P. b. b.
Stovenija dobi!a novo ustavo
V okvtru svečane seje vseh zborov skupščine, k! M M je udeteiiti najvišj) predstavniki družbenopoiitičnegg živijenjg Stovenije, je bHa prejšnji (eden razgiašena nova ustava Sociatistične republike Stovenije. Nova ustava SRS pomen! revoiucionarno dejanje v zgodovinskem boju deiavskega razreda za osvoboditev čioveka, v razvoju samoupravnih socialističnih odnosov in v razvoju državnost) siovenskega naroda, k) si skupaj z drugim! narod) in narodnostmi v enakopravni skupnosti SFR Jugosiavije zagotovijo obstanek in svoboden razvoj.
Predsednik slovenske skupščine Sergej Kraigher je ob tej priložnosti naglasil, da je javna ustavna razprava pokazala, da v zavest de-iovnih tjudi vse globlje prodiira spoznanje o vsebini in pomenu suverenosti detovnega tjudstva Stovenije kot neposrednega nosilca obtasti in upravljanja vseh drugih družbenih zodev.
Nove ustave, ki so jih sprejeti v Jugostaviji in vseh repubtikoh ter avtonomnih pokrajinah, predstav-ijojo — kakor je dejal predsednik Kraigher — izvirno in revotucio-norno družbenopotitično dejanje, katerega pomen široko presega okvire Jugoslavije, kakor tudi današnji čas. .Presega ga zato, ker kaže sodobnemu svetu pravi druž-
Čestitke ZSO
Ob sprejemu nove ustave SR Siovenije je Zveza sioven-skih organizacij na Koroškem posiaia predsedniku skupščine Sergeju Kraigherju nasied-nje čestitke:
Zveza siovenskih organizacij na Koroškem čestita preko Vas vsemu siovenskemu ijud-stvu k skiepu, s katerim je njegovo predstavništvo sprejeto novo ustavo za siovensko državo.
Koroški Siovenci smo posebno veseii, da je v novi ustavi zajamčena tudi skrb matičnega naroda za obstoj in razvoj deiov siovenskega naroda v zamejstvu.
Ob te) priiožnosti se zahva-ijujemo matičnemu narodu za vso dosiej nudeno pomoč v naši težavni borbi za dosego narodnostnih pravic in mu žeiimo mnogo uspeha pri na-doijnjem družbenem in poH-tičnem razvoju.
reda in vseh delovnih ijudi in socia-listčrra samoupravna demokratična skupnost detovnih )jud!i in občanov, slovenskega naroda in italijanske in madžarske narodnosti". K temu je predsednik Kraigher poudari), da se med elementi, ki opredeljujejo SR Slovenijo kot državo, sedaj poudarja poteg suverenosti stovenskega naroda še suverenost tjudstva Stovenije. .Dopotnitev o-predetitve karakterja države s tem etementom smisetno izraža eno od teme)jnih značitnosti nove ustave, namreč, da je nosilec suvernosti v republiki tjudstvo Stovenije, to je, vsi detovni tjudje in občani, ne gte-de na njiihovo narodnostno in etnično pripadnost v vseh obtikah njihovega samoupravnega organiziranja in združevanja."
Pri razpravi o novi ustavi so bite detežne vetike pozornost)) dotočbe o položaju itatijanske in madžarske narodnosti v Sloveniji ter vsebuje ustava celo vrsto dotočil, ki zago-tavtjajo obema narodnostima vsestransko enakopravnost in razvoj. (Obširno poročomo o teh dotočitih
nove slovenske ustave na 2. strani — op. ured.)
Nova ustava se od dosedanje ne razlikuje te po precej večjem številu členov (dostej je imela slovenska ustava 237 čtenov in 10 poglavij, nova pa ima 5 detov, 10 poglavij in 443 členov), marveč predvsem po vsebini. Vnešena so bila nekatera povsem nova določita, kot so npr. samoupravne interesne skupnosti, samoupravni sporazumi in družbeni dogovori, splošna ljudska obramba in družbena samozaščita, varstvo in zboljševa-nje človekovega okolja 'itd. Povsem nov je tudi skupščinski ustroj, ki temelji zdaj na delegatskem sistemu. Doslej je imela slovenska republiška kupščino 5 zborov — republiški, gospodarski, prosvetno-kutturnii, socialno-zdravstveni in or-ganizadijsko-politični zbor; nova skupščina bo te trizborovska: se-stavtjati jo bodo zbor združenega deta, družbenopolitični zbor in zbor občin, skupno zasedanje vseh zborov in predstavnikov poiitičnih organizacij pa bo sestavtjato sptošni zbor repubtike. Novo telo v skupščini SR Slovenije je tudi predsedstvo republike, enako svet repubtike, izvršni svet pa je kot dostej izvršilni organ skupščine.
Razglasitev nove ustave so — kakor tudi v vseh drugih republikah in avtonomnih pokrajinah Jugoslavije — v Sloveniji praznovati kot zgodovinski trenutek in mejnik v razvoju stovenskega naroda in njegove samoupravne družbe.
hremen: MgfFcd
Avstrijski ZMHgnji minister dr. Airf&scZt/iiger sc je v intervj^M, ^i gg je dg/ /?eogrgjs/?frMK tedm&M ,N/N", ze/o pozavno izrazi/ o odnos;'^ med Avstrijo :n /ttgos/avijo, /r^rati pa opozori/, dg so vew-dgr r%d; sc odprta, zgodovinsko pogojetta vprgsgnjg, med kgterimi je ornem/ grkivski sporgzgm iz /eta 7923. Xgkor znano, y4vstri;g tega že dokrik 30 /et starega do/gg še vedno ni izpo/ni/a in f;<di zdaj je minister /(ircksek/gger zastopa/ stg/išče, ki je vse prej kot izrgz iskrene priprav/jenosti ng izpo/njevanje medngrodnik obveznosti. Aienii je ngmreč, dg ki morg/i ngjti pot, ki ki zggotovi/g neovi-rgn dostop do grkivov, po dragi sirgni pg ne pripisovgti preveč važ-nosti vprgšgnjg prestižg.
Podobno pot ovinkgrjenjg je gkrg/ minister tndi v vprgšgnjg s/ovenske in krvgtske ngrodnostne skupnosti v Avstriji, o kgterem je posebno obširno govori/. Aar zgdevg mgnjšine, smo zginteresirgni ng tem, dg podvzgmemo gkrepe, ki jim bodo koristi/i, je dejg/ minister Xircktck/gger in dodg/, dg je trebg ngjti prgvi/ne prgktične rešitve in pri tem gpoštevgti prgvice mgnjšin do rgzvojg in do za-ščite njikovegg etničnegg zngčgjg, dg bodo te prgviee postg/e živg resničnost. .Pri reševgnjn mgnjšinskegg vprgšgnjg morg v/gdg rgznm/jivo imeti pred očmi izpo/nitev gvstrijske držgvne pogodbe, vendgr mis/im, dg bi morg/i to ngprgviti ng kgrmoničen ngčin, dg ne bi znovg povzroči/i emocije." Po mnenja ministrg biircksek/ggerjg bi bi/o gotovo bo/jše, če bi mgnjšinskg vprgšgnjg aredi/i že /etg 7933, .vendgr se to tgkrgt ni zgodi/o in čim dg/j bodo prob/emi od/oženi, tem težje reš/jivi bodo". Vzrok zgv/gčevgnjg je po njegovem v nujnosti, dg je .ngjprej trebg gstvgriti potrebne psiko/oške pogoje zg ngdg/j-nje korgke".
Zzjgve znngnjegg ministrg dr. Xircktck/ggerjg tgko g/ede vprgšgnjg vrnitve grkivskegg grgdivg kgkor tndi g/ede mgnjšinske pro-b/emgtike kgžejo eno.' ngmreč poskns gstvgriti videz, kgkor dg bi bi/i dragi krivi, če rtvstrijg ne izpo/njaje svojik medngrodnik obveznosti. Zgkgj govoriti o .neovirgnem dostopa" do grkivov, ko pg se je y4vstrijg pred dobrimi 30 /eti vendgr obvezg/g, dg bo /agos/aviji izroči/g do/očeno grkivsko grgdivoš Če bi to svojo obveznost korektno izpo/ni/g, potem dgnes ne bi bi/o trebg govoričiti o .prestižnem vprgšgnjg". /n zgkgj pogdgrjgti interes ng a^repi/? v korist mgnjšini, ko pg Avstriji vendgr nikče ni brgni/, dg bi tgke gkrepe res tgdi spreje/g, kgkor ji to nedvogmno in obvezno ng/ggg držgvng po-god/raf Strgk pred .emocijgmi", ki se jik boji minister bčircksck/g-ger, ngmreč ne morejo s/gžiti zg g/ibi, dg rlvstrijg že vse od /etg 7920 in še posebej po /etg 7933 z neizpo/njevgnjem svečgnik ob-/jgb in medngrodnik obveznosti krši pogodbeng ngče/g in s tem zgprgv/jg svoj gg/ed v medngredni jgvnosti/
OVP za ugotavljanje
manj sme
beni karakter osnovnih problemov, ki jih mora reševati ob ogromni koncentraciji gospodarske, finanč-ne, potitične in vojaške moči v osamosvojenih centrih. Presega ga zato, ker kaže delovnim ljudem in naprednim silam v svetu možnost rentnega izhoda v boju proti brezperspektivnosti njihovega položaja in proti njihov)! odvisnosti od osamosvojenih centrov moči ter razredni značaj njihovega boja v smeri o-svobajanja človeka in dela."
V novi ustavi je SR Slovenija o-predeljena kot .država, ki temelji na suverenosti stovenskega naroda !n ljudstva Slovenije, na oblasti in samoupravljanju detavskega raz-
Prejšnji teden je bit v Linzu zvezni kongres Avstrijske tjudske stranke (UVP), ki je stai precej v znamenju personalnih razprav. Z deželne ravni, zlasti iz Štajerske, so bile namreč v tednih pred kongresom izstreljene zelo ostre puščice proti vodstvu stranke. Predvsem so bile usmerjene proti generalnemu tajniku Kohlmaierju, posredno pa so letele tudi na predsednika Schleinzerja. Očitek se je — med drugim — glasil, da je UVP .premehka" v opoziciji proti socialistični stranki in njeni vladi.
Na kongresu sicer ni več prišlo do ostrejših spopadov, ker so se deželna vodstva — razen štajerskega — že prej sporazumela, da bodo podprla Schleinzerja in Kohlmaierja. Vendar pa je ponovna izvolitev obeh vodilnih funkcionarjev zapustila tudi določeno neugodje, ki bo kot neprijetna senca viselo nad stranko, ko se bo le-ta na prihodnjih volitvah predstavljala kot .edina alternativa" proti socialistom. Pri glasovanju je bilo namreč dosti več protiglasov, kot je štajerska delegacija štela članov, kar pomeni, da je štajerska opozicija našla pristaše tudi v drugih zveznih deželah in je torej de-monstrirana enotnost stranke le navidezna.
V ostalem je kongres le potrdil že precej razširjeno mnenje, da UVP pod sedanjim vodstvom očitno ni sposobna postaviti proti vladajoči SPU učinkovito in predvsem prepričljivo opozicijo. Slepo in trmasto zavračanje vsega, kar napravi sedanja vlada, je vsekakor premalo, če manjka boljših in realnih alternativ. Ravno takih zamisli in predlogov pa na linškem kongresu ni bilo, tako da je kongres — ki naj bi po zagotovilih strankinega vodstva postavil kretnice za nastop UVP pri naslednjih državnozborskih volitvah — izzvenel v ponavljanju že znanih in precej obrabljenih demago-ških fraz.
