SLOVENSKI LIST __Izhaja vsak: ponedeljek: zjuiraf UrednUtvo: Kopitarjeva ul. «.«/111 I Potunesno il. 1 Din, meiečno, če «e ipre/ema Umt v upravi, naroč- 1 I/prava: Kopitar leva ulica 11. 6/U Teie/on II. 3487, Inlerurban 3487 I Mna 4 Vin. na dom ln po noStl dostavljen list 5 Din. Celoletna naroč- H Poštni čelc. račun. Cjubljana ISJ79 Kokoptsl sc ne vračajo_| nina S O Din, polletna 23 D n, četrtletna IS Din. lnseratl po dogovoru f I elejon itev. 2549 Razmere v bolj še viški Ukrajini Kmetje strašno sovražijo boljševike - O notranjem prevratu ni govora Ljudstvo upa na prihod bele armade Lvov, 17. aprila. Ukrajinski list .-»-Svoboda«, ki izhaja v Lvo-vu, ima zelo dobre pismene in osebne stike z ukrajinskimi izobraženci v sovjetski Ukrajini. Zanimive podatke prinaša zlasti zadnje dni, ko poročajo nekateri begunci iz boljševiškega raja. Gospodarski položaj kmetov je zelo težak. Nekdanji bogataši žive sedaj slabše kakor berači. Tisti pa, ki so živeli v bedi poprej, žive v pomanjkanju tudi sedaj, samo da je sedanja beda mnogo hujša. Živine je zelo malo. Zemlje je bilo ob začetku revolucije mnogo. Po razdelitvi veleposestev je niso mogli nekateri kmetje niti dobro obdelati, ker so je imeli preveč. Toda boljševiki so začeli snovati komunistična gospodarstva. Zemljo za nje so odvzeli kmetom. Vsepovsod so nastala državna, kolektivna in trustova veleposestva, kmetje pa imajo nmogo manj zemlje kakor pred revolucijo. Odvzemanje zemlje kmetom je vzbudilo veliko nezadovoljnost ljudstva z vlado. Na vaseh se vedno čuje: Prej smo imeli nad seboj za gospodarje veleposestnike, sedaj pa imamo nino-»o hujše druge gospodarje.'; To sovraštvo do boljševikov je zelo močno *.n se je polastilo vsega ljudstva. Tem hujše je zaradi tega, ker so sedaj vsi enaki, namreč v. siromaštvu. Kakor nekdanji "siromaki tako so ludi nekdanji imovUcjhi kmetje sedaj bero ti. Boljše se godi le skupini 10 do 15 oseb temne oreteklosti, ki tvori v vsaki vasi komunistično celico in s terorizmom obvladuje vso vas. Večkrat izbruhne proti njej ljudska nevolja; neredko jo vaščani celo pomore. V takih slučajih prihrume nato v vas vojaški oddelki GPU, ki kaznujejo brez izjeme vse vakčane in včasih zažgo in popolnoma uničijo celo vas. Kmetje strastno sovražijo boljševike, ali njihove vlade ne morejo vreči. Ljudstvo more podpirati samo zunanje sile, kakor za časa državljanske vojne, ne more pa izvršiti notranjega prevrata. O občnem uporu ne more biti govora, ker je ljudstvo brez orožja, vasi predaleč narazen in ker boljševiška, tajna policij/i funkrijonira najboljše na svetu. Osvoboditve izpod boljševiškega jarma ne pričakuje nihče od notranje revolucije, ampak od. zunanje pomoči. Ljudstvo veruje v prihod bele armade, ki bi jo podprle tuje države. Vsako pomoč bi sprejeli z veliko radostjo, razun poljske in romunske. Vendar pa govore: Končno je vseeno, kdo nam nudi pomoč, magari sam satan, samo da se rešimo boljševiškega jarma.« Z?lo mnogo računajo s pomočjo papeža Pija XI. Boljševiška propaganda proti papežu ga je napravila zelo priljubljenega med ljudstvom. Kmetje smatrajo papeža za najnevarnejšega sovrainika boljševikov katere b« končno premagal. Po Jefremovem procesu radi Zveze osvoboditve Ukrajincev je ukrajinizacija zastala. Šole in nižji uradi so sicer ukrajinski, ali vsi Aretacija francoskih častnikov v Prusiji Kiinigsbcrg. 19. aprila, s. Kakor sc uradu« poroča, so'bili včeraj dopoldne v konigsbcr.ški »ojaišnici Rottcnstein aretirani francoski konzul v Konig.sbcrgu in trije francoski častniki, med , njimi t član frahcoskegca poslaništva v Berlinu, ko so na dvorišču vojašnice fotografirali vo- j jaško vežbo. Ko so ugotovili osebne podatke, so ! jih izpustili, fotografske aparate pa zaplenili, ter ! bodo slike pregledali. Uradno se še pristavlja, da so francoski častniki poprej pri nemških uradih prijavili potovanje v Konipsberg, kamor so nameravali iti, dn si ogledajo bojišče pri Tan-nenbergu. V spremstvu francoskega konzula v Konigsbergu pa so šli v vojašnico, da bi tam fotografirali vojaške vežbe. Pristojne nemške oblasti smatrajo tako postopanje tujih častnikov na trdnjavskcin svetu za nekorektno. Zunanje ministrstvo je zato poslalo predstavko franeos-Vem uposlaništvu. Železnica Šlezija—Baltiško morje Varšava, 19. aprila. AA. Pat poroča, da Je poljska vlada na včerajšnji seji sprejela ponudbe francosko-poljske družbe za zidanje normalnotirne železnice od Gornje Slezije do Baltske obale in za njeno eksploatacijo. Proga naj bi se zgradila v treh letih, nakar bi imelo društvo eksploatacijo proge 45 let v svojih rokah. Društvo ima pravico po 20 letih eksploatacije proge ponuditi eksploatacijo Poljski. Za zgraditev proge bo društvo izdalo obveznice z garancijo poljske države v vsoti 900 miljonov do ene milijarde francoskih frankov. Obveznice se bodo obrestovale s 6 odstotki pri emisijskem tečaju 94 odstotkov. Izdale se bodo tri tranše. Prva tranša bo znašala 400 milijonov frankov. Poljska vlada bo Predložila sejmu tozadevni zakon. Pogrešan učenjak Berlin, 19. aprila. AA. Po vesteh iz Ko-peuhagena v zvezi z namero Groenau-a, da poišče učenjaka VVegenerja, se izražajo znanstveni obveščeni krogi zelo pesimistično o Wegenerjevi usodi. Strašen požar sredi Ptuja V noči od 16. na 17. aprila so, kakor že »Slovenec poročal, silni plameni uničili velikansko skladišče g. Pavla Orniga, veletrgovca z vinom. Ogenj je požiral les, sodi so se sesedali, vino je teklo iz sodov, steklenice boljšega vina so pokale in se drobile. Po zraku je zadišalo po kuhanem vinu. Škoda je ogromna. Objekti so bili zavarovani, inventar pa ne. In ravno ta je uničen, saj se je le malo moglo rešiti. Pravijo, da je šlo v nič okrog 12.0001 vina. Danes odstopi bolgarska vlada? Kralj Boris razpustit sobranje Spremeba v češkoslovaškem finančnem ministrstvu. Na levi: Dr. Engliš, dosedanji finančni minister, čigar demisijo je predsednik Masaryk sprejel. Na desni: Dr. Karel Trapi, guverner poštne hranilnice, je bil imenovan za novega finačnega ministra. Sofija, 19. aprila, ž. Kralj Boris je včeraj zaključil šesto redno zasedanje 22. narodnega sobranja. S tem je končal bolgarski parlament svoje štiriletno delo. Pričakovati je pa težkoč radi novih volitev ter se ne ve, kdo bi jih vodil v današnji težki situaciji. Splošno vlada mnenje, da bo vladna kriza nastopila v ponedeljek. Vladni krogi želijo rešiti vprašanje nove vlade tako, da bi bile vse stranke sedanje vladne večine zadovoljne. Mnogo se pretresa v političnih krogih vprašanje novega kabineta. Za šefa nove vlade prideta vpoštev edino le Ljapčev in Malinov. Pod Ljapčevim vodstvom prideta v poštev le dve kombinaciji in sicer demokratska stranka z nacionalnimi liberalci (Smi-lova stranka), ali pa demokratska stranka, liberalci (Petrova stranka), radikali in even-luelno kmetijski disidenti (Tomova stranka). Pod vodstvom Malinova pa bi se mogle konstituirati sledeče vlade: Demokrati, liberalci (Petrova stranka), radikali in socialni demo-kratje, ali pa ista kombinacija, kateri bi se pridružile še nekatere druge stranke dosedanje vladne večine. Kmetijska stranka pride za sedaj iz vsake kombinacije. Njeni voditelji ne nameravajo vstopiti v vlado. Danes ,je položaj tak, da ima kralj Boris roke bolj svobodne kakor kadarkoli poprej. Osebe, ki so bile preje nesporno nasprotne njegovemu režimu, ga danes podpirajo, ker mislijo, da mestni in višji uradi so zključno v rokah ruskih boljševikov. Ukrajinci vedno bolj mrze ltuse in Žide, ker tvorijo oni ogromno večino boljše-viških komisarjev, ki rekvirirajo žito za Moskvo. Politično razpoloženje je popolnoma re- > akcionarno, često celo inonarhistično. Starejše pokolenje in mladina si želita celo carja, a samo srednji letniki so za demokracijo. V Ukrajini je danes takšno razpoloženje, da bi radi sprejeli vsakogar, če le prežene boljševike. Tako stanje v boljševiški Ukrajini uplivn v zadnjem času vedno bolj na politi *.io voditelje ukrajinske narodne manjšine pod Poljsko. Ukrajinska manjšina na Poljskem je bila ; prepričana, da bo ukrajinski kmet v bol jševiški Ukrajini