felberbaum
Dr. h. SIMONITI
bivši asistent goriške bolnišnice
spreJe m o
vsak dan od 10 — 12 in od 3 — 5.
GORICA
Piazza Vittoria 22,411
(Travnik)
JI buon mercato"
TRST — Via Arcata 16 — TRST
Velika zaloga moških in deških oblek. — Izbera najnovejših flanelastih hlač, delavskih oblek in posameznih hlač in jopičev.
Govorimo slovenski. Cene zelo ugodne.
Josip Eersevani, Gorica
Piazza Cavour štev. 9
Zaloga šivalnih strojev, dvokoles, gramofonov, samokresov, pušk in vseh nadomestnih delov imenovanih predmetov.
Mehanična delavnica
Gorica - Piazza Cavour štev 5
Bencin wtampo‘
Telefon čt. 415,-Brzojavke: KERSEVANi, GORIZIA. CICLI E MACCHINE
E38018^68	SS
p Tvrdka TeodL Hribar ■ Gorica |
g	CORSO G. VERDI št. 32
ge. priporoča svojim starim odjemalcem domače in inozemsko blago vseh vrst, posebno veliko izbero črnega sukna za čast. duhovščino in platno znanih tovarn Regenhart & Raymann za cerkvene prte. ,u Perilo za neveste od najnavadnejših do najfinejših vrst in vse SE aS potrebno za njihovo popolno opremo.	VE
gj BLAGO SOLIDNO.	CENE ZMERNE, g
a^SS^^lSSiSiaéaaSfiMBMsasBìMBaBH
Valuta — tuji denar.
Dne 14. avgusta si dal ali dobil za: 1 dolar	19.07	lir
1 angl. funt	92.78	lir
100 dinarjev	33.59	lir
100 šilingov (avstr.)	269.58	lir
100 čeških kron	56.59	lir
100 nemških mark	455.57	lir
100 švic. frankov	368.—	lir
100 franc, frankov	74.92	lir
100 belg. frankov	265.75	lir
Beneške obveznice 72.65; obveznice »Consolidato« 79.75.
Loterijske številke
dne 10. avgusta 1929.
Bari	10	84	29	16	27
Florenca	55	82	76	46	13
Milan	59	87	71	72	24
Neapelj	73	29	11	83	19
Palermo	67	88	5	71	60
Rim	81	35	57	64	34
Turin	70	75	33	43	8
Benetke	32	3	25	76	9
Semnji v prihodnjem tednu.
Nedelja, 18. avgusta: Sovin jak, Čr* niča in Vrh pri Buzetu, Draguč, Moš* čenice.
Pondeljek, 19. avgusta: Motovun.
Torek, 20. avgusta: Svetivinčenat, Bazovica, Vipava, Fontana.
Četrtek, 22. avgusta: Sežana, Štanjel.
Sobota, 24. avgusta: Postojna, Bo* ljunec, Žminj, Roč, Gorica.
Zobozdravmški
ambulatori]
TRST - - Via delle Sette Fontane 6.
Izvršuje točno vsako delo z zlatom in kavčukom. Našim ljudem z dežele poseben popust za potne stroške. Govori se slovenski. — Delo zajamčeno ! — Odprto od 9,—13. in od 15,— 19. Ob nedeljah od 10,—12.
Iijubljanski velesejm.
IV. prireditev »Ljubljana v jeseni« od 31. avgusta do 9. septembra 1929. Splošni velesejm. — Posebne razstave: Polje* delski stroji, sirarstvo in mlekarstvo, vinarstvo, mizarstvo, radio, zdravstvo, umetnostna doma* ča obrt, razstava plemenskih konj. Razstava društva »Zoo«. Zadružna razstava. — Na ju« gosi. železnicah 50°/o, na italijanskih 30°/o po* pusta. Legitimacije za poset dinarjev 30.— ali 31 lir se dobijo pri Pubblicità G. Čehovin, Trst, viale XX Settembre 65:1 Telefon N. 83:34. Jugoslov. vizum stane samo 20 papirnatih Din.
Dott. GIUS. [OMEL
specialist za bolezni v
ušesih, nosu in grlu,
bivši operator na univ. klinikah prof. Neu-mann-a in Hajek-a na Dunaju in asistent prof.Brunetti v oddelku za nosne in ušesne bolezni v mestni bolnišnici v Benetkah. Sprejema od 9-11 predp. in od 3-4 pop.
Sorica, Via Garibaldi 11 (prej Teatro)
Odgovorni urednik: dr. Engelbert Besednjak.
Tiskala Katoliška tiskarna v Gorici Riva Piazzetta štev, IS.
liliali oglasi.
Vsaka beseda stane SO stot., debelo tiskana 1 liro. Na vprašanja brez znamke ne odgovarjamo. Če je navedeno posebno geslo, pošljite ponudbe ali odgovore v zaprtem ovitku, na katerem je navedeno geslo.