To velja v polni meri tudi za stališča, ki so jih na kongresu zavzeli do manjšinskega vprašanja. Tako zvezni predsednik Schleinzer kot koroški deželni predsednik Bacher sta namreč tudi ob tej priložnosti zavrtela staro ploščo o krivdi socialistov, ki da so s svojim enostranskim reševanjem manjšinske problematike (zakon o dvojezičnih napisih) povzročili .kup črepinj" ter zakrivili poslabšanje odnosov med Avstrijo in Jugoslavijo.
Če bi se pri UVP in prav tako tudi pri drugih strankah končno otresli tega stereotipnega zavajanja javnosti, bi morali spoznati, da avstrijsko-jugoslovanskih odnosov ni poslabšal socialistični poskus vsaj delne rešitve vprašanja dvojezičnih napisov, marveč edinole razvoj dogodkov, ki so sledili temu poskusu in pri katerih so odigrali zelo važno in neodgovorno vlogo prav tisti, ki zdaj skušajo celotno odgovornost naprtiti socialistom, katerih krivda je bila le v tem, da so kapitulirali pred naščuvano cesto.
Ampak taka resnica menda ne odgovarja UVP, ki ji je očitno mnogo več na tem, da se huduje nad krivdo drugih, sama pa se sonči v vlogi tistega, ki je baje za čimprejšnjo rešitev manjšinskega vprašanja — seveda le na podlagi predhodne ugotovitve številčne moči manjšine. Oba govornika, ki sta se na kongresu dotaknila te problematike, nista vedela povedati ničesar novega, nista znala navesti nobenega konstruktivnega predloga, marveč se je njuna zavzetost za to vprašanje izčrpala v epohalnem odkritju, da je ugotovitev, kje živi slovenska manjšina in kako močna je, pogoj za pomiritev na Koroškem in za izboljšanje odnosov z Jugoslavijo. Koliko iskrene pripravljenosti za pravično reševanje manjšinskih vprašanj je v takih stališčih, res ne bo težko ugotoviti.
Sudetski Nemci hočejo šteti Stovence
Pobudniki koroškega referenduma za ugotavljanje manjšine so se — kakor smo v našem listu že poročati — odločili, da svoje .gibanje* razširijo tudi na druge avstrijske zvezne dežele. Ravno v zadnjih dneh je bilo objavljeno poročilo, da je referendum zajel tudi zvezno deželo Salzburg. V tej zvezi sta zanimivi in značilni vsaj dve stvari:
#	Nadstrankarsko delovno skupnost za koroški referendum na Sol-nograškem vodi neki dr. Rudolf Breschar od združenja (Landsmann-schaft) sudetskih Nemcev, katerega pisarna je tudi centrala za zbiranje podpisov. Na čelu gibanja, ki hoče izsiliti protiustavno preštevanje avtohtone narodnostne skupnosti na Koroškem, stojijo torej ljudje, ki so šele po svoji ponesrečeni vrnitvi .heirn ins Reich" našli pribeža-tišče v Avstriji.
#	Na Solnograškem uradno podpira ta referendum tudi tamkajšnja UVP, ki pravi, da je pomiritev na južnem Koroškem možna šele po ugotavljanju manjšine. Tukaj prihaja očitno do izraza iz daljave vodena miselnost, k!i jo na Koroškem zastopajo predvsem tisti, ki bi hoteli preprečiti sleherno reševanje manjšinskih vprašanj.

Nova siovenska ustava
in poiožaj narodnostnih manjšin
.Sociafistična republika Siovenija je država, ki temeij) na suverenosf! dovenskega naroda in fjudsfva Siovenije, na oblast) in samoupravljanju delavskega razreda in vseh deiovnih ijudi, in socialistična samoupravna demokratična skupnost deiovnih ijudi in občanov, siovenskega naroda in itaiijanske in madžarske narodnosti."
Tako je v 1. čienu nove siovenske ustave opredeijeno, kaj je Siovenija in kdo je tisti, ki takorekoč tvori siovensko državo: siovenski narod, poieg njega pa enakopravno in enakovredno tudi itaiijanska in madžarska narodnostna skupnost.
Ravno v tem se ustava Siovenije (in podobno ustave Jugoslavije ter ostaiih njenih repubiik in avtonomnih pokrajin) bistveno raziikuje od temeijnih zakonov drugih držav, kajti narodnostnih manjšin ne razume kot neke bolj aii manj toierirane „tujke", marveč jih priznava in jih tudi dosiedno tretira kot dei državotvorne družbe.
To prihaja do izraza v števiinih čienih ustave. Tako je že med temeijnimi načeti poudarjeno, da je med drugim tudi enakopravnost narodov in narodnosti „temetj, meja in smer uresničevanja pravic in dolžnosti družbenopolitičnih skupnosti pri opravtjanju funkcije oblasti". Zato je v ustavi zagotovljeno, da morata biti obe narodnostni skupnosti zastopanih v (orumih, ki volijo predstavnike oziroma delegacije za skupščino: ,Na območjih, kjer živijo poleg pripadnikov slovenskega naroda tudi pripadniki italijanske oziroma madžarske narodnosti, morata biti v delegacijah ustrezno zastopani ti narodnosti."
Zastopstvo obeh narodnostnih skupin v forumih oblasti je na občinski ravni zagotovljeno v tem smislu, da se na območjih, kjer živijo poleg pripadnikov slovenskega naroda tudi pripadniki italijanske oziroma madžarske norodnosti, v okviru občinskih skupščin ustanovi stalno delovno telo za obravnavo vprašanj, ki zadevajo narodnostni značaj, položaj, pravice in razvojne
Dotžna skrb
ZA SLOVENCE V ZAMEJSTVU
Nova ustava izrecno naiaga SR Sioveniji tudi skrb za Stovence v zamejstvu.
Tako je v 2. čienu rečeno, da SR Siovenija izpoinjuje doižno skrb in se zavzema za ureditev poiožaja siovenske narodne skupnosti v zamejstvu in Sio-vencev v tujini.
Čien 317 pa doioča, da SR Siovenija razvija poiitične, ekonomske, kuiturne in druge odnose z drugimi državami in mednarodnimi organi in organizacijami, ki so pomembni za poiožaj in razvoj siovenskega naroda, itaiijanske in madžarske narodnosti ter siovenske narodne skupnosti v zamejstvu, in skrbi za pravice in interese deiovnih ijudi na začasnem deiu v tujini in za izseijence s svojega območja.
možnosti obeh narodnosti. Pri tem velja poudariti, da stalno delovno telo sestavljata enako število pripadnikov slovenskega naroda in italijanske oziroma madžarske narodnosti. Prav tako pa fudti pri republiški skupščini SR Slovenije deluje posebna komisija za narodnosti, ,ki obravnava vprašanja, ki zadevajo narodnostni značaj, pravice in razvojne možnosti italijanske oziroma madžarske narodnosti". Tudi to komisijo sestavlja enako število pripadnikov slovenskega naroda, italijanske in madžarske norodnosti. To pomeni, da zastopstvo manjšine v ničemer ni odvisno od njene številčne moči!
Po ustavi so občani enaki v pravicah in dolžnostih ne glede na narodnost, raso, spol, jezik, veroizpoved, izobrazbo ali družbeni položaj; vsi so pred zakonom enaki. Vsakdo ima pravico, da svobodno izraža pripadnost k svojemu narodu, narodnosti ati etnični skupini ter da goji in izraža svojo kulturo in uporablja svoj jezik in pisavo. Hkrati pa ustava nedvoumno poudarja: „Nihče se ni dolžan izjavljati, kateremu narodu, narodnosti ali etnični skupini pripada, in tudi ne opredeliti se za pripadnost k določenemu narodu, narodnosti ali etnični skupini." In prav tako tud! jasno določa: .Protiustavno in kaznivo je kakršnokoli propagiranje ali izvajanje nacionalne neenakopravnosti kot tudi kakršnokoli razpihovanje nacionalnega, rasnega ali verskega sovraštva in nestrpnosti." Zato ustava posebej predpisuje, da svoboščin in pravic, zajamčenih z ustavo, ne sme nihče uporabljati, da bi (med drugim) razpihoval nacionalna, rasno ali versko sovraštvo ali nestrpnost; ustavi nasprotna uporaba svoboščin ima za posledico omejitev ali prepoved njihove uporabe.
Posebne pravice
itaiijanske in madžarske narodnosti
Glede italijanske in madžarske narodnosti ustava v 314. čienu še posebej naiaga SR Sioveniji, da .varuje narodnostni značaj, zagotovijo poiožaj, uresničuje enakopravnost itaiijanske in madžarske narodnosti in skrbi za njun vsestranski razvoj ter ga pospešuje". Posebne pravice obeh narodnosti in njunih pripadnikov pa so obširno zajete v čienih MO in Ml, kjer je rečeno:
itaiijanski oziroma madžarski narodnosti je zajamčena pravica, da svobodno upo-rabijata svoj jezik, izražata in razvijata svojo nacionaino kuituro ter v ta namen usta-navijata organizacije, uporabijata svoje narodnostne simboie ter uresničujeta druge, z ustavo doiočene pravice.
Na območjih, kjer živijo poieg pripadnikov siovenskega naroda tudi pripadniki itaiijanske oziroma madžarske narodnosti, sta itaiijanski oziroma madžarski jezik enakopravna s siovenskim jezikom.
Na območjih, kjer živijo poieg pripadnikov siovenskega naroda tudi pripadniki itaiijanske oziroma madžarske narodnosti, je pripadnikom obeh narodnosti zagotovijena vzgoja in izobraževanje v njihovem jeziku. Z zakonom se iahko uvede dvojezična vzgoja in izobraževanje v vzgojno-varstvenih organizacijah in šoiah oziroma obvezen pouk siovenskega jezika v šoiah in vzgojno-varstvenih organizacijah narodnosti hkrati z obveznim poukom jezika narodnosti v siovenskih šoiah in vzgojno-varstvenih organizacijah.
Sociaiistična repubiika Siovenija skrbi za razvoj vzgoje in izobraževanja, tiska, drugih sredstev javnega obveščanja in za razvoj drugih obiik kuiiurno-prosvetne dejavnosti itaiijanske oziroma madžarske narodnosti in za usposabijanje kadrov, ki so pomembni za uresničevanje poiožaja in pravic narodnosti ter v ta namen zagotovijo potrebno pomoč.
Sociaiistična repubiika Siovenija podpira razvoj stikov med itaiijansko oziroma madžarsko narodnostjo in njunima matičnima narodomo zaradi pospeševanja kuitur-nega in jezikovnega razvoja narodnosti.
Z zakonom ter s statutom občine in s samoupravnimi akti organizacij združenega deia in drugih samoupravnih organizacij in skupnosti se doioči način uresničevanja pravic itaiijanske oziroma madžarske narodnosti.
Za razvijanje svoje nacionaine kuiture, vzgoje in izobraževanja v iastnem jeziku, narodnostnega tiska in drugih sredstev javnega obveščanja ter zaiožništva in za razvijanje stikov z matičnim narodom zaradi kuiturnega in jezikovnega razvoja iahko pripadniki itaiijanske oziroma madžarske narodnosti ustanovijo v občinah, kjer ti narodnosti živita, samoupravne interesne skupnosti za prosveto in kuituro. S statutom občine in s samoupravnimi akti samoupravnih interesnih skupnosti se dotočijo zadeve s teh področij, o katerih te skupnosti odiočajo enakopravno s pristojnim zborom občinske skupščine oziroma z ustreznimi samoupravnimi interesnimi skupnostmi.