vrgel boljševike in da bo potem nastala demokratična Ukrajina. Za ceno nadaljnje borbe z boljševiki bi po mnenju voditeljev ukrajinske manjšine pod Poljsko zapadni svet izpolnil njihovo zahtevo, da se vzhodno ozemlje sedanje Poljske, ki je naseljeno z Ukrajinci, odtrga od Poljske in združi z Veliko Ukrajino. Zato ukrajinska narodna manjšina ni priznavala Poljske in se je proti njej borila z vsemi silami. Sedaj pa je uvidela, da se more ukrajinski Piemont razviti samo na ozemlju Ukrajincev pod Poljsko. Zato je upati, da bo počasi prišlo do modusa vivendi med Poljsko in Ukrajinci. ... iv. -aH gre kralj Boris že po korakih kralja Ferdinanda. Sofija, 19. aprila. AA. Vsi listi trdijo, da lio Ljapčev v toku jutrišnjega dneva dal ostavko. »Zora« je zvedela, da je Ljapčev na včerajšnji seji ministrskega sveta obvestil s\€>jc ministrske tovariše o tej nameri in jih zaprosil, da ostanejo v Sofiji. V komentarju o posledicah tega sklepu pravi »Zora«, da bo Demo-kratičeski zgovor zahteval, da ostane Ljapčev predsednik ministrskega sveta. Dalje pravi list, da je Malinov sprejel jiogoje Demokrati-českega zgovttra /a koalicijo z zgovorom. »Utroc trdi, da jo »Demok ratičeski zigovor« pripravljen sprejeti koalicijo z Malinovom. da pa zahteva Ljapčerva nn čelu vlade, in to. da bo Zgovor jedro nove koalicije. »Zarja« imenuje kot kandidate za predsednika vlade Ljap-čeva, Malinova, ("ankova in Molova. Sofija, 19. aprila. A A. V zvezi z napovedano ostavko vlade Ljupčcva so ostali vodje vseh strank v Sofiji. Sofija, 19. aprila. A A. Ljapčev je imel danes na svojem stanovanju sestanek s Can-kovom in Burovom. Sofija, 19. aprila, ž. Notranje ministrstvo je prepovedalo vsako manifestacijo delavstva na 1. maj. Ta prepoved ne velja samo za komuniste, marveč tudi za socialne demokrate. Dunajska vremenska napovedi Počasi se bo vreme zboljtalo in bo nekoliko topjej* Najstarejši rlmok sieta. Iz Ne\v Vorka jo prišel v I.oudon najstarejši človek sveta. Turek Zaro aga, o katerem trdijo, da je star 157 let. V New Yorku se je hudo ponesrečil, pa je kljub svoji visoki starosti okreval. Iz Londona se bo peljal v Nemčijo, ker hoče še >za časa- temeljilo spoznati svet. Zaro aga pravi, da je dosegel tako visoko starost, ker ni nikdar okusil alkoholne pijače. Slov. prosvetno društvo v Belgradu Belgrad, 19. apr. I. Danes se je osnovalo v Belgradu novo slovensko prosvetno društvo. Ustanovni občni zbor se je vršil v hotelu Mali Pctrograd. Za predsednika novega prosvetnega društva jc bil izvoljen vojni župnik g. Davorin Medved. Razstava starega Belgrada Belgrad. 19. apr. 1. Danes je bila na zelo slovesen način otvorjena razstava slik, načrtov in gradbenih dol starega Belgrada. Razstavo je otvoril podpredsednik belgrajske občine Ni-koht K rs tir, ki je imel ob tej priliki svečan govor. Udeleženci otvoritve so si nato ogledali razstavo. Poroka Ite Rine Belgrad, 19. apr. I. Danes zjutraj se je poročila v belgrajski pravoslavni vaznesenski cerkvi slovenska filmska igralka Ita Rina, Ida Kravanja, z mladim helgrajskim inženjerjem g. Milanom Gjorgjevirem, sinom Milana Gjor-gjeviča, generalnega direktorja poštnega ministrstva v pokoju. Poroki naše igralke je prisostvovala ogromna množica ljudi. Nemški industrijci obiščejo Jugoslavijo Belgrad. I'), aprilu, s. Program potovanja okrog "Vi industrijcev i/. Nemčije |w> Jugosla-ciji je sedaj končnovelja v no določen. Dne 29. aprilu se pripeljejo na Bled. "50. aprila bodo obiskali tovarne kranjske industrijske družbe na Jesenicah, nato se bodo odpeljali v; Ljubljano, k jer se bo v /Jiornici zn TOl vršila konferenca s tamkajšnjimi gospodarskimi krogi. Po ogledu trboveljskih rudnikov in drugih industrij Slovenije se li odpeljali v Zagreb, odtod v Belgrad. nato čez Sarajevo v Dalmacijo in crnogoro. Dne 12. maja se bodo če/ Split vrnili nazaj v Nemčijo. Glavni namen obiska je, da se ustvarijo direktni sliki pred-stavil,ikov nemške velcilldustrijc / jugoslovanskimi go»|>odnrskiini krogi in da se poživc medsebojni trgovski odnošaji. Motociklistična nesreča Zagreb, 19. aprila. /. V bližini Sanioborn se jc dnnes dogodila ob dveh popoldne težka motociklistična nesreča. Trgovec Milan Mari-novič se je s svojim bratom Zvonimirom peljal s precejšnjo hitrostjo. Ker je bila cesta mokra, mu jc na ovinku kolo zdrsnilo ter sta oba obležala pod motorjem s težkimi poškodbami na glavi in po celem telesu. Pripeljali sc ju v lnolnišnico. 100.000 Nemcev več v č. S. R. Praga, 19. aprila, j. število Nemcev v Češkoslovaški se je po dosedanjih ugotovitvah državnega statističnega urada od zadnjega ljudskega štetja leta 1920 dvignilo za 100.000 duš. Spor med A vsi ri jo in Rusijo poravnan Dunaj, 19. aprila. AA. Korbiro poroča: Spor, ki je nastal med Sovjetsko Rusijo in Avstrijo radi tega, ker je avstrijska vlada prepovedala uvoz ruskih jajc, je likvidiran. Avstrijska vlada je prepoved ukinila, sovjetska vlada pa je"umaknila stornaciio naročil pri avstrijskih tovarnah. Romuni pozdravljajo novo vlado Manilesl ministrskega predsednika Jorge llekaiešl, 10 aprila. \ V. ItomuiltJi-i tele-gralsk I agcneijtt pv»XHN«: V tisk prisrčno pozdravlja konce dolge kri/e lil odobrava sestavo vlade najuglediie jšili oseh, o katerih so 's prn-v icu lahko reče, i> sklicu jo in predsedniku vlade urgo in njegovo veliko uvtoritfto, ki jo uživa lomu in v inozemstvu. t uivt isiiL pravi, du jo vsa drŽava priprav-jenu (Huiiaiiati novi \lndi pii j/v« jun ju njenih ničel. Isti li>i zahteva ruzpusi puilami-iita. Cuvenuil piso, t i izvajanju svoje politike na utpcilafakoui i h >1 j u srečno prebrodila v»u tež-,očt\ llnkaiesl. tO, apiila, /• Mauc> oli II so jc •i-ila prva si j« novo \hulc prof. Jorge. \ latlu e i/delala deklaracijo, ki jo ho prebrala ua uihutliiji seji purlouicivtii. Parlament 1»» skli-iii iui i/nnluo zasedanje. VemUr sc pa pričanje, da ho parLimoni kmalu ru/puščen. N tem Uspeh portugalskih vladmh čet smislu sc j«! v,-aj uraail liuan« nI minister. Nove volitve sc pričakujejo prihodnji tncsf«, IJiikurošL tO. aprila, kk. Ministrski pred- scdnlk Jorga jc izdal danes nn narod fnnnlfest. v katerem izjavlja med drugim: Kakor /.nuno, jc bila najbolj vroNi želja kralja, da /bero okoli sebe vso narodne moči, Zato jo apeliral na odličnega državnika Titnlcsciui, .kateremu l>a sc \ dveh tednih ni posrečilo /brati nune moč. ki so navajeno divUnuti drugu proti drugi- 0 iala jo zato samo cua nsitev, sestaviti tako vlado, ki jc pripravljena doprinašati žrtve / i deželo, tla hodu pozneje, ko se bodo n pili i rile strasti ■/. mirnim gospodarskim de kun, vso politične moči m dllo\a|o v lluvl organizaciji države. kakor ju zahteva čas. Dalje je nava jal, da si- bo uvedla stroga kontrola v državnih uradih iu da so Ui strogo kaznovalo vnuku /upravljanje javnega denarja siromašne dežele, tla so s tem oplušijo v »i, ki posegajo po io&ko pridobljenem premoženju naroda. Posebni odbori IukIo natančno preiskovali poslovanje /. denarjem v vseli državnih upravnih or*anizaoi-juli, ki so liilt! /e dasti dolgo brc/ kontrole, (ib- 1 acm bo vsak neusmiljeno kaznovan, kdor misli. da se lahko odtegne dolžnosti, podpirati državo liuančiio. V se potrebno so bo u,krenilo, da bo imeta tlr/ava «uno najpotrebnejšo i/.tlatke. l'reil\>eii» bomo odstranili para/ilo političnega ic/iiim. ki obiemeiijujejo obračun, kateri jc /e itak prcte/nk /a tHišo rame. Mi nc potrebujemo nobenih posojil, ki bi obremenjevala bodoče gencracijc, temveč moramo strogo varčevati samo / gotovimi dolv^liki tlržavc. Izjava Jorge časnikarjem llukarcštu, 19. aprila, kk. Ministrski , predsednik Jorga je danes zvečer pm|«l »u-stnpniktini inoietiiskili listov izjavo, v kateri pravi: Nadaljevali bomo delovanje svojih prednikov, toda z drugimi metodami- Kolikor mogoJe bomo malti ueunjali teorijo. Nci zadostuje, da kdo pri svojem zakonodajnem delovanju misli samo na to, da vlada samo v oni sami lenislahirni periodi. Poskušali burno poživiti v*o sile v državi in jih pridobiti ■/,a sodelovanja. Upamo, da bomo s tem dvignili Romunija. Kopumski narod smatram /.it nekaj organionosu, ki rnavija samo