Gostilno oddam v najem na prometnem kraju blizu mesnice. Naslov pove uprava
Krasno posestvo, četrt ure °d kolodvo* ra v Poljčanah na Štajerskem, obstoječe iz vi* le s petimi sobami in kuhinje. Dve sobi sta popolnoma opremljeni, kuhinja je opremljena z vso posodo. Hlevi, gospodarsko poslopje, betonirana shramba, nekaj njiv in travnikov, 35 ha gozda, ki je nekaj sekan za ceno Lit, 100.000. — Ponudbe na Desnica, Poljčane, Štajersko, Jugoslavija.
Oglase za vse italijanske, jugoslovanske, avstrijske in druge inozemske liste sprejema oglasni zavod G. Čehovin, Trst, Ventisettem* bre 65, Tel. 83—34. Nabira tudi oglase za »No* vi list« in »Istarski list«.
Krone, srebro in zlato, kakor tudi staro zlato kupujem vedno po najvišjih cenah. Vsa popravila kar najhitreje. — Birmska, poročna in krstna darila. — Moderna zlatarna, Corso Verdi štev. 13 (Gorica, nasproti novemu Zc« lenjadnemu trgu).
Pohištvo nudi širom naše dežele znana industrija pohištva, Štefan Gomišček, Solkan 280. 'Lu je velika izbera oprave iz trdega lesa po najnižjih cenah. Ne zamudite prilike!
Tropinovec pristni, dobite vedno v vsaki množini pri »Zadružni žganjekuhi« v Dorn* bergu.
Domača vina, namizna in sortirana, od* da ja po ugodnih cenah Kmetijsko društvo v Vipavi (Vipacco). Podružnica v Idriji.
Upravo hiš v niestu in okolici sprejme po ugodnih pogojih uprava hiš J. Čehovin, Trst, Ventisettembre 65, Tel. 83—34.
Meblirano sobo v Gorici oddam v najem. Naslov pove uprava.
Grozdne mline, Stiskalnice, slamorezni* ce m vse druge kmetijske stroje svetovno zna* ne tvrdke Mayfarth, kakor tudi dvokolesa in šivalne stroje prodaja po zelo nizkih cenah Franc Saunig, Gorica, via Carducci 25.
Pozor. Zaloga vina, Gorica, via Formica 1 (tik Korna) prodaja bela in črna vina kakor tudi lastni pridelek kraškega terana po naj* ugodnejših cenah. Pirec Josip, naslednik Vi» narske zveze.
Razprodam kakih 20 slamoreznic May» farth po zelo znižanih cenah. M. Križe, Po» stojna.
Kupujem prage, bukove, hrastove in do* bove, izgotovljene ali pa tudi sam prevzamem sekanje. Naslov pove uprava.
Ljubiteljem krasnih perzijskih ciklamnov sporočam, da so mi dospeli gomolji (čebule) ciklamnov v sortiranih barvah. Sadi se zdaj. — Just Ušaj (Vinoagraria), Gorica.
Patentirane ročne in vrtilne mlatilnice si« sterna »Leitnersohn«, ki se lahko rabijo tudi na pbgon s konjem (Gòpel), prodaja Virgilio Bombig, Piazza Vittoria, Gorica, trgovina z železnino.
Posestvo v bližini Trsta, obstoječe iz hiše z električno razsvetljavo, 7 ha gozda, travni» kov, njiv, se proda radi selitve. Naslov pri upravi.
Trgovski pomočnik išče službe. Naslov pri upravi pod »Pomočnik«.
Dijakom, dvema, nudim hrano in stano* vanje po ugodnih pogojih. Schiirzl, Trst, via Udine 26.
Iščem služkinjo, staro 30—40 let, pošte* no in ki zna gospodinjiti in kuhati. Sama go* spodinja. Nastop takoj. Anton Beltram, trgo* vec, Vrhpolje pri Vipavi.
Naročite se na mesečnik »Družino66!
NOVA
GORICA, Koren (Piazza E. d’Amicis) štev. 1
trgovina čevljev
Trpežno Mapo po najnižjih cenah. Prepričajte se sami! GREGORIČ & URŠIČ
Gostilna „Alle Corriere'1
v Trstu via Homagna N. » (tih Caffè Fahris)
Domača kuhinja. Izborno vipavsko in istr* sko vino ter kraški teran. Postajališče potn. avtomobilov in shajališče ljudi z dežele. Vljudno se priporočata
ŠTRANCAR in PERIC
Zobni zdravnik
dr. Robert Hlauaty
sprejema
od 9. do 13. in od 16. do 19. ure
v TRSTU
via S. Lazzaro št. 23-11.
Ob sredah in sobotah ordinira
v POSTOJNI
Prva Kmečka gosp. zadruga v Selu
na Vipavskem, p. Cernizza«Goriziana, ima v zalogi
VEČ HEKTOLITROV PRVOVRSTNEGA BELEGA VINA po znižani ceni.
Na zahtevo se pošlje odjemalcem tudi na dom. Priporočamo se za obi* len obisk. NOVI list

1929 c
50.36=169,6) V ....""II lili milili minili mi
070(450
lil.....
<
ZDRAVNICA
dr. VILMA DOMINGO,
bivša asistentinja kr. klinike za porodništvo
in ženske bolezni v Florenci
sprejema
od IO. - 12. in 15. - 16. ure
GORICA, Corso Vitt. Em. III. štev. 59.