Tat/; kongres /IvstrZjr&f /jads^f (OVT) je znovg potrt/;/, dg	s/ej &o prej vztrdjt; pr;
Rgotgr/jgnj;; HMnjš;r;e ;n t/t; je g/e-t/e rešrfttnjg ??Mr:jš;Ms/:c protde-MMfZ&e v zlvsfr/j; v	še fe-
tfno na powew ;st;Z? poz;c;;aA &ot
H4c;owa/af;c?M suoZ*ot/r:jt:%% stran&a (FTO).
Če v /;tč; pristopa do reševanja ?nan;š;'n^ega vprašanja primerjamo kongresa o/?e/j vod;;H;%' avstrijski/? strank — socia/istične, ki je M pred dokriw; štirinajstimi dnevi na Dnnajn in /jadske stranke, ki se je pravkar konča/ v Linza, potem je mogoče agotoviti, da je š/a soc;ai;'sf;čna stranka kot v/adna stranka mo/če mimo rega ze/o pomembnega notranjepo/itič-nega vprašanja, /jadska srranba bor g/avna opozicijska stranka pa je postavi/a manjšinsko vprašanje ce/o v ospredje, vendar predvsem v okvira medstrankinega ob-račanavanja in ne da bi nakaza/a kakršnekoli nove možnosti za po-zirivno reširev.
O vprašanja siovenske narod-nosrne skapnosri na koroškem in
izpoinirvi čiena sedem avstrijske državne pogodbe sra na kongresa ijadske stranke govoriia tako njen predsednik dr. Scbieinzer, kakor radi predsednik dežeinega vodstva stranke in namestnik koroškega dežeinega giavarja Pacber. Če k tema dodamo, da je pred kratkim
ponovno zavzeia sta/išče do manjšinske probiematike na /koroškem tadi koroška svobodnjaška stranka in da je zvezni kancier dr. Kreisky te dni rporočii, da bo kmaia objavijeno poročiio tako-imenovane štadijske komisije za vprašanja dvojezičnih krajevnih napisov, potem vidimo, da je manjšinsko vprašanje na koroškem ponovno zeio v ospredja poiitičnega dogajanja v Avstriji, vendar trenatno brez kakršnih koii znakov, da se je vsaj za ped premakniio v smeri pozitivnega
reševanja.
Svobodnjaška in ijadska stranka v zadnjem časa ponovno zahtevata od rociaiistov, da je treba manjšinsko vprašanje na koroškem in spioh vprašanje izpoinitve avstrijske državne pogodbe premakniti z mrtve točke, pri tem
pa niti prva, niti draga ni pri-prav/jena odstopiti od svojih sta-/išč, ki v bistva onemogočajo kakršnokoli pozitivno rešitev.
Tako Scbieinzer kot Pacber sta na kongresa ponovno okrivi/a socialistično v/ado, da je zaradi enostranskega pristopa k reševanja manjšinskega vprašanja kriva za posiabšanje odnosov z /agos/a-vijo. Oba priznavata, da je treba državno pogodbo izpo/niti, vendar šeic na pod/agi ponovne ago-tovitve številčnega stanja manjšine.
Tadi svobodnjaška stranka, oziroma njen predstavnik dr. Scrinzi se nenadoma ze/o zavzema za .hitro in popo/no izpo/nitev sedmega č/ena državne pogodbe in za pospeševa/ni manjšinski zakon", vendar tadi na pod/agi ago-tav/janja manjšine in ob trditvi, da je .izpo/njevanje č/ena sedem državne pogodbe izk/jačno avstrijska notranja zadeva".
Skorajšnjo objavo poroči/a štadijske komisije je bi/o treba v tej zvezi omeniti samo zato, ker se tadi sk/epi te komisije bo/j a/i manj pokrivajo s sta/išči /jadske in svobodnjaške stranke in vsi njeni pred/ogi teme/jijo v g/av-nem na predhodnem agotav/janja manjšine. Sicer še vedno ni jasno, kakšno v/ogo bodo sk/epi te komisije igra/i pri sta/išča socia/istič-ne stranke do reševanja manjšinskega vprašanja in dr. Kreiskp g/ede vprašanja agotav/janja manjšine še vedno ni da/ do/oč-nega in dokončnega odgovora, vendar je znači/no, da je hkrati s sporoči/om o objavi reza/tatov (Dat{e na S. ntfani)
fs; /ioče;o štet;
POStROKKDSVKU
LJUBLJANA. — Dipl. inž. Lucijan Krivec, direktor farme prašičev v Ihanu pri Ljubljani, bo dobil letošnjo Liebigovo nagrado, to je mednarodno priznanje za posebne zasluge na področju pospeševanja in razvoja evropskega poljedelstva in živinoreje. Nagrada pomeni izredno priznanje tudi kolektivu v Ihanu, ki je skupaj z inženiringom Emone pred leti uredil veliko farmo prašičev v Eberswalde pri Berlinu (100.000 prašičev) ter zdaj na Poljskem za 46.000 prašičev, torej z zmogljivostjo, ki jo ima tudi farma v Ihanu. Liebigova nagrada ima v evropskih merilih podobno vrednost kot Pasteurjeva nagrada za medicino.
S podelitvijo nagrade slovenskemu strokovnjaku je to priznanje prvič .prodrlo" čez meje Evropske gospodarske skupnosti.
LONDON. — Pri parlamentarnih volitvah v Angliji so minuli teden dobili največ mandatov laburisti, ki so s tem konservativce spet odrinili na drugo mesto — v opozicijo. Čeprav laburistična stranka s 301 sedežem ni dosegla absolutne večine v parlamentu, bo njen predsednik Wilson sestavil manjšinsko vlado in skušal ob podpori drugih strank privesti Anglijo iz trenutne gospodarske krize. Izid volitev je precej edinstven: konservativna stranka je sicer dobila največ glasov (skoraj 12 milijonov), zaradi volilnega sistema pa se je morala zadovoljiti z 296 mandati; laburisti so dobili približno 300.000 glasov manj, vendar 5 mandatov več; največji uspeh so zabeležili liberalci, ki so zbrali rekordno število 6 milijonov glasov, toda kljub temu le borih 14 sedežev v parlamentu; poldrugi milijon glasov so dobile razne druge stranke (škotski in waleški nacionalisti ter ulsterski poslanci).
HAMBURG. — V ponedeljek so bile volitve v Hamburgu, kjer je vodilna socialdemokratska stranka utrpela precejšnjo izgubo. Medtem ko je v prejšnjem deželnem parlamentu imela še 70 poslancev, jih bo v novem imela le še 56. Koalicijska FDP je število svojih predstavnikov povečala od 9 na 14, opozicijska CDU pa od 41 na 50. Po izjavah vodilnih predstavnikov je pričakovati, da bosta SPD in FDP kljub tem spremembam tudi v bodoče sestavljal koalicijsko vlado, tako da ni računati z bistvenejšim preokretom v tej zahodnonemški zvezni deželi.
MADRfD. — Dolgoletno zaostrovanje odnosov med špansko katoliško cerkvijo in režimom generala Franca je doseglo višek z vladnim poskusom, da prisili bilbaoške-ga škofa, naj zapusti državo. Nastop proti škofu Antoniu Anoverosu, ki se je zavzemal za večje svoboščine Baskov, pomeni najostrejšega od vseh ukrepov, ki so bili v zadnjih 35 letih uperjeni proti kakemu cerkvenemu dostojanstveniku v Španiji. V duhovniških krogih pravijo, da večina v španski cerkveni hierarhiji podpira škofa Ano-verosa v njegovem nasprotovanju, da bi zapustil državo. Politični opazovalci pa menijo, da je to najresnejši politični problem, s katerim se je Francov režim srečal doslej.
HELSINKI. — V času od 21. do 24. marca se bo v Helsinkih sestala mednarodna komisija za raziskovanje zločinov vojne hunte v Čilu. Člani te komisije bodo razpravljali o dogodkih, ki so se zvrstili v Čilu po strmoglavljenju demokratičnega režima predsednika Allendeja. O novem vojaškem in očitno profašističnem režimu v Čilu mnogi pravijo, da je njegovo zasledovanje vsega demokratičnega in naprednega možno primerjati le še z nacističnim nasiljem, nekateri pa so celo mnenja, da današnje nasilje v Čilu še presega zločine nacizma.
PARIZ. — Blizu Pariza je prišlo zadnjo nedeljo do letalske nesreče, ki jo smatrajo za največjo v vsej zgodovini civilnega letalstva. Zrušilo se je letalo turške letalske družbe in je pri tem zgubilo življenje 345 oseb, od tega 334 potnikov ter 11 Članov posadke. Raziskave vzrokov, ki so privedle do nesreče, so še v teku, zato tudi še ni povsem pojasnjeno, ali ni šlo za sabotažo, kot to nekateri zagotavljajo.
R[M. — Italija je — kakor že tolikokrat v povojnih letih — spet enkrat brez vlade. Padec dosedanje vlade levega centra je posredno povzročil odstop enega ministra, pripadnika republikanske stranke, kateremu se je pridružila potem tudi stranka ter sklenila, da ne bo več sodelovala v vladi. V resnici pa so vzroki seveda globlji, kajti dosedanji vladi ni uspelo, da bi našla izhod iz težke gospodareske krize.
NEW YORK. — Strokovnjaki OZN so izračunali, da se bo svetovno prebivalstvo v prihodnjih 100 letih povečalo na 12,3 milijarde, potem pa je pričakovati, da bosta nataliteta in mortaliteta izenačeni.
ZAHTEVA V SKUPŠČ!N! SR SLOVENUE:
Tudi Siovencem na Koroškem
mora biti zagotovljen sprejem slovenske TV
Razprava o nalogah in razvoju radioteievizije — o tozadevni obravnavi v odborih posameznih skupščinskih zborov smo kratko poročati že v zadnji števiiki — se je minuti teden nadaijevaia v repubiHkem in prosvetnokuiturnem zboru skupščine SR Siovenije. Kakor že prej v odborih, tako je tudi v razpravi v zborih zavzemaio važno mesto vprašanje, kako zagotoviti sprejemanje siovenske teievizije tudi Siovencem na Koroškem.
O konkretnih naiogah, ki se postavijajo zdaj pred RTV Ljubijana, je govori) generaini direktor RTV Ljubijana Janez Vipotnik. Med temi noiogami je posebej obravnavat tudi vprašanje, kako bi koroškim Siovencem omogočit) sprejemanje stovenskega teievizijskega sporeda.
Povedat je, da je tehnična stuž-ba radia in tetevizije Ljubljana pripravita dokumentacijo in načrte za izvedbo ideje o pokrivanju Koroške s stovenskim televizijskim signatom. Rešitev tega probtema bi terjata 15 mitijonov dinarjev, to pa je vprašanje — kakor je dejal Janez Vipotnik — ,ki nii kakor ni in ne more biti na ramenih RTV Ljubtja-na marveč zadeva vse naše družbe in predvsem tudi avstrijske obtasti, ki so dotžne enkopravno obravnavati svoje manjšine".