od sebe. Od prevzetih zakonov bomo obdržali samo one, ki jih je narod asimiliral. — Glede parlamenta jo izjavil, da tipi ne bo dal V roko orodju m samomor. Čo pa hoče parlament Hvrštfl samomor, to lahko stori, Ne sovražim parlamentarizmu in mi ue potrebujemo diktature, narod se vlada sam, čemu torej diktatura. Programi vlade so orgauičuo delo, ki no izpremjnjajo po vsakokratnem položaju. Zato so bo naš program rtu vi jul obenem a miJUu delovanjem. Kar so tiče roda v državi jo izjavil Jorga, da je trdno odločen, da no bo trpel nobenih vznemlrjajtičili pokrotov, kjerkoli in od kogar-koli so bodo začeli, Glodo zunanjo politike pa Iui sktišal sklonjeno pogodhe pretvorili v plo-dovitno resničnost. Jorga je danes obiskal voditelje strank in jim pojasnil položaj države. Odgovor voditeljev strank pričakuje v naikrajšom času. Parlament bo sklican na dan 5, maj«. Takrat bo Jorga po-dal vladno izjavo in zahteval zaupnico. Usoda parlamenta je odvisna od to zaupnice. Za notranjega ministra določeni Camarn-soscu, ki radi odsotnosti včeraj ni prisegel, je I "'sel danes k Manili, čigar stranki pripada, in mu ujavil, da no bo vstopil v vlado. Enako ujavo je dal potom tudi osebno lninlHtrskonni predsednik« Joigi, Pari/. IU. aprila. \A. Havas poroča iz- 1 .vri/. I l[l[tl,r. v.\. ,,<(,<, .s [„>|WV,, T,i/,bom*, 'Iti je Ija dospela vest, tla so se vinilne četo izkrcalo ua ulokvi Perseiri in pognale v beg vsiaške čete. Vojaki, ki so ji in poveljevali uporniški častniki, so odpovedali poslušnost. l astniki so pobegnili. Vladno čete so vzpostavilo na otoku rt-ii iu mir. Lizbona, Hi. aprila. Po poluradnih poročilih so portugalske čete ua otoku Ter-celr.i porazile upernlko in zasedle mesto Augra de lleroi/.nio. Uporniki so se umaknili v gore. Vstaši obvladujejo sedaj samo otoka Madelra in San Migne). Sir Drumond v Rimu Itim, IV. aprila. > Generalni tajnik D. \. sir OruiiHinti je prispel včeraj \ Kitu. kjer jo ki i»f« iiral včeraj / Grandi jem, l udi Museolini je sprejel v avdiiMico. Zuiuutji mini.ler G rti ud i mu jo priredil danes svtH-auo pujeiliiio, I asistii ni li-ii trdi jo, da IJi uiatiiulov obisk \ Itimu nima posebnega poineiia. Njegov namen je h-, da ču jo mišljenje zastopnikov italijanske vlade o vprašanjih, ki bodo na dnevnem redu na prihotbijoiii znsotlanju I). N 1'reilvseiii o vpi sanj u projokia tiv stri j-koiieaiškc^a euiin-tkega s|MJla/illilti. Za kavarbstvo revtmž ISudiiiipesla. 10. aprila, s. Ibut roaiun. sKiga kralja je prelekli itnlcn prisosjvtival madjarski vtoinobilski tekmi. Princa s„ % Hu-tli>inpi -ti sprejeli /. velikimi častmi, ki niso bile -lučiijni'. Ure/ dv nia je. da so Ma.ljnri skušali i/v l-šiti na pvinta moralni pritisk \ smislu svoje politike, naperjene preti Mali an-tanti. Madjarski li-(i so /. /udov iljstvoin beležili vesti nekaterih romunskih listov, ki so omenjali princu Nikoli izkazane časti. Kaj so pa pravzaprav nameravali Madjtiii. je povedal list »Peggcl.. ki mi;l dnigini piše: Ka val irska ljubezniv osi. s katero smo sprejeli princa M-k lo v iiiatljarskcni glavnem mestu, zahteva revattž. ki pa no ^nio biti izražen samo v par lepih besedah, marveč s političnim dejanjem. V sjjaju prinčrvega sprejema vidimo sixluj še bolj jasno enostransko in nepravilno rešitev romunske agrarne reforme, zapiranje madjarskih šol. zaplembo premoženju madjarskih kulturnih ustanov, uničevanje starih kolegijev, razbijanje madjarskih uredništev, zatiranje madjarskega jezika v j a* nem življenju in vse brezsrčno postopanje, ki ga je v zadnjih de-setih leiih moralo pretrpeti madjarsko prebivalstvo na Krdeljskom, onkraj lise. v Banatu in Manuart;-u. Nočemo odpirati starih ran, marveč samo poudarjama, tla prijateljsko rokovanje ia kavalirski sprejem zahtevata rc-vanž iu tla bo imel obisk osebno simpatičnega in iskrenega princa Nikolo samo tedaj rijsne ^mlitične poslcilicc, če bodo mladi romunski kralj in politične stranke uvidele, tla ni bolj nevarne igre, kilikor izzivati sovraštvo soseda, kadar na drugi struni države preži tisočkrat nevarnejši sovražnik.« Krvave kom. demonstracije na Vestialskem Berlin, 10. aprila. AA. Pri komunističnih demonstracijah v Hainmu na VVestfalskem'je prišlo danes popoldne do obžaiuvauja vrednih dogodkov. Komunisti so protestirali proti izrednim odredbam. Pri lopi je množica napadla policijo s kamenjem. Policija je streljala, ubila tri osebe in jih pot ranila. V sp»> padu jo bilo ranjenih ludi o policistov. »Alt nielc /a20.000 milj pod morjem . Udeleženec te drzne ekspeaicije. dr. \ illin-ger i/. Freibnrga, je to dni izjavil zastopnikom li-lci. da bo ua podlagi dogovora med Wi|. kinsom in ilr. Eckcacrjcm Intel istočasno na severni tečaj ludi (Jrul Zpppeliui', Poskušali bodo, čo bo mogoče, tla so bosta podmornica in zrakoplov na lej drzni poti kje srečala. Ur. Vllilnger je ob loj priliki podal časnikarjem nekaj pudrohnosti o tem drznem podjetju, Ker se vedno tu pa lam pojavi kak dvom o izvedljivosti \Yilkiusovega podjetja, si moramo bili enkrat nu jasnem z. ratmerami ua severu — tako je dejal dr. Villtnger časnikarjem — potem no bomo več taki pesimisti. Ledena površina meri največ štiri do pel metrov. Ledenih gora, ki bi bile lahko nevarno, ni v notranjosti Arktika. Le na Spltosbergllt in v Grenlandiji so, vendar ne take, da bi se jili ekspedicija ne mogla izognili. Podmornica lahka vxdrii poti vodo 228 kilometrov, nato pa mora spet na površje, da napolni akumulatorje, Poleti je v polarnih krajih vedno dosli ledu prostih mest, kjer so bo podmornca lahko dvignila na povrSje, Dr. Villinger jo naglasil, da je znanost ugolovila, da je na površini polarnega oaemlja 60 odstotkov vode in 40 odstotkov ledu. Podmornica je zgrajena lako, da lahko vzdrži pritisk 150 ton. To bo zadostovalo tudi v najhujših razmerah, Važna so pri s plavanju nu površje merjenja, *a kar bo imela podmornica na razpolago najnatančnejšo aparate. Posadka bo Štela '_»0 ljudi. Vodil jo bo seveda preizkušeni \\'ilkins sam, pri čemer mu bo pomagal severni medved Ellsvvorth. Nadalje se udeleže ekspediclje trije znanstveniki, in sicer Sverdrup kot oceanograf, neki Američan kol strokovnjak za zemeljski magnetizem in dr. Villinger za medicinska raziskavanja. Dr, Villinger bo obenem tudi itdravnik ekspediclje. Daljo, se bodo udeležili ekspedicije po en časnikar, fotograf in kiuouperuler ter PJI mož posadke. Zasebnega potniku ue bo v podmornici nobenega. Nekateri bogataši so ponujali do poldrugi milijon dinarjev, čo bi so smeli udeležiti ekspedicije, toda Wilkius je vse vljudno odklonil. Ženske tudi ne bo nobene, celo senzacij željna lady Drnmond Hay, ki navadno ue zamudi nobene lake prilike, bo manjkala. Prvi cilj Wilkiusove vožnje jo London, kamor bo dospel 5, maja. Nato Lomlon-Ber-gen. Tu se bo šele podmornica oborožila /. najrazličnejšimi znanstvenimi aparati. Tu so bodo tudi iS, maja zhrali znanstveniki, ki bodo šli z- ekspedicijo. Proti koncu maja sledi vožnja llergen-Tromsil, Nato bodo še zadnji generalni poskusi pri SplUhergih, ki bodo odločilni za izbiro poti, Ce ne bodo nastopile nobene ovire, ho podmornica nalo nastopila svojo pravo pot, za katero je določena, in naravnavala svoje krmilo proti severnemu tečaju. Prevozila bo križema vse polarno ozemlje med Spitzbergi in Aljasko. Umor v kaznilnici Drzen zločin in beg dveh kaznjencev Prenzlau, 18. aprila. Ponoči se je v tukajšnji sodnijski jetniš-nici zgodil razburljiv umor, ki si« ga Izvršila dva kaznjenca nad službujočim jetniškim paznikom. Zadavila sta ga iti nato uobegniUi. Že dalj časa sta bila omenjena kaznjenca, Poljak Anion Potočki in mesar Henrik l'il-gram, ki sta oba imela odsedeti krajšo kazen, »aprta v skupni celici v prvem nadstropju kaznilnice. Usodne noči je imel v kaznilnici službo jotniški nadpa/nik Neubauer. Kakor pripovedujejo drugi kaznjenci, sta Potočki in Pilgram pozvonila, nakar je šel Neubanei pogledat, kaj hočeta. Dejala sla mu, da sta nenadoma obolela in ga prosila, na,i jima prinese zdravila. Takoj jima jih jo prinesel iu ko je odprl vrata, sta planila po njem in ga pobila na tla. Nato sta ga