Ravno tukaj pa se kaže, da na avstrijski strani ni potrebnega razumevanja. Generatni direktor Vipotnik je namreč ugotovit, da pogovor tehničnih ekspertov RTV Ljubtjana In avstrijske RTV decembra tani v tem pogtedu .ni niti najmanj optimističen". Zato bi bito potrebno, da bi stovenski predstavniški organi sprožiti preko zveznega sekretariata za zunanje zadeve pri avstrijski vtodi zahtevo, da zagotovi na Koroškem možnost gte-dati stovensko tetevizijo in zahtevo po sredstvih, da se ta zamiset iz-petje v praksi.
.Prav gotovo bo stovenski tete-
vizijski signal na Koroškem — je posebej poudarit generatni direktor RTV Ljubtjana — tahko dragocen prispevek k utrjevanju dobrososedskih odnosov in medsebojnega razumevanja, kakor je eksperi-mentatni koprski teteviziijski program v tem duhu že dostej opravit pomebmno vtogo v odnosih med Jugostavijo in ttalijo."
V razpravi, ki je stedita referatu generatnega direktorja RTV Ljubtjana, so se postanci strinjati z mnenjem lin statiščem, izraženim v poročita. Zlasti pa so podprti zahtevo, da je koroškim Slovencem treba zagotoviti sprejem stovenskega televizijskega sporeda. Opozoriti so, da je Avstrija onemogočita po-
stavitev dveh pretvornikov za Sto-vence na Koroškem in — kakor je bito poudarjeno — .tako spreminja tehnični probtem v političnega". Zato so skteniiti, naj izvršni svet SR Stoveniije na osnovi gradiva in pripomb iz razprav pripravi dokument o nadatjnjem razvoju RTV, zvezni izvršni svet SFR Jugostavije pa naj posreduje pri avstrijski vtadi zahteve za postavitev dveh pretvornikov ob avstrijski meji.
Poteg postancev je v razpravi sodelovat tudi repubtiški sekretar za informacije Jak Koprivec, ki je opozorit, da se je izvršni svet SR Siovenije že posebej bavit s pro-btemi, ki onemogočajo posredovanje stovenskega televizijskega programa na obomčja, kjer živi sto-venska manjšina. ,Ta vprašanja moramo — je poudarit repubtiški sekretar Koprivc — čimprej ugodno rešiti ter nemudoma storiti vse, da bi Avstrija zagotovita ustrezno pokrivanje stovenskega območja avstrijske Koroške z našim TV programom; prav tako pa bi se morali temeljito totiti vseh ostatih odprtih vprašanj v zvezi s tem."
Števito knjižnih izdaj
se je v desetih ietih skoraj podvojiio
Specializirana, organizacija Združenih narodov za kuituro, znanost in prosveto (UNESCO) je pred nedavnim objavita statistični tetopis, ki prinaša vrsto zanimivih podatkov s stanjem teta 1971. Med drugim je iz tetopisa razvidno, da je omenjenega teta izšto na svetu 548.000 knjižnih
Razstava „Mir 75"
PRiHODNJE LETO V SLOVENJEM GRADCU
Stovenj Gradec je bi! že pred ieli prizorišče vetike mednarodne tikovne razstave, ki je z gesiom .Mir, humanost in prijateijstvo med narodi" počastita jubiiej Združenih narodov. Zdaj pa se v Siovenjem Gradcu bavijo z načrti, da bi prihodnje teto prirediti podobno manifestacijo, ki bi nosita ime .Mir 7$", posvečena pa bi bita 30-ietnict ustanovitve svetovne organizacije.
Po teh načrtih bi poteg mednarodne tikovne razstave organizirati ludt veiiko srečanje pisatetjev iz zahodnih, vzhodnih in neuvrščenih dežet, ki bi razpravtjati o temi miru. Posebno srečanje na) bi bito posvečeno domačemu pisatetjskemu vetikanu Prežihovemu Vorancu. Ma-datje naj bi kutturn) novinarji iz raznih dežet pod okritjem UNESCO razpravtjati o povezavi tjudstva in kuiture. Prirejen pa naj bi bit tudi festivat kratkih fiimov s tematiko tikovne umetnosti, oziroma prikazovanja najboijših titmov iz raznih dežet, ki so v minutih 30 ietih govoriti o vprašanjih vojne in miru.
det, kar je skoraj dvakrat totiko kot teta 1955, ko je izšto 285.000 raztič-nih knjižnih nastovov.
Na prvem mestu po števitu knjižnih nastovov je bita tudi teta 1971 Sovjetska zveza (izšto je namreč 85 tisoč 487 raztičnjih knjig), stedite pa so ji Združene države Amerike (80 tisoč 569), Zvezna repubtika Nemčija (40.354) ter Vetika Britanija, Japonska, Francija, Španija, Indija, Nizozemska in Potjska. Že na 11. mestu po števitu izdanih knjig pa je bita Jugostavija, kjer je teta 1971 izšto 9.815 različnih knjig.
Vendar je pri teh podatkih treba upoštevati tudi drugo ptat .kulturne ravni" današnjega človeštva. Vsak tretji odrasti Zemtjan je namreč nepismen in mu vse bogastvo književnosti prav nič ne koristi.
Leta 1970 je bito na svetu kar 783 mitijonov tjudi, ki niso znati brati; to je za 50 mitijonov več kot deset tet prej. Gtede na nagto naraščanje svetovnega prebivatstva je razmerje sicer mato drugačno, kajti detež nepismenih se je v desetletju 1960 do 1970 znižat od 39,3 na 34,2 odstotka.

. '
' .<
J
'	d
vabi na
premiero stovenskega barvnega fitma
CVETJE V JESENI
#	v četrtek 31. marca 1974 ob 10.30 uri v Ceiovcu, Voikskino ter nadaijnje predstave
#	v petek 33. marca ob 19.30 uri v Št. Jakobu v R., kino Janach;
#	v nedeijo 34. marca ob 11.30 uri v ietezni Kapti, kino Ziegter;
#	v ponedeijek 3$. marca ob 30. uri na Čajni, občinski kino.
Fiim .Cvetje v jeseni" po istoimenskem romanu pisatetja tvana Tavčarja je nastat v sodetovanju tiimskega podjetja Vesna fiim in RTV Ljubijana. Scenarij je napisat Mitja Mejak, režirat Matjaž Kiopčič, giasbo je prispevat Urban Koder, kamera Žaro Tušar, v gtavnih vtogah pa nastopajo: Mitena Zupančič, Poide Bibič, Duša Počkaj, Bert Sottar, Dare Utaga in Štefka Drotc.
Ljubifeiji stovenske fiimske umetnosti prisrčno vabtjeni!
Pomiad v ..M!adem rodu"
Ta teden je — tetos z dokajšnjo zamudo — tudi k nam prišta zima in pokrita s snegom travnike, ki so v prisojnih tegah že kazati prve znake ozelenitve. V zadnjih tednih je res kazato, kakor da se bo že kmatu začeta pomtad. Marsikdo se je veselit toptega sonca, te tjubi-tetji zimskega športa so se čutiti prikrajšane. Zdaj bodo tudi oni pri-šti na svoj račun.
Vendar pa tudi prihod zapoznete zime ne more zabrisati dejstva, da je že precej btizu čas, ko se bo narava prebudita k novemu življenju. Najnovejša števitka .Mladega roda", ki je posvečena mesecema marec in aprit, je vsekakor povsem v znamenju pomtadi. O njenem prihodu in o njenih tepotah pripovedujejo pesmice, ki so jih prispevati razni domači In tuji avtorji; govore o pomtadanskih cvetlicah, o pre-
bujanju živati in o pomtadanskem detu na polju.
V .Mtadem rodu* pa najdemo tudi vrsto drugih, prav zanimivih prispevkov. S Srečkom in z Lojzetom obiščemo tovarno, kjer izdetu-jejo avtomobite in motorje. Stavni popotnik Vasco da Gama nas s svojo odpravo popetje po morju okol)i Atrike do tndije. Na športnem področju se seznanimo z zgodovino in razvojem košarke. Zvemo pa tudi, kakšno bogastvo predstavtjajo gozdovi in kako strašne so poste-dice, če te naravne zaktadnice ne znamo čuvati.
tn še mnogo drugih poučnih spisov in tepih itustracij (tokrat jih je prispevata Jetka Reichman, dobitnica tetošnje Kajuhove nagrade) vsebuje nova števitka .Mtodega roda", ki bo spet razveselita mlade in tudi starejše bratce.
TONE SVETtNA	218
,Ne zmeni se zanje. Zavist je neke vrste pohvata. Do-kter ti imajo kaj zavidati, si nekaj. Ko pa ti nič več ne zavidajo, si svoje opravit. Ne kaže prezreti tistih, ki zavidajo motče in se navidezno podrejajo. Prekteto se je razpasta težnja za potožaji!"
.Btisk, to je povsem razumljivo. Potožaj je v našem boju vse, kar nekoga dviga nad druge, kajti denarja ne poznamo. Potožaj pa je tahko vetik obet za prihodnost tistemu, ki ga bo tahko obdržat in izkoristit.
Pa pustiva to. Naj bo kakorkoti. Sprejet sem dotžnost komandanta in hočem jo častno opravtjati. Samo bojim se, da ne bi že pri prvi bitki prišto do nevšečnosti. Pogtej Btisk] Vetiko tvegamo! Več je možnosti za poraz kot za zmago. Korpus je načrt za napad sestavit tako avtoritativno, da je vsakršno oporekanje odveč. Ker nam je uspeto dvakrat po vrsti, se vsem zdi toglčno, da nam bo še v tretje."
Stopita sta k zemtjevidu na mizi in se zatopita v oznake načrta napada na Gorenjo vas, večje nasetje, obdano z žetezobetonskimi bunkerji Rupnikove tinije.
.Mistiš, da smo za te utrdbe premato močmi?"
,To ni moj gtavni pomistek. Saj imamo topove — čeprav je mato verjetno, da bi naše granate prebite železo-betonske stene. Jaz gledam naš napad s strateškega vidika, upoštevajoč možnost bojev na tem ozemtju ob koncu
vojne. Tudi če nam uspe uničiti to postojanko in vdreti gtobtje v Dolomite, ozemtja ne bomo obdržati. Cernu žrtve?"
Btisk je skomignit z rameni.
.O tem še nisem razmištjat. Prepričan pa sem, da je ne gtede na žrtve vsak napad na vetike postojanke botj političnega kot vojaškega pomena. Lahko bi pobiti večje števito Nemcev z mnogo manjšimi žrtvami na drug način."
.Seveda, Btisk," se je nasmehnit Perne, midva misliva enako. Ne gtede na najino gverilsko strategijo, se moramo sprijazniti z dejstvom, da smo na prehodu dveh nemških armadnih skupin in da se skozi naše kraje vteče obrambna črta Atpenwatt. Če se bo vojna zavtekta, bo to ozemtje na koncu preptavtjeno s sovražnikom. Dobit sem podatke, ob katerih sem upravličeno v skrbeh. Napravit pa bom vse, da bi bito čimmanj žrtev."
Sredi pogovora ju je zmotit dežurni oticir. Z njim je vstopit visok, stok (ant, po videzu športnik, starejši od Btiska.
.O, pozdravtjen Svobodat" je vzktiknit Btisk.