zvezala, mu zamašila u«ta in ga zavlekla v klet, kjer se je nesrečnež zadušil. Vzela sta mu ključe in se nato popolnoma mirno podala v prostor za obleke. Tu sla zamenjala svojo jetniško obleko s civilno. S ključi umorjenega pazniku sta nalo odprla pisarno ktuuilničite upravo, kjer sta vdrla v pisalno mizo in pobrala ves denar, kar ga je bilo notri, Nalo sta odprla še omaro, kjer je bilo shranjeno orožje jetniških paznikov. Vzela sta pet revolverjev v. miUli-cijo. Tako oborožena sta sla uajiaj k celicam in odprla vrata še dventu drugima kaznjencema. Dejala sta jima, naj pobegneta /. njima in jima izročili dva revolverja. Nato so vsi slirjo odprli zadnja vrata kaznilnice in s pomočjo leslve neovirano splezali preko zidov v svobodo. Oba soosvobojena kaznjenca pa sla se po eni uri vrnilii v kasniinico nazaj i« obvestila ' oudinsnektovi« o boou Potockotm in Pilorn- ma. Ta jc takoj alarmiral ostale paznike in po dolgem iskanju so našli v kleti truplo nadpazuika Neubauerja. Nato so zaslišali oba kaznjenca, ki sta se vrnila z bega, in zvedeli od njiju, da sla jo Potočki in Pilgram ubrala proti Templinu. Povedala sta tudi, tla sla ju Pilgram iu Potočki prisilila, naj pobegneta ■i njima in sla jima morala pokazati pot. Ker pa sta slutila, da se jili bosta Pilgram in Potočki skušala Ruebiti, sta jima ušla in se aato vrnila v kaznilnico. Med lom je bila alanui-rana že policija- Brž se je podala cela eeia policistov na motornih kolesih iu avtomobilih proti Templinu za sledjo obeh beguncev. l'o-jjueje se je javilo celo število prostovoljcev iz, vrst prebivalstva, ki pomagajo policiji-Morilca imata lepo priložnost, da se skrijeta v nepreglednih okoliških gozdovih, vrhu tega sta pa še civilno oblečena in dobro oborožena. Naslednjega dne ju je videl neki policist na deželni cesti, štiri kilometre od Tem-pllna. Ko pa sta ga begunca opauila, sta načela bežati. Razvila se je divja gonja, vendar sc je storilcema naposled posvetijo, da sta se skrila v go/.dovjb. V akcijo je stopil ves policijski in žandarmerijskl aparat daleč naokoli in je zelo težko verjetno, če se bo morilcema posrečilo izmuznili sc roki pravico. Enotna obleka v Rusiji Moakv'n, P), aprila. Sm-Jet-sJ,« vlada namerava h 1. mpjein vpeljati enotno obleko za moške. Te dni bodo |*> vseh mestih razstavili vzorcu /u enotno obleko, tla bodo Ijudjo videli, kakšna jc. Vkula upa, du bo obleka ugajal,i in tla ho v -o moško midobila ni lo, dn j« budi. n/isjlij." Drugi poraz Primorja" v Soiiji Sofija. 1». aprila, AA- Danes je bila odigrana revanšua tekma med l.evs|ijm ln Pri-morjeui. Rezultat je b|| l :ti za Lovski, polčas 0j0. Tekmi jo prisostvovalo mnogo odličnih osebnosli, ine<| drugim jugoslovanski opplno-inojeni minister Viikčevle /. osobjem posla-uišlva, bolgarski vojni minister Kišjov in tir Primorje je pokazalo danes boljš . igre i,ai.i včeraj in gotovo premoč. Po Jugoslaviji iSmrtna kosa. Včeraj je mini v celjski bolni'-"itd gospod Tlluu Lovec, iifitaf v Cerknici. Pokojni se je rodil 1885 v Sevnici ob Savi. študiral je v Oradeu, nn Dunaju In v Pragi. Služboval |e kot sodnik v Konjicah, Murski Soboti in Mariboru, nato kot notarski pripravnik v Kozjem. Zadnji dve leli ji Hlnlljovid kol uolur v Cerknici, pokojni te bil priljubili ai pri vseh, ki so ga poztiuli, Naj pociv;' v miru! I>c|gr»d tlidii u« jhi trnjše z v ti? c i vzUaibim ia »ipailnm. OiiiiPs se otvori nračnl promet niednaroil-m»g« »ratoplovnega društvu, ki bo z. rednim zračnim prometom vezalo Belgrad na eni strani s Parizom, na drugi strani pa z Istumbuloni in IJukii-rcšlOHi. Promet bo urejen takole: Letala sturlajo v Parizu vsak dan zjutraj ob i in pridejo v Belcrad ob štirih popoldne. Nasprotno pa startujo v Belgradu ob 10 dopoldne in dospejo v Pariz ob 10 /va-če.r. t/, Belgrada v Bukarcšt starta,lo ub 1 popoldni! in pridejo v Bukarešt ob 8 zvečer. Iz. Istaipbulu vzlete zjutraj ob pol petih In pridejo v Uclgrml ob desetih dopoldne. Osjek ima 40.04« prebivakev. V Osjeku je bilo ta dni končano ljudsko štetje, glasom katerega ima Osjek 10.010 prebivalcev. Pri zadnjem ljudskem štetju je Ime! Osjek 84.016 prebivalcev, 'lVžka tiesrefa ptižrtvuvidncgii strojevodje, I/. Indjlje jiocočajo: Te dni se Je im projjj ,mH| j;,U|io in Ooluhiuci pripetila težka nesreča, pri k n lovi .i-' bjl težko ranjen strojevodja Urapouiir Nikolič \c Zemuiia. Nikolič je vozil vlak i/. Novega Sadu v Belgrad in med vožnjo ugotovil, du pri stroju nekaj ni v redu, čim Je vlak zapustil kolodvor v Humi, Je Nikolič splezal na lokomotivo, da jo popravi. Ko je plezal po lokomotivi, ni opazil telegrafskega droga. Drog se jo zadel vanj In ga vrgel na tla prt te mer je dobit Nikolič težke poškodbe. Potre« v Slnimiri. Pvedsinočnjitu po v Stru-inlci čutili močan pot ran, ki pa Jo spremljalo podzemsko grmenje. Dasi je potre? trajal le nekaj sekund, je vendar med prebivalstvom, ki so um še dobro v spominu grozote nedavnega potresa, nastala panika. Na neki hiši se je pudvlii streha iu dimnik ic predrl strop sobe, v kateri je družina ravno povef^rjala. Vendar k sreči ni zadel nikogar, čeprav jo bilo v sobi precej otrok. Druge škodo potres ni povzročil. Spor ratll iiiHrega otroka. Iz Sarajeva poro-iaje: Tu se je te dni končat ppor radi pogreba otroka detluvca Salilia Tutuiiovlču. Umrlo mu je dete, staro komaj štiri mesece. Mati jfc jkiložilu otroka v krsto, na kateri je hil naslikan križ, oče pa j'' sel po hodžo, da otroka pokoplje, ker jo muslimansko vere. Ko pa jo hodža videl križ ua krsti, ui hotel izvršiti pogreba. Isločasiio py je mati, ki jo katoličanka, zaprosila žujmi urad, tla pošlje duhovnika. Ko je ta prišel, pa oče ni pustil pokopati otroka, trdeč, da je (lete. muslimansko vere, kar priča tudi Mustafa. Mati pa je trdila nasprotno, Med zakoncema je nastal prepir ip oh tej priliki ic on zvedel, da je njegova žena dala krstiti olruklt po katoliškem obredu ji a ime Krnil. Mož je vso stvar prijavil polletji, ki je odredila, da se pogreb pe sme izvršiti preje, dokler se ločne ne ugotovi, kateri veri otrok pripada. Tedaj je mož pvinesel mvpjs ženitvene pogodbe, kjor sloji klavzula, da se ote. stranki sporazumevata, .la so njuni otroci muslimanske vere. Šele nato je policija ugotovila, dil je dete muslimanske vere, ln pogreb se je isvr&il »v-muslimanskem obredu. Tatvina dragocene slike Dunnj, 10, aprila. Prod nekaj časa je vzbudila mnogo prahu aretacija trgovca z umetninami Ado|la Bati c rja, ki jo 1>1( obtožen, da jo i/ siiinostaiiov iu cerkva kradel stare uinetaine. (.1 aretaciji je bila obveščena tudi berlinska policija. ki je tudi zvedela, da je v začetku januarja letošnjega letu Izginila i/, cerkve sv. Magdalene v Weiitonslehlu na Koroškem dragocena slika na steklu i/, XII. stoletja, ki je bjk po mnenju strokovn jakov v redna l\000 šilingov. V giidnjeiu času se jo razširjal sum. dn jo šla sjjka preko mejo v Berlin. Bevlitiski policiji pa se je sed;ij pnjrečilo. u-imjska policija b,, skušala ugotavitj. ali je lo tatvino izvršil AdolI' Bauer ali kdo drugi. Moratorij za vojne dolgove London, m, aprila, s. prvjč v zgodovini vojnih dolgov so jt; /godjlo, (lit se jo moral dovolili moratorij. \ spodnji asjjoinki je injnister za kolonijo sporočil, il<> daijc muogo delegatov ■', dežele, Zborovanje je otvoril predsednik 1'ioli-ubeikuloaue Ugo ravnatelj dr, Bohinjec, ki jo v glavnem izvajal; Želim, da bi novi pok te t Osrednje proti-tnbeikuloiiuo ligo dobil v javnosti več nuu-mevanja, ker dravska banovina mora tudi v pogledu protllnberkulojine borbe prednjaoiti in biti vzor takega dela /,a vso državo. Ni-imuno enotne vaedržavno protituberkulozne Unije, zato našo lige niso članice Mednarodne, prutituberkuloiiue Unije, kur pu morajo postati. Lige obstojajo v Zagrebu, Belgradu, Splitu, Sarajevu ju morda še kje drugod. Potrebna je Zveza lig, da more zveza postati vlanieu Mednarodne prolitutierkulozue Unije. Srečno podlago orgaimirauju prolituber-kujnanu borbo jo dalo dejstvo, da je Osrednja protiiubeiknlozna liga dobila precej znatno .premoženje ud bivšega ivrnujskega deželnega pomožnega društva za bolne ua pljučih v skupni vrednosti oUuti 100,000 Din, Ob tej priliki so moramo prav ixkreuo zahvalili vsem onim, kateri su to premoženje zbirali in »čuvali. V prvi vrsti gre za lo zahvala g. dr. Majaronu starejšemu iu dr. Majaronu minj-šeinu. Predsednik jo v svojem zelo izčrpnem predsedniškem poročilu podal tudi pregled protituberkuloznega gibanja po svetu in ga primerjal y. iia*ini. V Jugoslaviji moramo potešiti protituberkulozno gibanje. Ljubljane, I1', aprila. I bulo je |Hitognil danes april Ljubljančane. Ko so si dopoldne ogledovali nebo. so se že naju, j v e selili lojilti popoldanskih uric. I,i jih bodo prebili i/tetih iu na., sprehodih. Dober del prebivalcev jo /o mahnil iz mestnega zidovja la ko j davi. Zmotili mi -e teko prvi kakor drugi, Zakaj nihče si ni i.utangitejo oglodal koledarja, .ker bi moral že naprej vedeti, da smo niesetu ril.i ii: da v aprilu ni nikomur zaupati, !