Po Potdovem odhodu na korpus je korpus postavit Svobodo za šeta obveščevatnega centra. Blisk ga je bit spoznat, ko sta z Jetovčanom potovata po Zirovskem in je Svoboda vodit obveščevalno službo v Gorenjskem odredu. Presenetit ju je z izrednim spoznavanjem položaja ter s trezno presojo tjudi in sovrožnika. Svoj čas so ga imenovati Brzi, ker je znat hitro potegniti pištoto in je bit tekač na dotge proge, zadnji zmagovalec pomladanskega krosa. Ko so ga Nemci poteti dvainštiridesetega zaprti in ga spustiti, ker mu niso imeti česa dokazati, ga je prevzelo neznansko veselje: pot od Škotje Loke do trideset kiitometov oddatjenega doma je preteke). To je bit njegov najpomembnejši maraton. Doma se je samo oddahnit, se napit
mteka, nabasat nahrbtnik in jo v teku mahnit naprej v gozd, med partizane.
Svoboda je odprt torbico In dat komandantu najnovejša poročita o premikih sovražnikovih čet v obeh dotinah. On je bit tisti, ki je po svojih zvezah iz nemškega gorenjskega štaba utrjevanja dobit načrte o utrjeni tiniji Alpen-watt.
Perne si je obrisat naočnike in sedet. Naglo je pretetet pisanje in se obrnit k Btisku.
.Dobro bi bito, če bi vidva z združenimi močmi in s terensko Ozno pospravita ovaduhe s področja Gorenje vasi, preden pridemo tja z brigadami."
.Dobro," je dejal Btisk. .O tem mi je že govorit Maks, Ogledala si bova tudi utrdbe, od blizu in daleč."
.Prav. Preden bomo šli v napad, bi sli jih tudi sam rad ogledat."
Nato jima je dat še nekaj navodit, kako bi z tožnimi obvestiti med tjudmi zmedla nemške in belogardistične ob-veščevatce, da sovražnik ne bi vede), kom bo usmerjen gtavni divizijski udor.
Ko so se domeniti o nojnovejših vojaških rečeh, so skupaj odšli na bližnjo domačijo. Pred vetikanskim hlevom se je sprehajat stražar, obut v raztrgane če vije ter obtečen v povaljan in strgan nemški ptašč. Perne ga je pretetet z očmi od glave do nog. Njegovi čevtji so zijati, podptati so biti privezani z žico. Na blatno zemtjo pa se je tepita snežna čobodra in na vejah drevja je viset mraz ...
.Kakšna je šete vojska po brigadah," je pomistit Perne, ,ko še divizijskega zaščitnega batatjono ne moremo oskrbeti s čevtji."
Dotgo obetana angteška pomoč še zdaleč ni zadosto-vata za vse potrebe. Kdo ve, zakaj nam nagajajo? Pred
SPD„ Svoboda" v Št. Janžu v Rožu je imela svoj občni zbor
S!ovenski s!ikarji
bodo razstav!ja!i v Beijaku
Ma pobudo Avstrijsko-jugosiovanskega društva na Koroškem bodo v mesecu maju w Beijaku razstavijaii siikarji iz Kranja, v zameno pa bo v Kranju razstavijo) znan) siikar )n kipar Schneeweiss iz Beijaka. V zvezi s to razstavo je bii pred nedavnim v Beijaku razgovor, katerega sta se poieg zastopnika Avstrijsko-jugosiovanskega društva udeie-žiia mestni svetnik Lukaz Pichier in vodja urada za kuituro v Beijaku Adoif Scherer, z ziovenzke ztrani pa kuztoz muzeja v Kranju dr. Cene Avguštin, zastopnik kuiturno-prosvetne organizacije v Kranju Jakob Kurat in akademski ziikar Miian Batista. Gospod Scherer je med drugim poudari), da je namen obeh razstav pospeševati in utrjevati dobrososedske odnose med obema sosednima deieiama.
Ma razstavi v Beijaku bodo sodeiovaii siikarji iz področja Kranja, ki so sicer ie razstavijo)! v Jugosiaviji; na Koroškem pa še niso poznani. Ma razgovoru je prišio do izraza mnenje, da so takšne in podobne razstave siovenskih umetnikov v Beijaku in koroških v Kranju dobrodošie in koristne za obe strani.
Preteklo soboto je Siovensko prosvetno društvo „Svoboda" v Št. Janžu v Rožu imelo svoj občni zbor v prostorih tamošnjega zadružnega doma. Čeprav so se zaradi slabega vremena bali, da bo občni zbor slabo obiskan, je bilo razveseljivo, da je bil obisk izredno dober in se poti v Št. Janž niso ustrašili niti člani z visokih šentjanških Rut in drugih oddaljenejših krajev. Tako je predsednik Florijan Lapuš z zadovoljstvom otvoril občni zbor in uvodoma pozdravil pesnico Milko Hartmanovo in Andreja Kokota, ki sta ob tej priložnosti prišla v Št. Janž, da se
Zveza siovenskih žena Vabiio na
OBČN! ZBOR ZVEZE SLOVEMSKiH ZEMA
v petek 8. marca 1974 ob 13. uri v Dijaškem domu SŠD v Ceiovcu, Tarviser Strahe 16. Ob te) priioinosti bomo pro-siaviie tudi mednarodni praznik žena.
Vabimo vas, da se občnega zbora zanesijivo udeieitte.
Odbor
Siovensko pianinsko društvo v Ceiovcu vabi na
!ZLET NA BLEŠČEČO v nedeijo 10. marca 1974. Zbiraiišče pred gostiino „Tur-kenkopt" na Kopanjah. Do gostiine se iahko pripeijete z avtomobiiom. Od tam se bomo skupno podati na pianino. V naši planinski koči bomo poskrbet) za prijetno razpo-ioženje. Če bodo snežne razmere ugodne, s bomo podai) na sosedno Gračenico ji 356 m).
S pianinskimi pozdravi
Odbor.
ljubiteljem slovenske umetne besede predstavita s svojimi deli.
Predsednik Florijan Lapuš je v svojem govoru najprej orisal zgodovinsko pot šentjanskega prosvetnega društva, ki so ga ustanovili delavci in obrtniki. To je izredno zanimiv podatek, saj je pobuda prišla iz vrst delavstva, kar potrjuje, da prosvetno delo med koroškimi Slovenci ni slonelo na izključno kmečkem stanu. Lapuš pa je naglasil, da so se po ustanovitvi društvu pridružili tudi kmetje. To je bilo izredno močno in aktivno društvo, tako da je iz tega društva kasneje še prišla pobuda za
ustanovitev prosvetnega društva v Svečah. Predsednik je nato povedal, da je takratno društvo predvsem gojilo izobraževalno dejavnost in so mesečno priredili vsaj eno predavanje in pa tudi tečaje. Poleg tega so imeli tudi pevsko in odrsko dejavnost.
Tajnik Hanzej Weiss je navzoče seznanil o delovanju društva v času od zadnjega občnega zbora. Pri tem je odkrito priznal, da društvo ni bilo tako delavno, kot bi lahko bilo, vendar so na to vplivali razni činitelji. Kljub temu pa je društvo le imelo več prireditev in proslav, zlasti pa odrskih predstav, ki pa ležijo dalj časa nazaj. Z uspehom pa je društvo organiziralo srečanje pevskih zborov, gostovanje kulturne skupine Iskre iz Kranja, gostovanje mariborskih študentov, obisk pevskega zbora Valentin Vodnik s Primorske in drugo. Vsako leto se je društvo močno zavzemalo za prijave otrok k dvojezičnemu pouku ter širjenju slovenske knjige med našimi rojaki. Pri tem je mislil na razpečavanje knjižnega daru SPZ.
Tudi letos je
Kulturne organizacije ravenske občine so tudi letos organizirale srečanje pevskih zborov od Pliberka do Traberka, ki je postalo že prava tradicija. Letos je bilo srečanje 15. februarja. Pričelo se je v kulturnem domu na Ravnah, končalo pa v Mežici.
Letos je bila udeležba izredno dobra, saj je na srečanju sodelovalo dvanajst pevskih zborov s skupno okoli tristo pevci. Nadvse zadovoljiva udeležba pa je bila tudi s strani ljubiteljev slovenske narodne in umetne pesmi. Na Ravnah je bila dvorana Kulturnega doma premajhna in je okoli 150 obiskovalcev prireditve moralo oditi. Tudi v Mežici je bila dvorana nabito polna.
Na tem srečanju že od vsega začetka sodeluje tudi pevski zbor Slovenskega prosvetnega društva ^Edinost" v Pliberku in je tudi tokrat bil gost na Ravnah oziroma v Mežici. Pliberški pevci so nastopili pod vodstvom Valentina Hartmana in to kot vsi ostali zbori s tremi pesmimi. Naši pevci so bili pri občinstvu na obeh prireditvah posebno navdušeno pozdravljeni.
Tako je letošnje srečanje pevskih zborov od Pliberka do Traberka povsem uspelo in je organizatorjem treba izreči priznanje. S tem so prireditelji vsekakor dosegli svoj namen, namreč, da so se pevci med seboj
Po poročilih predsednika in tajnika je bila živahna diskusija, pri kateri je prišla do izraza želja po predavanjih in tudi po poživitvi društvenega dela. Zato je na občnem zboru bilo sklenjeno, da bo društvo svojo prvo prireditev imelo že 16. marca.
Občni zbor je za predsednika ponovno izvolil Florijana Lapuša, razen tega je prišlo v odbor še nekaj mlajših ljudi.
Po občnem zboru je sledil literarni večer Milke Hartmanove in Andreja Kokota. Najprej je vsak avtor povedal nekaj o svojem literarnem delu, zatem pa bral iz svojih del. Oba avtorja sta pri občinstvu našla izredno dober sprejem in navdušenje. Da je med koroškimi Slovenci močna želja po umetniškem izražanju, se je potrdilo, ko se je zbranim predstavil še Joži Turk in prebral nekaj svojih verzov. Obisk dveh domačih avtorjev v Št. Janžu je vsekakor bil spodbuden za nadaljnje obiske naših besednih ustvarjalcev tudi pri drugih domačih društvih. Zato bo SPZ še prirejala tovrstne nastope.
bilo srečanje
srečali, hkrati pa so v dveh kulturnih centrih Mežiške doline predstavili svoje pevske dosežke, ki so jih pripravili od prejšnjega srečanja. Za posamezne pevske zbore ie taka oblika koncertov gotovo vabljiva in spodbudna, zlasti za mlajše zbore, ki Še ne morejo nastopiti na samostojnih koncertih.
Minulo nedeljo je Krščanska kulturna zvezo v Domu glasbe v Celovcu priredila pevski koncert, na katerem je poleg pevskega zbora .Jakob Petelin-Gallus" in akademskega zbora graških študentov in solnograških bogoslovcev gostoval tudi pevski zbor .Lojze Bratuž" iz Gorice.
Sodelujoči zbori so nastopali izmenoma. Pevski zbor iz Godce je pel v mešani sestavi — vodil ga je Stanko Jeriči — in sicer kljub Izredno mladim pevcem zelo ubrano. Prav tako mešani zbor .Jakob Pe-telin-Gallus", ki ga kot znano vodi Jožko Kovačič in moški akademski zbor graških študentov 'in solnograških bogoslovcev pod vodstvom
Na največji turistično-atraktivni prireditvi Ptuja — kurentovanju, so med številnimi šemsko-etnografski-mi skupinami iz Putja in okolice nastopiti tudi naši folkloristi Slovenskega prosvetnega društva .Zarja" iz Železne Kaple — s .Kmečko hoj-setjo". Kljub slabemu vremenu, saj je celo deževalo, je na tej mogočni prireditvi sodelovalo nad 40.000 ljudi.
Na področju Ptuja in okolice so se ohranili bogati pustni običaji, ki izvirajo še iz slovanske pradomovine. Medtem ko so prešli H stari običaji v ostalih slovenskih krajih že v pozabo, jih v Ptuju gojijo še naprej in jim posvečajo veliko pozornost. biki, ki nastopajo na ku-
Aleša Schusterja. Raven obeh do-močih zborov nam je znana, saj čestokrat nastopata tudi v naših podeželskih dvoranah.
Obisk prireditve je bil kljub slabemu vremenu zadovoljiv. Predsednik Krščanske kulturne zveze Lovro Kašelj je med občinstvom pozdravil tudi vrsto gostov, in sicer konzula SFRJ v Celovcu Branka Čopa, zastopnika ZKPOS Slovenije Sama Vremšaka, vodjo kulturnega oddelka za koroške Slovence pri koroški deželni vladi višjega vladnega svetnika dr. Pavla Apovnika ter zastopnike slovenskih narodnih organizacij. Slovensko prosvetno zvezo je zastopal Valentin Hart-
rentovanju — koranti, orači, pice-k'i, kokotfči, ruše, gambele, medvedi in vile, ki jih sedaj predstavljajo šeme, nam odkrivajo vpogled v socialno življenje našiih prednikov. Ti običaji in liki, ki so ohranjeni še do danes, so imeli v preteklosti globok pomen, da so naznanjevali pomlad, nekaj novega in nekaj tistega, kar je čez zimo spalo in počivalo. Da bi ohraniti te lepe običaje in posebnosti tudi drugim, prirejajo v Ptuju vsako leto to prireditev.
Nastop naših folkloristov s .Kmečko hojsetjo" je vzbudil na prireditvi veliko navdušenje. Naši prosvetaši so tokrat prvič nastopili pred tako ogromno publiko in aplavz, ki so ga želi po nastopu, jim je dal novih vzpodbud, da bodo svojo folkloro gojili še z večjim veseljem in požrtvovalnostjo, saj s tem opravljajo plemenito in koristno delo, da rešujejo tudi pri nas no Koroškem stare kmečke običaje pozabi.
Ker smo bili v Ptuju deležni izredne gostoljubnosti tn da se vsaj malo oddolžimo gostiteljem za vse, kar so nam nuditi, smo jih povabiti, da nas tudi oni obiščejo v Železni Kapli s kako njihovo skupino. Naše povabilo so radi sprejeti in obljubili, da pridejo z mladinsko folklorno skupino za praznik žena v Železno Kaplo, kjer jih že nestrpno pričakujemo.
Resnici na ljubo moramo tudi povedati, da smo bili Kapelčani v nedeljo že drugič gostje Ptujčanov in da je že zadnji čas, da jih bomo imeti enkrat med nami in da jim pokažemo zanimivosti Kopte.
man.
Tone Svetina: UKANA — Tone Svetina: UKANA — Tone Svetina: UKANA — Tone Svetina: UKANA — Tone Svetina: UKANA — Tone Svetina: UKANA — Tor
pevskih zborov od Piiberka do Traberka
Pevski koncert v Ceiovcu
nekaj dnevi so vrgli iz letal tisoč čevljev, ki pa so bili vsi levi.
Dežurni oficir je odprl vrata in vstopili so v zatohel, mračen prostor. .Mirno!" je zavpil tako rezko, da so se ijudje, ležeči po smrdljivi slami in listju, brez pomišljanja dvignili in se skušali postaviti v nekakšno vojaško držo. Večini pa to ni uspelo. Stati so drug ob drugem, preplašeni, podobni kupom nesreče.
To so bili .razhajkanci" in dezerterji. Raztepli so se btli po domovih in se skrivali pri znancih, da bi čez zimo na toplem počakali na konec vojne. Vedevejevci so jih polovili in jih prignali nazaj na divizijo. Do takrat je bilo v navadi, da se dezerterji obsodijo na smrt. Nesrečnikom so se oči žalostno svetlikate. Od skupine oficirjev, ki so jih ogledovali z vseh strani, si niso obetali nič dobrega. Vsi do zadnjega so biti slabo oblečeni in obuti, v Pemca so zrli sivi obrazi, kjer se je zrcolil obup. Svoboda in Blisk sta jih zasliševala, zato sta razložila Pemcu, zakaj so prenaglo klonili in dezertirali. Nekateri so nasedli prišepetovanju be-iih, da konca vojne še dolgo ne bo, drugi pa so se sprli s poveljujočimi. Večina je bila doma s kmetov. Bili so mobiliziranci, ki so neradi zapuščali dom in težko prenašali napore boja.
Perne je šel od moža do moža, spraševal in poslušal, soj je imet posluh za težave ljudi. Brigade so na zimo kljub poletni mobilizaciji ponovno skopnele in bilo mu je žal vsakega borca.
.Predlagali so mi, da bi vas dal vse od kraja postreliti kot dezerterje iz naše vojske," jih je strogo nagovoril Perne. .Vsekakor pa bi morali vsi pred vojno sodišče. Toda sklenil sem napraviti izjemo. Za zdaj vam odpustimo. Tudi pred sodišče ne pojdete."
V očeh se jim je utrnilo novo upanje. Perne se je obrnil k dežurnemu oficirju.
.Dajte jim jesti. Tistim, ki so skoraj bosi, priskrbite čevlje, skušajte jth obleči in oborožite jih znova. Potem pa takoj nazaj v brigade 1*
Blisk je vedel, kakšen duh bo zavel v diviziji. Poznal je Pemco: znal je biti oster kot nož, pa tudi odpustljiv kakor oče.
Napotili so se v bližnjo hišo.
.Jurišno četo ustanavljamo, Blisk," je rekel Perne. .Iz nje bo zrasel bataljon. To bo enota za posebne naloge, kakršne Nemci nimajo. Oborožena bo samo z avtomatskim orožjem in sestavljena iz skojevcev prostovoljcev. Ob velikih napadih bo vdirala v sovražnikovo zaledje in sejala zmedo. Pošiljal jo bom tja, kjer nas najmanj pričakujejo."
.Prostovoljci prihajajo iz vseh brigad," je dejal Svoboda.
Blisk je bil že siišai o tem, saj sta se tudi Primož in Vojko prijavila v to enoto, pa ju je Karel nagnal nazaj v bataljon, čeprav bi se jih bil Orlov rad znebil.
iz kmečke izbe so doneti zvoki harmonike 'in prešerno petje. Perne in Blisk sta šla tja. Ko sta vstopila, je nekdo zavpil: .Mirno!" Harmonika je utihnila, kot bi odrezal. Mlad komandir je poročal, da čistijo orožje in mažejo municijo. Pemcu je zaigralo srce: zagorela mladina s smehom v očeh, cvet divizije... Kakšno nasprotje tistih obupancev, ki so jih polovili, otrple od mraza, po skednjih in skrivališčih!
Po tleh, okoli peči in po stolih je bilo razpostavijeno samo avtomatsko orožje — brzostrelke in mitraljezi. Borci so biii močni, vitki kot macesni, vsi enako oblečeni v zaplenjene nemške uniforme, obuti pa v nove žirovske čevlje.
.Kako je, vojska?" jih je nagovoril Perne.
.Dobro, tovariš komandant!"
,Da slišim pesem!"
Spet je zopelo harmonika, divje in razbrzdono, kot bi se razlivala kri.
Tudi Perne s spremstvom je vstopil v krog in zapel.
.Ti se bodo borili kot levi! To bo nova udarna pest divizije. Zamenjala bo diverzante, ki so skoraj že vsi popadali," je mislil Perne.
šel je v sosednjo hišo, k naslednjemu vodu. Tu jim je poročal komandant Leban, resen, stasit fant, z modrimi očmi in črnimi kodrastimi lasmi. Z obraza sta mu sijali poštenost in dobrota. Blisk ga je poznal. Bil je eden izmed tistih, ki nosijo srce na dlonii, da so kot odprta knjiga, in g)ej — tudi Leban je bil sprt s Fazanom kakor Primož in Vojko. Udarila sta se zavoljo simpatične drobcene bolničarke, ki ji Fazan ni dal miru. Zavoljo njega je Leban izgubil položaj komandirja in postal vodnik voda. Prišlo je bilo tako doleč, da sta že potegnila pištole drug proti drugemu.
Sedli so za mizo.
.Koko pa Francozi, Leban? AH ti je kaj dolgčas po njih?"
.Prav nič," je odvrnil fant.
Blisk pa je povprašol:
.Daj no, povej, kako te je Karel izbral za komandanta francoske čete."
Leban se je prisrčno nasmejal in jih postrani pogledal:
.2e na Pokljuki me je poklical iz čete in me vprašai: ,A!i res znaš francoski?' ,Res,' sem odvrnil. ,Kje pa sl se naučil?' ,V Franciji in v Belgiji,' sem dejo). Nekaj časa me je nezaupljivo motril, potlej pa vprašal: ,No, kako se reče drevo?'
.Larbre.'
,!n hiša?'
,La maison.'
,Pa puška?'	,
Občni zbor Siovenskega šoiskega društva
Pretekli teden je imelo Slovensko šolsko društvo v Celovcu svoj redni občni zbor. Društvo opravlja med slovensko narodno skupnostjo na Koroškem brez dvoma važno vlogo, saj vodi in upravlja svoj dijaški dom v Celovcu ter podraveljsko kmetijsko šolo. Dijaški dom v Celovcu je razdeljen na dekliški in fantovski oddelek. Iz obširnega poročila predsednika Upravnega odbora je bilo razvidno, da je društvo tucfi v zadnjih letih uspešno delovalo. Uspelo je poravnati dolg, ki je nastal v zvezi z Dijaškim domom v Celovcu ter poravnati račune v zvezi s preureditvijo in adaptacijo šole v Podravljah. Odbor Slovenskega šolskega društva se je tudi uspešno pogajal z dravskimi elektrarnami za odškodnino zemlje, ki jo je podraveljska šola izgubila zaradi gradnje rožeške elektrarne. Ponudba dravskih elektrarn ni bila ravno visoka. Po dveh intenzivnih pogajanjih pa je uspelo odboru, da so Avstrijske dravske elektrarne povišale odškodnino za nič manj kot 600.000 šilingov. Slovensko šolsko društvo je kupilo v Celovcu parcelo, na kateri misli v doglednem času dograditi nov di-
jaški dom. Vsekakor bo nujno potrebno, da zviša društvo kapacitete dijaškega doma in s tem omogoči dijakom iz slovenskega oziroma jezikovno mešanega ozemlja Koroške, da se lažje šolajo v Celovcu. Slovensko šolsko društvo je dobilo za podraveljsko kmetijsko šolo podarjeno novo opremo 4z Slovenije. Upravni odbor je v pretekli periodi uredil tudi status vzgojiteljev v celovškem dijaškem domu. Tako Upravni odbor, kot Nadzorni odbor sta bila z uspehi, ki jih lahko predvsem zabeleži dekliški odde-
Slovensko prosvetno društvo .Danica" vabi na prireditev s tamburicami, petjem in igro
MEDVEDEK NA OBiSKU
v nedeijo 10. marca 1974 ob 14.30 uri pri Vogiu v Št. Primožu. Otroci in prijatetji otrok prisrčno vabijeni.
Gostujejo otroci iz Železne Kaple in okoiice.