|e tremcuu. ne razpolo/ou.ja, nu lepim nadam iu ur ljudem April je. že tak goljufiv mesec, iiiij-J.olj goljufi«* pa ji v vremenu. Lepo m>1 lično in vsno v rente je trajalo f«;mo do opoldanskih m. ko e je nebo naenkrat /oblačilo ia ua pre» sestečone Ljubljančane se jc v kratkem vlit prave«,I i uprifokl naliv. Deževalo jo v |»rvl|i popoldanskih uraii, okoli sinili popoldni; pu je /n posijalo solpeo iz rUnkov, pu np tu dolgu, yak i( kmalu je pričelo zopet deževati in po. časi je rosito do večera. Pa recite, če ni to pravo aprilsko vreme. Samo da so bili izleti in pa pomladanska volja Ljubljančanov pokvarjeni! Ljubljana je, drugače stala dane« na dveh junaških frontah za ljubo zdravje. V dvorani (>k rožnega uradu so se nekateri boriti proti jc-tiki. druga fronta pa jo bila nu magistratu- kjer mi pobijali pravtako veliko zlo, namreč raka. Precej razburljiv dogodek Ki« je pripetit v soboto zvečer v Rožni dolini. V t ršičovo gostilno na Cesti XV. štev T, je prišla neka žeufcka. ki ji jo [KMtalo slabo. Povedala je, dn jc v /,adn jc\m mesecu blagoslovljenega stanja, Ženski so se vlile pene iz ust. Misleč, da gre za slučaj zastrupljen ja, so ljud je poklici" 11 reševalni avto, reševalci pa so odklonili sprejem bolnice, češ, da ni zulo zdravniškega dovoljenju, Ženska je v nekaj minutah umrla. I gotov ili so pozneje, da je Ženska umrla za kapjo bi ne za zastrupijenjetu, kakor so mnogi nisljli, Ženska jo "vO-letiia delavčeva žena Mu« 'ija 15., stanujoča na Cesti YJH„ št, 31. V bolnišnico so danes pripeljali enega stilnega ponesroeppea in še ta je- prav majhen. Je Ni "Motni sin delavca. Zvon k o Kresol z Dobrcfu Pol ja pri Ljubljani. Tu je i|a'vj |>udel v domaČi '»"illinji in si zlomtl chsiio nogo. Ustanovitev odbora proti raku, Dopoldne ob pol II S"1 je vršit i|,i uujgL striiid ustanov ni občni /bor krajevnega odbora (1.11 št v <1 protj raku. Ustanovni obiti i odbor je bit zelo dobro obiskan. Med drugimi so bj|j pri. seini zastopnik brniške upre ve dr. Dotšak. zastopnik mestne občine »|r. Znrnik. ,-lobii župnik dr. tvlinar in drugi. Občni zbor je vodil dr. Zillokar. Oenal jo /.giidovino jugoslovanskega društva proti raku, ki jc btlo usta nov I jopo pteil dvema letoma, opisni splošne razmere in širjenje bolesti r.lika in utemeljeval potrebo energične borbo proli tej Jlrafni bole/pi. ki uniči množic, l.stanovitcv krajevnega odbora je bila z odolijuvanjeni sprejeta, Članarina je bila določena bvkotc: podanimi člnnl U Dtn letno, rodni člani Din jetim, ustanovni čl«u| r.'u |j|n, dobrotniki 1000 Premog Družba JURIJA" Duna.ska cesta St. 46 Drva Telefon: 28JU Koks Tajniško poročilo je podal dr. France D oba ve c. Opisal je delo lig« v prvem letu. Liga jo v zvozi * mectuo občino, občino \'ič, higijonskim zavodom in OUZD dosegla, da se bo osnoval v Ljubljani protitiitierkuloinl dispamer. Upati je, da bo ta pričel že v mesecu juniju delovati. Lani meseca maja jc liga organizirala uspešne protituberkulozne dneve. Krajevne lige in pripravljalni odbori obstojajo že v 31 slovenskih krajih, Blagujuiško poročilo je podal predsednik Pokojninskega zavoda g. V e k o s 1 a v V r t o-vee. Osrednja liga šteje sedaj skupno '20(5 članov, krajevne lige pa skupno več sto članov. To jc sicer zelo lep začetek. Osrednja liga je apelirala na bansko upravo, naj ona vpliva na okrajne referente, da bi ti sc bolj skrbeli za snovanje krajevnih protituberku-loznili lig. Delegat i/. Cerknico jo ob tej priliki povedal, da ima cerkniška liga okoli ;i()0 članov, posebna železničaoka liga pu tudi okoli 50. Predsednik je k temu pripomnil, da je v tem oziru Cerknica zgled vsem drugim krajem, zlasti pa tatvini, kjer jc mnogo delavstva. Pri volitvah Je bil za predsednika izvoljen ponovno dr. Bohinjec, v odbor pa vsi dosedanji odborniki, razen dveh, mesto katerih sta bila izvoljena prof. dr. Alfonz Le v i čn i k iu dr. Lovro Slastna k. Sledfio je predavanje dr. Franceta Dobe v ca o skritih tuberkuloznih obolenjih. Predavanje jc bilo zelo informativno In je bilo posrečeno podano. Sledili so razni predlogi podružnic in slučajnosti. Več konkretnih predlogov je stavita podružnica v Hrastniku. Osrednja liga bo v prptituberkuloznih dnevih v začetku meseca maja razdelita po šotah protituherUu-lozui katekizem v 10.000 Izvodili. Katekizem Je sestavil dr. Matko. Več stvarnih navodil zaradi počitniških kolonij, desinfekeij, zdravstvenih občin, Izolacijske bolulSnlce In dispanzerja jc podat tudi dr. M t k o. Uspeli občni zbor je nato zaključil predsednik dr. Bohinjec. Pred in po občnem zboru so si zborovatei ogledali tudi lepo razstavo, jc vsebovala propagandni materija! proti tuoerkulozi iz vsega sveta. Din tu veliki dobrotniki 30110 Din enkratna. ^ častno predsedstvo odbor« bodo litrproSciii; ban ,dr. Marnšle. knezoškof dr. Kožnian. dvorna dama gii. I1'ra n j« Tavčarjeva iu primarij «lr. šlaj-mer. A upravni odbor pa so bili izvoljeni: Z.i predsednika dr. Zaloknr, za odbornike pa: dr. Uirsn, primarij ilr. Hbmiauiir, primarij dr. Tlio-lv?va. docent dr. Košir, komisar dr, Miln Krek. direktor dr. Pire, dr. (iorlovio. priiutirij dr. Čor nie, gde. \era Remec, dr, Leo savnil. in l ili|i Tratnik. V uud<«ir.st\pni ikIIjoi so bili izvoljeni: dr. Dojšak- dr. Kraje in dr, ž.užek, nedelja Maribor, l*'. aprila. Dijaška mladimi, včlanjena v .Narodni odbrani. je Imela včeraj \ Narodnem domu svojo akademijo t uspelimi ala^henlml, pev-kimi in drugimi točkami. Prireditev idealne, mladine pcneiilo občinstvo v |o)ieni itevilu in jc. izvajali"' sporedov no točko s p rojilo s toplim prj/iian jeni. t'|i 'Orlu-, jia se poslavljali policijski mimeSčenei od svojega šefa nadsvetnika V. Kcr-suviuia, ki odliaja ua >v<>jn novo službeno mesto upravnika ljubljanske policije, 'toplo, ob-čutene so tiile poslovilne besede, ki so jih ob slovo-u spreftovot ili lindsvointku V. Kcršovanu policijski svetnik Puš, v Is ji imdzotnik Pnvtetio. \i;ii nadzornik l ajnko, nadalje gg'. Jelen, /lah-tie in Sinodaj, Oh tej priliki je predsednik Dru- štva |m>lici j,kili nanic,š(:eqt'ov Jelen izročil u.nl-fvpinikii Ketišov.inu leiK) diplomo čast nega rl.ui-i»tva. Vhomi uovjdjčini *c je v prlsrčniii beM iluh zahvalil n«ac|iovi ulici ob polnočni uri streljal kakor besen. Stanovalci s'i /bujeni vstajali iz postelje iu odpirali okna. Neznanemu iKinočnoinii iiiožamu, za katerim se je po nicilti pričet l"V.. sc je posiei ilo. il.i j.' izgin i i aili nav adnili policijskih pri zeilill IN. bil. 11|.,, Pričetek prvenstvenih tekem Visoka zmaga Ilirije - Zmaga Jugoslavije v Belgradu za balkanski pokal Hftkoali 6 : 0 (2 : 0) Ilirijo Včeraj smo imatl zopet v jjosteh ijrasko moštvo; to pot so prvič v Ljubljani nastopili igralci židovkkejja kluba liakoah. To moštvo io Iu po imunu amatersko, mvd ti in ko so v resnici čisto prot^sijunalni igralci. To so tudi potrdili » .svojo igro. Hcči pu moramo tnkoj, da so s ker Igrali za Oho izborilo, niso bili pu v ničemur kos domačim igralcem. Samo kombiniranje brez energičnih potez na gol danes ne spada vet k nogometu. Nn in ravno v toni pogledu so domačini prednjnčili. W tako neplodni Igri gostov jc pruccj pomagal tudi slab teren. Kajti mesto, d.i bi gostje igrali na prodore, so for.iirali igro notranjega triu, Obramba Ilirije radi tega ni imela ravno težkega stališča. Moštvo liakoah tvorijo po večini sami šibki igralci, ki obvladalo žogo prav mojstrsko. Posamezni igralci so v tem pogledu j>ravi umetniki. Glavna moč je notranji triu, ki ju pokazat prav lepe potuje. Slabša jc krilska vrsta in ludi br i-nilci niso r^vno najboljši. Vsekakor so imeli domači Igralci nasprotnika, ki je igral tehnično ia kombinatorno izboru« tz.lpsti v drug'.m polčasu), ni pa znal Izkoristiti ne ene prilike. Seveda ostalo je pa v pogledu igre eno kakor tudi drugo moštvu precej dolžno. Visok rezultat ne sme tlikotfar prg-SClietltl; v prvi vrsti je goste premagal slab taren, manj napadalna vrsta Ilirije, l|i je /uigrala vvliko slabse kakor ji;» proti Sturmu. Moštvo Ilirije stoji pred totktmi in odgovor, niini nalogami, zatorej moramo ludi o poanmemih igralcih spregovui iti pur besed. Naislabši del moštva jc troputno napadalna vrsta. 