Odbor
lek doma, zelo zadovoljna. Občni zbor društva je bil mnenja, da bo treba pospešiti in aktivno podpreti izvenšolsko dejavnost gojencev dijaškega doma. Na to dejavnost je društvo v preteklem času morda polagalo premalo pozornosti, čeprav je bilo vprašanje na dnevnem redu vseh sej. Občni zbor je razpravljal tudi o spremembi pravil ter jih spremenit v nekaterih točkah.
Tako Upravnemu kot Nadzornemu odboru je bila soglasno dana razrešnica. Za predsednika Upravnega odbora Slovenskega šolskega društva je bil ponovno lizvoljen dipl. inž. Franci Einspieler, podpredsednik Upravnega odbora je ostal deželni poslanec Hanzi Ogris, na mesto tajnika je bit izvoljen dr. Augustin Malte, blagajniško mesto pa je prevzel Joško Kežar. Odbor-niška mesta pa so zasedli Ančka Kokot, Herman Veliik ter Danilo Prušnik. Predsednik nadzornega odbora bo še naprej višji vladni svetnik dr. Pavel Apovnik, podpredsednik pa Karl Prušnik - Gašper. V nadzornem odboru so še Milena Groblacher, Milan Kupper ter Franjo Ogris.
Pet tet Koroške pisatetjske zveze in {50 tet
njenega predsednika
V petek 1. marca, je v gradu Mageregg bila slovesna proslava petletnice ustanovitve Koroške pisateljske zveze in 50-letnice življenjskega jubileja njenega predsednika Waltherja Nowotnyja. Jubilej imenovane zveze je sicer skromen, vendar je Koroška pisateljska zveza v minulih petih letih postala sestavni del kulturnega življenja na Koroškem, ne samo zaradi tega, ker združuje nad trideset besednih ustvarjalcev, med njimi tudi nekatere Slovence, marveč zato, ker je v tej dobi dokazala svojo življenjsko voljo. Zato je tudi razumljivo, da se je ob tem jubileju zbrala številna kulturna in politična javnost Koroške.	"
Tu ne mislimo naštevati vseh predstavnikov, ki so prišli na to slavnost. Povedati pa je treba, da so prišli tudi predstavniki Društva slovenskih pisateljev iz Slovenije, da tako društvu, kot tudi jubilantu Nowotnyju čestitajo. To so bili France Filipič, Jože Šmit in Leopold Suhodolčan. Ta obisk pa ni bil le vljudnostnega značaja, marveč iskren odraz prijateljstva, ki ga že leta gojijo pisatelji tu in onstran meje. Zato je poleg številnih govornikov v imenu Društva slovenskih pisateljev spregovoril tudi pesnik France Filipič, ki je v svojih besedah naglasil prav to prijateljsko vez, ki jo niso omajali niti znani protislovenski izgredi. Filipič je svoj govor podkrepil z vrsto medsebojnih stikov in akcij, ki so vsestransko našli ugoden odmev.
Na slovesnosti je spregovoril tudi slovenski član
Koroške pisateljske zveze Andrej Kokot, ki je najprej čestital Nowotnyju k njegovemu življenjskemu jubileju nato pa še spregovoril nekaj besed o medsebojnih odnosih članov obeh jezikov. Pri tem je menil, da so stiki dobri in da imajo slovenski avtorji v društvu iste pravice, kot vsi drugi člani in da se v društvu pogovarjajo tudi o problemih slovensko pišočih avtorjev in da ob tem spoznavajo, da je vse, kar na umetnostnem področju v deželi nastane, bodisi slovensko ali nemško, kulturna dobrina nas vseh. Kokot je ob koncu izrazil zadovoljstvo nad tem, da njegovi kolegi spoštujejo dvojezičnost Slovencev ter da so postali tudi povezovalni faktor v odnosih s tovrstnimi društvi v Sloveniji. Da ima prav na tem področju medsebojnega sodelovanja zlasti predsednik Walther Nowotny velike zasluge, je razveseljivo in mu je Kokot zato izrazil tudi tozadevno priznanje. Pravtako se je društvo zavzemalo za priznanje slovenskih avtorjev s strani deželne vlade pri podeljevanju pospeševalnih nagrad.
Kokot je govor zaključil v svojem materinem jeziku in Walterju Nowotnyju v znak prijateljstva izročil ploščo Slovenskega okteta S pesmijo okrog sveta.
Glavni govor proslave je imel generalni tajnik avstrijskega PEN-cluba Federmann, ki je ob tej priložnosti orisal umetniško pot in delo Nowotnyja ter navzoče seznanil, da bo novoustanovljeno koroško podružnico PEN-cluba odslej vodil Nowotny.
Bilčovs
Domače Slovensko prosvetno društvo .Bilka" je minulo nedeljo vabilo na .Zabavno prireditev". Odziv na povabilo je bil razveseljiv, saj je popoldne in zvečer bila Miklavževa dvorana nabito polna. Številni ljubitelji odrske umetnosti in prijetne zabave so prišli od blizu in daleč, da prisluhnejo in si ogledajo, kaj so naši prosvetaši tokrat pripravili. Že več let je pri nas navada, da za to nedeljo, kateri po starem ustnem izročilu pravijo tudi mala pustna nedelja, vabijo naši prosvetaši prijatelje in znance na to tradicionalno prireditev, ki se od drugih hrupnih pustnih prireditev razlikuje v tem, da nudi svojim gledalcem poleg zabavnega tudi poučen program. Z veseljem moremo potrditi, da je prireditev dobro uspela in s tem tudi dosegla svoj namen.
Predsednik SPD „Bilka" Rupert Reichmann je pozdravil vse navzoče in tako otvoril prireditev. Najprej je nastopil društveni moški zbor pod vodstvom pevovodje Valentina Ka-usa in zapel pet narodnih pesmi, za ar je bil nagrajen z navdušenim aplavzom. Nato je sledila kratka veseloigra .Gospa Kordula", v kateri je bilo prikazano, kaj vse se lahko zgodi, če se zberejo vaške klepetulje, katerim noben dogodek ne uide. Drugi nastop je bila enodejanka „Gumb". V nekem mestu se je slučajno mudil minister, ki je povabil med drugimi tudi mestnega svetnika na večerjo. Le-ta se samozavestno veseli visoke časti in se pošteno pripravlja za odhod na večerjo. Njegova žena mu pri
Na Kangbachen
Cilj V. Jugoslovanske himalajske alpinistične odprave bo tefos 7902 mefra visok) Kangbachen v Himalaji. Končno se je le uresničila dol-golefna želja jugoslovanskih alpinistov, da so od nepalske države dobili dovoljenje za pristop na ta vrh.
20 najboljših alpinistov — kandidatov iz vse Slovenije, se poteguje za udeležbo prti JHAO. 10 najboljšim alpinistom pa, ki bodo zlasti v zimski plezi pokazali najboljše uspehe, bo usojeno udeležiti se odprave na Kangbachen. Ekspedicija bo odpotovala v pomonsun-skem času v mesecu oktobru letos.
Predno bo prišlo do selekcije 10 najboljših alpinistov pa se bodo kandidati morali spoprijeti s številnimi ozebniki, grapami, stenami in grebeni, ki pozimi še niso imeli obiskovalcev. 2e liz tega vidimo, da so pogoji za udeležbo pri himalajski odpravi izredno trdi, vendar potrebni, da privedejo do zažetjene-ga uspeha.
tem seveda pomaga. Ko pa se svetnik trudi, da bi zapel gumb na ovratniku, se mu le-ta odtrga in pade na tla. Gumb iščejo vsi — svetnik, žena in služkinje, vendar ga ne najdejo. In ker doma tudi ni nobenega rezervnega gumba, svetnik zamudi večerjo pri ministru. Ob teh prizorih smo se pošteno nasmejali. Tretji nastop se je imenoval .Pepe Sulc pred sodnikom", ki je kljub samo dvem nastopajočim osebam izzval pri publiki obilnega priznanja. Zadnja igra v programu pa se je imenovala „Bit-Čovska igra", katere glavni stvaritelj je bil Miha Šelander iz Moščenice. Ta igrica je bila čudovito podana in je imela poleg šaljive tudi poučno vsebino. Vsekakor so se ob raznih prizorih gledalci od srca nasmejali.
Za zaključek pa so naši godci zaigrali nekaj veselih viž, katere sta spremljali študentki slovenske gimnazije v Celovcu, Angelica Ogris in Milica Gasser.
Vsi, ki so to prijetno in zabavno prireditev obiskali, so se zadovoljni vračali na svoje domove in izrekali vse priznanje našim igralkam in igralcem z željo, da bi nas kmalu spet povabili na prihodnjo prireditev.
Slovensko prosvetno društvo .Svoboda" v Št. Janžu vab! na skioptično
PREDAVANJE O LUŽ!ŠKtH SRB!H v soboto 16. marca 1974 ob 20. ur) v gostilni pri Tlšlerju v St. Janžu v Rožu.
Predavanje sta pripravila dr. Pavel Apovnik in Hanzi Weiss.
K številni udeležbi vabi
odbor
Slovensko prosvetno društvo .Bilka" v Bilčovsu vab) na uprizoritev ljudske igre
DOMEN
v nedeljo 17. marca 1974 s pričetkom ob 19.30 url v dvorani pri Miklavžu v Bilčovsu. Gostovali bodo Igralci Slovenskega prosvetnega društva z Radiš.
Ljubitelje slovenske odrske umetnosti vabimo, da se prireditve udeiežijo v čim večjem številu.
Odbor
Tone Svetina: UKANA — Tone Svetina: UKANA — Tone Svetina: UKANA — Tone Svetina: UKANA — Tone Svetina: UKANA — Tone Svetina: UKANA — Ton
,Le fusH.'
,Pa čevelj?'
,Le soulier.'
,Pa menažka?'
,La gamelie.'
Takole sva se meniia. ,Ti pa res znaš/ mti je rekel, ker sem odgovarjal hitro, kot bi streljal. .Dobro, postavljam te za komandirja francoske čete.'
Ko sem čez nekaj mesecv vprašal Karla, kje se je naučil francoski, ko me je tako spraševal kot profesor dijaka, se je zakrohotal. ,Saj sploh ne znam! Obvladam samo tri jeziike: tista dva v čevljih in svojega, pa še tega slabo, ker bi bil drugače najbrž komisar.'"
Dobro uro so ostali pri jurišnikih in se menili, kam bi udorila četa in preizkusila svojo udarno moč. Kam drugam kot v Dolomite, med bele.
.Noter do Ljubljane vas bomo poslali s polnimi nahrbtniki propagande!" je rekel Perne. .Se mesec dni velja amnestija za bele. Morda pripeljete kakšnega k nam!"
V štabu so posedli okoli peči. Zunaj je zmrzovalo in bril je leden veter. Komisar major Iztok je za mizo sestavljal poročilo za korpus. Zapletli so se v pogovor, kako težko je bilo pred letom dni, pred aretacijo Hrosta in Gaberja, ko se še ni vedelo, kdo bo koga.
.Kdove, Blisk, če je ostalo še kaj semena od tega plevela. Zdaj, ko imam v rokah divizijsko poveljstvo, sem zaradi tega bolj v skrbeh."
Blisk se je skrivnostno nasmehnil.
.Zdi se mi, da v diviziji ni velike ribe. Kakšna majhna pa jo gotovo kje. Hude škode nam ne morejo napraviti."