'L izjemo enega, ni ne »H napadalec borben, kar bi morala biti glavna lastnost vsakega napadalca. Soigralca se pusti boriti, ne da bi priskočil kdo na pomoč. Manjka okrutnosti in strela na gol. Vodja napadu je sicer tehnično dober igralec, ki pa v boju vedno podleže. Tisti streli, ki padejo včasih, so res mo|-f.trski, vendar pa to ni dosti za tako odgovorno mesto, kakor je srednii napadalec, Zvezi se počasi vživljata, ravno pri tej tekmi smo videli, da noditn nazaj po žugo, Visoka zmaga je tudi nekoliko plod le igre. Desno krilo je pa veliko premalo odločno in nima nobenega strela na gol, čeprav ima dostikrat na|lepite prilik«. Z neodločnostjo pa vse zamudi. Tudi krilska vrsta ni ravno najboljša. Največja napaka »rednieg« krilca je tislo vedno metanje pod nege, ki je absolutno nepotrebno, |'olag tega j)a šc zelo nevarno. Najboljši del moštva je obramba, le levi branilec dosti greši v tem, da gre več na moža kakor na žogo. Spreten nasprotnik mu vedno uide. Eno pa celemu moštvu manjka, in to je borbenost d«> zadnjega hipa. Vsak gol »manjia borbenost ineslo da bi podžgal. S turni lastnostmi, kar smo jih danes našteli, moštvo pod-gvezinega prvaka nima nobenega izgleda v ligah. Zatorej naj bo naloga vodstva, dvignili moralo moštva in napake po možnosti odstranili. Včerajšnja lekma kljub zmagi ne sme zmotili, kajti na drugem igrišču in boljšem terenu bi vezul- Brcz posebnega obvestita. Potrti neizmerne žalosti naznanjamo vsem sorodnikom, znancem in prijateljem protužno vest, da nas je naš nepozabni soprog, sin in brat, gospod Tilen Levee not u t; \ Cerknici danes ob pol 3 zjutraj zapustil po mukapolni bolezni v 46. letu svoje starosti, previden s tolažili sv, vere. Pogreb nepozabnega pokojnika bo v torek ob 17 iz mrtvašnice celjske javne bolnice na okoliško pokopališče. Cerknica—Kozje—Gornji grad—Celje, dne 19. aprila 1931. Žalujoči ostali: Lino Leveč roj. Druškovic, soproga. Anton Leveč, dvorni svetnik a j)okoju, oče. Marta Leveč, sestra — in ostalo sorodstvo. tat gotovo i/padel čieto drugače, in ne revno tako ugodno kakor je bil včeraj slučaj. Slabo vreme iu precej vplivi > tudi nu posut, na igrišču je bilo komaj kakih 600 gledalcev. Prvenstvene tekme v prvem in drugem razredu Hermcs : Gr&lika 4:1 (0:1). Z rezultatom 4:1 so končale včeraj vse pr.en« stvene tekme. Samo v tej tekmi s lo razliko, da je Hermcs že v naprej bilo favorizirano moštvo. Grafika je v jeseni dosegla res neodločen rezultat, ki pa nikakor nI odgovarjal poteku igre Zalo |e pa v l«j tekmi Hermcs poka/nl kuj zna Notranji trio ie /op«t izpeljal par UraMiiii akcij, ki so končale s sigurnimi goli. Ciratiku ie igrala v prvem polčasu zetu požrtvovalno in culo vodila. Pl> odmoru pa m več vzdržala tempa, in I terme je prihajal počasi do veljave ter imel čedalje večji premoč. Zmaga Siškarjev ju cisto zaslužena, Natakar : Reka 4:1. Agilnu mo.lvo Natakarjev je končno te sla..eno odpravilo slabo razpoloženo Reko Rezultat odgovarja poteku igre. Slovan i Jadran 4ti. Tud" ta lekniu |e končala z istim rezultatom in Doinuui ravno talo> presenečenje, kakor prva. Kajti i be poraženi moMvi nista imeli prav nohe-r.egd izgledu z.a /nego. Slovan io po dolgem i isu nastopil zopet enkrat v kompletni sestavi. • n glad ko odpruvil tnnbiciio/ne aspiranlc nu prvi razred Jadran je proti energični igri Slovana popolnoma odpovedal m zgubil glavo. Izgleda, da prihaja mn sivo Slovana po dolini času zopcl v formo. (V v čerr.i nji igri sodeč st bo letos Slovan po dolgen času Ic priboril prvorazrcdnosi. jutfodo\ijo : Bolgarija 1:0 (1:0) Belgrad, l1). aprila. 1. Tekmo mod bolgarsko in (utfoclovansko reprezentanco za balkanski pokal so pričakovali vsi športni krogi z velikim zan" manjem, ker je bila tu tekma odločilno za končni plasme.n našega moštva, igra bi se morala vršil" ze pred lt dnevi, vendar so Bolgari prosili za odtfoctltev, ker njihovo moStvo Se ni bilo dovolj trenirano. Zato se je vršila tekma šele danes. Ob zelo lepem vremenu sc je zbralo na igriš. ti okoli HOOO gledalcev. Pred tekmo se je vršil handi-cap tok n« 3000 m. Zmagal )'■ .Simič v tatu 9.34, Ko sc |c pojavilo na igrišču bolgarsko moštvo, je vojaška godba zaigrala bolgarsko himno, katero je publika stoje poslušala. Nalo jc iibčiilslvo pozdravilo goste z. burnimi živio klici. Tudi ob nastopu jugoslovanskega moštva je godba zaig. ilo jugoslovansko himno. Nato ta »i moilvi med subojno menjali darila (pokal in zastavice). Nase moštvo je bilo sestavljeno sledeče: Spa-sojevič, Radovanovič, Babič, Arscnijcvič, Premrl, Djokič, Omnnifi, Marjano-, ic, Hitre«, Vtijudinovič. Virič. Takoj ob prlčetku ic Jugoslavija v napadu Ze v prvi minut" pride Ilitrec jired nasprotnikov gol in tla /ogo Viriču, ta v f.igurni situaciji strelja v out. Kmalu nato da Virič žogo Vujadinovicu. ki jo ujame z glavo in vrže v out. Premrl v sredi igrišču pričakuje vise.'.o z.ogo ler jo z glavo vr/.c v out, kar pozdravila publika s ploskanjem. V četrti minuti prvič napada Bolgarska, vendar konča njihov napad z, visokim strelom. Nnto se medsebojni napadi menjajo, vendar je Jugoslavija v stalni premoči. Nns napad izvrstno kombinira. Slab jc samo Virič, ki zar.trelja nekoliko sigurnih šans. Iz lepe kombiunei|c rezultira proli koncu edin: gol, ki ga zabija Marjunovič ostro v levi vogel nasprotnikovih vrni. izvrstno sc drzi baltska linija, lia-bičeve napake pred jugoslovanskim golom liolgc.ri ne izkoriščajo. Dva kurnerja proti Jugoslaviji ostaneta istotako neizrabljena. V drugem polčasu igrajo Bolgari zelo dobro Posebno se odlikuje levi krilec. Medsebojni napadi so menjalo, vendar brez rezultata. V drugem pol času |i' naš napad igral zelo raztrgano in nesisle matično. Hitrec ni bil več tako prodoren kako Moer. V splošnem so imeli Bolgari v drugem pol č$ni nekoliko več od igre, Mariborski šport /elc/ničoi- Unoid 1:1(1 0) Predzadnja prvenstvena tekma, ki se jc od igrala na Rapidovem igrišču, |c končala neodločno RozulUl odgovarja prtlično močem obeh moštev in ic bil Zaleicničar v 1. polčasu, Rapid pa v drmien prdčasu v premoči. N» obali straneh *c je z.asl lilo več zrelih situacij in je med drugim Ra;;o' zastreljaj 11 metrovko. P, i Železničarju je bila n i boljša formacija krilska vrsta, pri Rapidu ps o/i obramba. Dobra sta bila oba vratarja. Gole z.ahila z.a železničar Pezdiček v 29, m i mit i prvi.-polčasa za Rapid pa HochstUUer v l(j. minuli it i gega polčasa. Sodil ju odlično g. Ciinpurman i/ L|ubl|ane. Prihodnjo nedeljo se oclig"-n zadnia prven stvcris tekma med Mariborom in Svobodo. V predtekmi je Rapidova re/vrva MaaJal-pud rezervo Železniiarjcv z 21 (0 0. Sodil P-11 gant. S tom si |e rvzarva Rapida Izvojcvala n prvaka re/erv v Mariboru. Po tekmi io tninik mari borskega medklubskega odbora l.NP, g. Kisehi predat zmagovitemu moštvu prehodni peka! I.NP, Na drugem mestu jc rezerva Železničarjev, ni 1 et |em mesln pa nj/crvu Mariboru, Sladkosnedeži med živalmi Različne so snovi, ki jih potrebujejo živa bitja, da ohranijo življenje v svojem telesu: voda, soli, vitamini, beljakovine, tolšče in ogljikovi hidrati. V najrazličnejših oblikah prihajajo te snovi v telesa živih bitij. Prihajajo v obliki živalske in rastlinske hrane, v tekoči in trdi obliki in uaposled tudi v taki, da bitju ne ugajajo ali pa mu ugajajo. Človek deli vse v razrede in tako je tudi živa bitja razdelil po njihovi hrani. Dolgo časa že razlikujemo mesojedce, rastlinojedee in take, ki uživajo oboje. Človek spada na vsak način v zadnji razred. Vse te tri velike skupine živih bitij najdejo v svoji hrani vse gori navedene kemične snovi. Kot podlago moramo vzeti seveda rastlino, zakaj brez. rastlinskega življenja bi ne bilo tudi živalskega. Če smatramo za mesojedce sploh vse živali, ki se hranijo od mesa drugih živali, potem se nam ta pojem silno razširi. Potem se seveda ne smemo onejiti samo na divje zveri, roparske ptice, kače in krokodile, ampak tudi ua zastopnike školjk, rib, polžev, črvov ild. Ravno tako je s pojmom * rastlinojedck. Tudi tu ne pridejo vpoštev samo naše domače živali, ampak še cela vrsta drugih živali. Pa tudi mesojedce prisili včasih pomanjkanje mesne hrane, da se ogledajo za rastlinsko. '/.e naša lisica se ne more vedno nasititi s kokošmi in racami. Pa ludi fazani, prepelice, da celo poljske miši. čeprav se ji pri lovu nanje ni treba bati psov in ljudi, niso vedno na jedilnem listu. V takih slučajih mora zadovoljiti pač z raznim sadjem in gozdnimi jagodami. Če pa ima žival na razpolago najrazličnejšo hrano, jiostane seveda izbirčna. Z drugo besedo, med živalmi naletimo na celo vrsto sladkosnedežev. V naslednjem bomo navedli nekaj primerov. Kadar vdore kuna v golobujak ali v ko-košujak, uprizori celo norijo in poda vi vse, kar ji pride pod zobe. Požre pa le tu in tam kake možgane ali kak drug priboljšek. Na koncu pa se napije krvi tako, da je mnogokrat popolnoma omamljena. Nekateri učenjaki so mnenja, da je treba to staviti v zvezo z ilkoholizmom. kar je dvomljivo. Puma, ki živi v južnoameriških pragozdovih, se posebno rad spravi na jelena. Podere ga na tla, vendar ne požre celega, ampak odtrga le kos mesa iz oprsja in popije nekaj krvi. Sokol povžije od ujete ptice le nekaj malih koščkov, navadno le možgane. Sladko-snedno nagnenje živali se izpreminja po potrebah okusa in ima čisto fiziološko podlago. Vsakdo, ki redi kaj domačih živali, ve, kako so izbirčne in kako jih je lahko raz.vaditi. Če bomo zaceli psa hraniti z mesom, ne bo več maral krompirja in korenja. Kokoši si izbirajo med vrstami žita le one, ki jim najbolj ugajajo. Posebno sladkosnede so koze. Pri iskanju svoje hrane so silno izbirčne. Koza bo na paši le tu pa tam utrgala kako vejico. Da pride pri tem vpoštev fiziološka potreba, nam dokazuje njeno mleko, in sicer količina in kakovost. Tudi roparske zveri so zelo izbirčne v svoji hrani. Njihov jedilni list je zelo pester. Naš rjavi medved žre svinje, koze, ovce, vča-' sili krave, jelene, dočim mu konjsko meso ne ugaja preveč. Znano je, kako silno rad ima med. Pravcati specialist, kar se tiče izbire hrane, pa je medved mravljičar. Njegova hrana sestoji izključno le iz. termitov, raznih mravelj in ličink ter žuželk. Njegova postava je kaj smešna. Dolg je '2.25 metra, tehta pa do 40 kilogramov. Glava, v kateri tiče majčkene oči, je spremenjena v dolg rilec in njena oblika prav dobro ustreza njegovemu načinu iskanja hrane. Na srednjih prstih ima močne kremplje. S temi raztrga zgradbe termitov in nato s svojim, pol metra dolgim jezikom, poseže v notranjščino. Jezik je lepljiv in nanj se prilepijo mravlje, nakar ga potegne v gobec. Če pomislimo, da se mu pri enem takem poskusu ne prilepi bogvekaj mravelj na jezik, poleni si lahko predstavljamo, da ima precej dela, preden je sit. Kako izborno so opremljeni* naše žolne za svojo posebno hrano, ki obstoji iz žuželk, skritih globoko v drevesnih deblih, nam dokazujejo njihov kljun, jezik in rep. Kljunu ni nobena drevesna skorja pretrda. Jezik naše žolne je tak, da lahko opleta z njim okoli gla- ve, ko išče žuželke, ki bi se prijele nanj. Nekateri živalski sladkosnedeži, zlasti sesalci, se hranijo samo s toplokrvnimi živalmi. V ta razred spadajo roparske živali in velike kače. Drugi sesalci imajo najrajši žabe in ribe. Pa tudi med ptiči imamo zastopnike, ki se hranijo z ribami, so pa seveda temu primerno opremljeni. Pelikan n. pr. ima pod spodnjim delom kljuna nekako vrečo, ki jo lahko primerjamo z. ribjo mrežo. Za obisk cvetlic so silno prilagodeni razni ljubitelji medu med ptiči, tako pisani ameriški kolibriji. Kljuni teh ljubkih živali sliči-jo najmodernejšim kirurškim instrumentom. Dolg jezik, ki je do srede razklan v dve polovici, se lahko zvije v dve cevki in se tako spremeni v nekak sesalni aparat. Mnogo primerov bi še lahko navedli, toda zadostovali bodo omenjeni. Ni ga skoro področja v živalskem življenju, ki bi bilo tako zanimivo, kakor ravno prehranjevanje živali. Odnosi med hrano in drugimi važnimi zadevami živalskega življenja niso vedno vidni našemu očesu, vendar vedno služijo gotovemu cilju, pa magari naj bo to le sladkosnednost Zanimivosti iz tehnike Ali so plavajoča letališča oloki ali ladje? \arni zračni promet preko Oceana bo mogoče šele tedaj, ko bodo po vsej vodni poti med evropsko in ameriško celino namestili cel niz plavajočih aerodromov, na katere se bodo lahko spuščala letala, dn se preskrbe z gorivom, lin Ink plavajoči aerodrom že grade med Ameriko rn Bermudskimi otoki. Tehnična plat tega problema je že rešena, pojavila pn so se sedaj juri-dičnn vprašanja, namreč če sc tak plavajoč aerodrom smatra za otok ali za ladjo. Če bodo smatrali tak plavajoč aerodrom za ladjo, bo podvržen pomorskim zakonom, če pa ga bodo smatrali z.a otok. bo podvržen mednairodnim zakonom. Vzemimo slučaj, da bi ikaktšnn evropska država smatrala plavajoča letališča, ki bodo zasidrana tudi v cvrop-kih vodah, za nekaj sovražnega in jih razdejala; proti kateri državi bo naperjeno to sm'rožno dejanje? Za »suho« Ameriko je prišlo v poštev še drugo vprašanje, namreč če se bo ameriški prohibicijsiki zaikon raztegnil tudi na tc plavajoče aerodrome. Graditelj prvega takega pomorskega zračnega oporišča predvideva na teh letališčih bare in sploh -mokra« zabavišča. So pa še druga vprašanja. Ali bo n. pr. pobegli zločince užival na Ictnlilšču zaščito eksteritori jalitete ali pa se bodo morila prebivalci teh modernih otokov smatrali za posebno državo in izdajali svoje |Kistnve itd. Kar v tiče zdravega človeškega razuma, se mu zde vsa ta vprašanja dlakoccpl jenje; toda glede ju-ridičnoga stališča pa nastane vse polno nerešenih vprašanj, katere bo treba v teku časa rešiti. L3UDSKB POSOJILNICA registrovana zadruga z neomejeno zavezo v Ljubljani obrestuje hranilne vloge po najugodnejši obrestni meri, vezane vloge po dogovoru ter brez vsakega odbitka. Tudi rentni davek plačuje posojilnica sama. — Svoje prostore ima lik za frančiškansko cerkvijo v lastni palači, zidani še pred vojsko iz lastnih sredstev - Poleg jamstva, ki ga nudi lastna palača, veleposestvo in drugo lastno premoženje, jamčijo pri Ljudski posojilnici kot zadrugi z neomejenim jamstvom za vloge vsi člani z vsem svojim premoženjem, ki presega večkratno vrednost vseh vlog. Hranilne vloge znašaio nad 180 milijonov dinarjev Letalo za prevoz pohištva.' Mnogi so še danes mnenja, da je mogoče 3 letalom prevažati samo ljudi ali pa kvečjemu še pisma. Prav malo ljudi pa ve, da jc mogoče danes prevažati po zraku tudi že velike in težke tovore. Teža tovorov je sicer še omejena in prav težkih tovorov še ni mogoče prevažati. Tako je znana fa-brika za letala »Junkers« Dessau izdelala letalo, ki vzame lahko seboj 1000 kg tovora, te tovore pa prenese v 9 in pol urah lahko 1500 km daleč. V prostoru za tovore je n. pr. dovolj prostora za mal avtomobil; lahko pa tudi prepelje pohištvo za precej veliko stanovanje. ZADRUZNA GOSPODARSKA BANKA D. D. V LJUBLJANI (Miklošičeva 10) BRZOJAVKI NAH.0V: 60SP0BAHKI Vloge nad podružnice: Bled, novi sad. Krauj, šibeuik. Kapital in reterita nad Din 500,000.000'- Maribor, Kočevje, Celje, Sombor, Djakoro, Split. Q|n 15,000 000 — Izvršuje vse bančne posle nafkuSantneje Poslovne zveze s prvovrstnimi zavodi na vseh Iržiičih v tuzemslvu In Inozemstvu Najnovejši Sachs" motorji, dvnkolesa, otročki vozički, šivalni stroji, nosa mezni deli. pneumatika. Ceniki franko. Najuiije cenc. ..TRIBUNA." F. B. t. Ljubljana. Karlovska cesta št. 4. Špecerijsko in hoionifalno Mano. umetno gnojilo, cement itd. itd. dobavlja Gospodarska zveza v Ljubljani število zasebnih letal narašča Prva uporabljiva letala na svetu so bila delo zasebne inicijative. Sipočetka je izgledalo, dn se bo letalstvo roizvijalo v pravcu privatnega letalstvu kot neka vrsta novega športa. Ko pa so vlade uvidele, da se je ta šport že toliko razvil, dn jc bila v zraku dosežena neka varnost, so začele letala ii|>orabljati v vojaške namene. Pred svetovno vojno jc privatna inicijativa prenehala, vsa letala so sc predelavaki v vojaške namene, kmalu po vojni pa so se že našli zasebniki. ki so kupovali letala za lastno uporabo, začeli so sc osnavljati klulbi lastnikov privatnih letal, število zasebnih letal jc rastlo in še vedno raste, če bo rastlo še naprej v istem tempu, kakor sedaj, potem l>o že leta 1976 na svetit poldrugi milijon zase!) ni h letal. Zasebno letalstvo je torej nn poti, da si osvoji letalstvo in da daleko nudkrili število vojaških letal. Najrentabilnejši predor sveta. kot najrentabilnejši predor, ki sc je kmalu po zgraditvi izplačal in preplačal, lahko smatramo predor, ki je bil pred kratkiim zgTajen \ bližini Manille na Filipinih. Pri vrtanju so delavci naleteli na zlato žilo, ki bo vrgla precej milijonov dolarjev. Sploh se nahaja na Filipinih mnogo zlate in srebrne rude, talko da se je Američanom že davno izplačalo onih 20 milijonov dolarjev, katere so Špancem plačali kot odkupnino za ta otok- Potnik je vstopil v majhen hotel. v Koliko računate vso oskrbo za en tedni ".k >11 m, ne vem natančno.« »Čudno. Ali ne poznote uiti lastnih cen?' >Veete, do sedaj še nihče ni ostal tu ce1 teden.« * >Ali ima tudi vaša žena vedno zadnjo besedo* če se prepirata?« »Kaj še! Vedno jo imam jaz!« »čudno! Kaj pa ji vendar rečete?« >Oprosti!« * >No Peter, saj si vedno želel, da bi prišel k mornarici, sedaj pa nisi zadovoljen.« -..Kako naj neki borni Rad bi šel k mornarici, da bi videl kaj sveta. Sedaj pa so me vtaknili k podmornicam.i * »Kako, vi spile, medtem, ko nam slavni skla datelj svira lasten umotvor?« >Boljšega komplimenta bi mu ne mogel napraviti.« >Kako to?« :>Na«lov komada, ki ga igra. je .»Uspavanka. - Edini siouenski zauod brez tujega kapitala je Vzajemna zaoarooalnica o Ljubljani, v lastni palači ob Miklošičevi in Masarikovi cesti. Sprejema » zavarovanje: t. Proti požaru: a) raznovrstne izdelane stavbe kakor tudi stavbe med časom gradbe. b) vse premično blago, mobilije, zvonove in enako; c) poljske pridelke, žito in krmo. 2. Zvonove in steklo proti razpoki in prelomu. 3. Sprejema v življenskem oddelku zavarovanje na doživetje in smrt, otroške dote. dalje rentna in ljudska zavarovanja * vseh kombinacijah. Zastopniki v vseh mestih in farah. Dvaiset tisoč milj ood morjem spisal JULES VERNE. 4'3 »Kako hitro mine na kopnem čas!« je vzdihnil Konzulent. Obrnili smo se in korakali skozi gozd nazaj. Med potjo smo se založili še z raznovrstno drugo zelenjavo in sadeži. Spravili smo se na palmino zelje in v to svrho splezali na drevesa, da potrgamo mlado listje in brstje. Nabirali smo tudi fižola in izkopavali sijajen krompir, ki je znan po imenu Yamsovih korenin. Bogato preskrbljeni smo dospeli do našega čolna. Ned Land pa še vedno ni bil zadovoljen. Ko smo se že hoteli vkrcati, je zapazil več 25 do 30 čevljev visokih palm. Bile so takozvane sago-palme, ki r.o najbolj koristno drevo vsega malajskega otočja. Ta palma rasle sama, ne da bi jo bilo treba saditi ali se kakorkoliže zanjo prizadevati, enako kakor na primer murva. Ned Land je vedel, kako je treba s tem drevesom postopati. Prijel je za sekiro, krepko zamahnil po deblu Ln podrl tri palme, kojih zrelost je bilo spoznati na belem prahu, ki je ležal na listih. Od vsakega debla je odrezal palec debel pas skorje. Skorja je bila odznotraj preprežena od dolgih vlaken, ki so tvorila gosto vozlato mrežo, katero je držala skupaj neke vrste gumijasta moka. Ta moka je tako-zvani sago, ki tvori poglavitno hrano prebivalstva Melanezije. Ned Land je skorjo natovoril v čoln, da pozneje odstrga moko, jo izčisti in preseje ter posuši. Ko smo to delo dokončali, smo ob 5 popoldne odrinili Dd obali otoka ter po preteku pol ure priveslali do »Nautiiusa«. Na »Nautilusu« ni bilo žive duše. Ko smo svoj provijant spravili na krov, sem se podal v svojo kabino. Tam sem našel mizo, pokrito za večerjo. Ko me je bil stevvart poslužil, sem pojedel in se spravil v posteljo, kajti bil sem zelo utrujen. Drugega dne, 6. januarja, sem se podal zopet na palubo ploščadi. Niti je bilo opaziti kakega znaka življenja na ladji niti se je čul najrahlejši zvok iz trupa samega. Zdelo se je, kakor da je vsa posadka podmornice izumrla. Čoln je bil ostal v vodi ob boku »Nautilusovega« trupa, kakor smo ga bili včeraj pustili. Spričo tega smo sklenili, da se vrnemo na otok. Ned Land je upal, da nam bo danes lovska sreča milejša in je predlagal, da preiščemo drug del gozda. Ko je solnce vzšlo, smo odrinili od podmornice in bili kmalu na obali. Ko Smo se izkrcali, smo sledili Ned Landu, zanašajoč se na njegov lovski instinkt. Ned Land je korakal ob obali v zahodni smeri, Potem smo pregazili nekaj potokov in končno dospeli na visoko planoto, obrobljeno od krasnih gozdov. Videli smo nekaj vodomcev, ki so leteli preko reke, ne da bi prišli lako blizu ali sedli, da bi jih mogli ustreliti. Iz njihove previdnosti sem sklepal, da človeka poznajo in da mora torej otok biti obljuden ali pa vsaj od ljudi obiskan. Potem ko smo prešli veiik travnik, smo dospeli do goščave, v kateri je pelo, žlobudralo, hreščalo, cvrčalo in frčalo brez števila ptic. »Sami tiči,« je pripomnil Konzulent. »Samo da so užitni,« je dejal harpunir. »Zal da niso,« je odvrnil Konzulent, »kajti, kar vidim jaz, so zaenkrat same papige.« »Dragi prijatelj,« je dejal Ned, »ljudem, ki nimajo na razpolago kaj drugega, je papiga prav tako dobrodošla ko fazan!« »K čemur bi pripomnil samo to,« sem se oglasil jaz, »da je papiga, ako jc prav spečena in začinjena, zelo dobra jed.« V resnici so telovadile v gošči cele jate papig, ki so skakale od veje do veje in nujale našim očem izvanredno zabaven pogled. Beli kakadui so jezno hreščali, jarko-rdeči lori so kričali ko obsedeni, pa-puasi, kojih perje kaže najfinejše ažurne odtenke, pa so čebrljaje frfotali okoli. Ko smo se skozi to goščo prerili, smo prišli na planjavo, obraslo z raznim grmičevjem. Tu smo videli zleteti v zrak več prekrasnih ptic, ki so zaradi lege svojih dolgih peres bile pri-morane, da letijo proti vetru. Njihov valoviti let, eleganca lokov, ki so jih v zraku opisovali in igra njihovih pestrih barv je očarovala oko. Ni mi bilo težko jih razpoznati. »Rajske tiče!« sem vzkliknil. »Spada k vranam, razred clystomor,« je dodal moj sluga. »Jaz bi samo rad vedel, ali se jih splača ustreliti,« jc vprašal Ned Land. »Zakaj pa ne,« sem odgovoril; »četudi bi ne bile užitne, zanimive so na vsak način.« »Bom poizkusil, gospod profesor,« je dejal Ka-nadec, »čeprav sem bolj vajen harpune nego puške.« Malajci, ki rajsko ptico prodajajo Kitajcem in imajo veliko trgovino žn jo, jo lovijo na različne načine. Največkrat napravijo zanjke v vrhovih dreves, na katerih tiče najrajši bivajo ali pa jih lovijo na lim Celo izvire zastrupljajo, kamor hodi ptica pit. Ned Land je skušal tico ustreliti v letu, kar pa se mu ni posrečilo. Potem ko je zastonj izstrelil del municije, je vrgel puško zopet čez rame in korakali smo dalje. I ? t/iS - g" S (D < M p U. Sr 0 „ f crc q a t" S. 1 tO . . S e* : S F 3 £ Nt- 551; ! tog ® Či N s- ^ ' ^ Č* ©C?* D" S' 5'g ? CD N •• n os 1,9 S-1-'? 2.0 i * 5' 1 O * os N It fe, < N " (t ' E. S 4- SE :. _ m ?f = 3 1 I o a r- o F _ Sr N £ a>< C w it t/> ■ g - C t 53 I»B * £ a* E* - •*<=>■ t "B„-m i. te fe 5 P g-® o5 S' T N = i6 < "=: — T3 N >• NJ-i r: = g..: hč-hS-c to^ £ — N ^-5! B" ""C O C N F* ^ r* fj o s. a 2. ** ČT-t'5