.Kaj pa Alfa?"
.Iščemo ga. Kazno je, da tiči nekje v bližini korpusa."
.Slej ko prej vam bo stopil v zanko, če bo količkaj
živ."
.Pa kaj, ko se potuhne! Včasih kar za nekaj mesecev, pa še ne veš, če je bil on, če ni še kdo drug .. .*
5
Vila Zlatorog se je kopala v rumenkasti luči poznega zimskega sonca. Njena s skodlami krita streha je bila strma, kot vraščena v oba!o jezera. Iz vseh dimnikov se je kadilo. Lahen veter je dvigal štrenast dim in ga razblinjat ob grajskih skotah.
Pred vilo se je ustavila kolona črnih mercedesov, iz katerih je izstopila skupina visokih oficirjev in se napotila mimo straž v vilo.
General in major Wolt sta se odtrgala od gruče in se odpravila po poti med prastarim drevjem k jezeru.
.Gospod major, resnično sem vam hvaležen, v svojem imenu in v imenu vseh, ki jim je pretila smrt, da lahko gledam to čudovito gladino. To jezero mi je čedalje bolj pri srcu. Veseli me, da je končno celo gautajter rad ali nerad prizna) pomembnost vašega prizodevanja, s tem pa nehote tudi sposobnost mojega štaba in mojo moč."
.Veseli me, gospod general, da sem lahko uredil to malenkost, ki bi bila, če bi jo bili prezrti, za nas vse usodna."
.Ne morem vam povedati, kako sovražim podlost in zahrbtnost človeške narave, ki ne pride nikjer bolj do izraza kot pri podtikanju min. To je edino orožje, kjer se lahko tudi slabiči maščujejo močnim."
.Ne pritožujte se, gospod general. Ali nismo bili mi prvi, ki smo proglasili in izvajali načelo, da v boju ne bomo izbirali sredstev? Sedaj se ravna po tem načelu tudi sovražnik. V vojni ni stvari, gospod general, ki bi trajno korstila samo eni strani. Vzemimo za primer bombardiranje Anglije.. .*
.Kljub temu, dragii major, se mi zdi za malo, da nam pred nosom zaminirajo vilo in da nas skoraj zvabijo vanjo ... Ali veste, kaj bi pomenilo obglaviti vojno-politični štab te pokrajine v tako kritičnem trenutku?"
,To bi imelo za nas usodne posledice," se je samo-dopadljivo smehljal Wolf in nadaljeval: ,Mi smo tu zato, do preprečujemo zle nakane."
.Imenitno! Saj sem ob tem skoraj pozabi) na vas." Genera! je postat sredi poti, potegnil iz žepa tobačnico in dejal: ,Za to ste zaslužli cigaro!"
,Hva!a, gospod general!" Wo)t je vzel cigaro in ponižno poči! s petami, kot bi mu bil general sporočil, da so ga povišali v polkovnika. Sam zase po je mislil: .Cigaro ... Preketo malo se cenite! Petdeset dimov ste vredni vsi skupaj!"
Genera! je prižga! obema. Zadovotjno puhajoč svaljke dima v mrze! zimski zrak, sta šla počasi k vodi in se zazrla proti otoku, ki je sredi meglenih hlapov vstajal nad gladino kot privid.
Major Wolt je bil v poslednjih trenutkih preprečil, da bi se odpeljali v Gorico. Agent Alta mu je namreč sporočil, da so se korpusni diverzanti odpeljali nekam proti Gorici in da se spet obeta večji napad, verjetno v dolomitski smeri. Prvo vest je povezal z generalovim povabilom na sestanek v zasebni viti. Takoj je sporoči) generalu svoje pomisleke. Sporočilu, da so tamkajšnji varnostni organi pregledati hišo, z generalom nista zaupala. Tako se je Wolf odpeljal s posebnim strokovnjakom za odkrivanje min v Gorico. Natančno sta pregledata vse prostore in odkrila v dimniku v kleti mine velike eksp!ozivne moči, ki bi jih zagotovo pokopale. To odkritje je generalu neznansko godilo: spet je ime) nekaj, s čimer bo obremenjevat tržaški štab.
.Major Wolf, varujte mi agenta Alto kot punčico svo-
JANOSCH
Možiček v cigaretni skatii
K vsakii šoti sodi šotsko dvorišče, !me!a ga je kajpak tudi šo!a, v katero je hodil drugo-šotček Luka Kirne!. Južni de! šotskega dvorišča je zavzema! zetenjadni vrt uprav<ite!ja Valuge. Ob ograji so v odmorih rade postavale gruče učencev. !n tako je sčasoma prišlo v navado, da je bi!a v giavnem odmoru v kotu zetenjadnega vrta velika me-njatnica.
Kdor je ime! kakšno reč, ki bi jo rad zamenja!, je vede!, kje se mora zglasiti.
Za nepoškodovano švedsko znamko si, postavim, tahko dobi! ce!o prepariranega metutja, za !i s t o znamko, če je bila scefrana, pa še navadnega Nočnega gumba ne.
Pri tovrstnih postih tahko krasno obogatiš. Seveda, če znaš dobro računati.
Vzemimo, da imaš modro kakadujevo pero z rdečimi progami. Zamenjaš ga za enajst živih črvov. Z enajstimi črvi !ahko ujameš kakih šest krapov. Pet črvov gre pri tem v Izgubo. En krap ti uide, ostane jih pet. Trije so bo!j ktavrni in potemtakem za v ponev, dva pa ostaneta pri živtjenju in
Deset majnih prijateijev
prideta v vrtni akvarij. Pustiš ju, da malo zrasteta, pot!ej pa ju zamenjaš za štiri metre ribiške vrvice, dva tmka in košček usnja za pračo. Nato si sam poiščeš nekaj črvov, uto-viš na oba trnka morda ce!o deset krapov, jih zamenjaš za ... in tako naprej, dokler ne obogatiš.
No, prav! Nekega dne je Luka Kirne! ime! odveč rdeče nativno pero (mis!im takšnega z rdečo tinto, kakršnega imajo samo učitelji). V glavnem odmoru je še! v menjalni kot in gtasno oznani!:
.Prima nalivnik z rdečo tinto! Kdo ima kaj za zameno?"
Hano Vrabec iz četrtega A je ime! nekaj za zameno.
.Poglej to!e, pridi sem! V tej!e cigaretni škatti imam skrivnostnega možička. Pazi! Pristuhni! Stišiš?"
Luka Kirne! je pritisni! uho na cigaretno škatto in pri priči zastiša! možička:
, S-s-s-tap-tap-s-s-s."
Bito je zares sita skrivnostno, ampak saj vendar vSi vemo, da skrivnostni možički v resnici so.
.Kadar te bo učitelj vpraša! kaj takega, česar ne boš vede!, vzemi na skrivaj ciga-
retno škatto, pritisni si jo k ušesu in možiček ti bo zmerom poveda! praviten odgovor. Toda cigaretne škatie ne smeš nikoli in za nobeno ceno odpreti, sicer bo čarovnije v trenutku konec. Enkrat na dan potisni vanjo svežo travno bitko. Tite možički se hranijo namreč s travo."
To bi bila res dobra menjava, toda Vrabcu je bilo nalivno pero premalo. Rdeča tin-ta gor, rdeča tinto dol, trdi! je, da ga lahko kupiš v trgovini lin da stane prav totiko kot črno.
Okrog obeh menjalcev se je zbralo že po! šote. Luka Kirne! je pritoži! še dve precej raz-grizeni radirki. Pa še zmerom ni bi!o dovolj. Takšnite skrivnostni možički v cigaretnih škatlah so res dragocena reč.
Luka je obljubi! Vrabcu še go!obje jajce in živega rogača in menjava je stednjič !e obve!ja!a.
Naslednjo uro so imeli računstvo. Učitetj je vpraša!:
.Enajst in ena, deljeno s štiri?"
Vprašan ni bi! Luka Kimel, marveč njegov sosed Benedikt. Toda takote za preizkušnjo si je Luka na skrivaj pritisni! cigaretno škatto na uho.
.T rrriiimtrrrimmm! *
Luka ni takoj vede), za kaj gre, saj se je mora! možičkove govorice šele naučiti. Toda ko je Benedikt reke!: .Tri," in je bil odgovor praviten, se je Luka spomni!: Trrriiim-trrrimmm, je reke! možiček v cigaretni škatti.
Sju-!inov oče je še! zgodaj zjutraj v tovarno. Sju-tinova mati je vzeta motiko in odšla na polje. Sju-!in je osta! doma sam samcat. Kaj naj počne? Nobenega dela ni ime!.
Sju-lin je skteni!, da ne bo čepe) križem rok. Vze! je met!o in motiko in še! na dvorišče. Na dvorišču je bilo veliko kamenja in pteveta. Pomete! je dvorišče, poputi! p)e-ve! in ga vrge! v košaro. Potem je prekopa! grede, jih poseja! s semen! in za!i!.
Ko je konča! vse delo, si je umi! roke in sede! pod drevo, da bi se odpočit.
Z deta se je vrni! oče in vpraša! Sju-lina:
.Kdo pa je počisti! dvorišče?"
Sju-tin je odgovori!:
.Jaz. Pomagato mi je deset majhnih pri-jatetjev."
S po!ja se je vrnita mama in vprašata:
.Kdo je prekopa! grede in jih zali!?*
Sju-!in ji je odgovori!:
.Jaz. Pomagato mti je deset majhnih pri-jatetjev."
.Kje pa je teh tvojih deset majhnih prija-tetjev?" sta se začudita oče in mati.
Sju-tin je dvigni! roke, pokazat prste in deja!:
.Pogtejta jih, tukajte so."
ARMENSKA PRAVLJtCA
Mo/sfer in naročnik
Nekoč je priše! neki naročnik k izdelovalcu kučem, prinese! mu je ovčjo kožo in zaprosi! :
„Sešij mi kučmo iz te kože!"
„Dobro," pravi mojster, „se-šijem ti jo!"
Odide naročnik od mojstra in si misli pri sebi:
.Ta koža je velika — morda bi mi sešit dve kučmi!"
To je pomisii!, vrni! se je k mojstru in ga vpraša!:
.Povej mi, mojster bi mi iz te kožice ne moge! sešiti dveh kučem?"
.Zakaj pa ne?" odvrne mojster. .Lahko."
.Če je tako, potem mi sešij dve kučmi," pravi naročnik in odide.
Napravi nekaj korakov, malo pomisli, se znova vrne k mojstru in vpraša:
.Mojster, mi iz te kože ne bi
seši! treh kučem?"
.Zakaj pa ne?" odvrne mojster. .Tudi tri !ahko sešijem."
Razveseli! se je naročnik in je vpraša!:
.Štirih mi ne bi sešit?"
.Tudi štiri ti sešijem," odvrne mojster.
.Kaj pa pet?"
.Tudi pet jih sešijem."
.Potem mi sešij pet kučem!"
Naročnik odide, na po! poti pa se znova obrne in gre vprašat:
.Mojster, mi ne bi seši! šest kučem?"
.Tudi šest ti jih sešijem!"
.Sedem mi jih ne seŠiješ? A!i pa nemara ce!o osem?"
.Zakaj pa ne? Tudi osem ti jih tahko sešijem!" odvrne mojster.
„No, mi sešij pa osem kučem!"
.Dobro, sešijem ti jih osem. Čez teden dni pridi ponje."
Čez teden dni pride naročnik k mojstru:
.So moje kučme gotove?"
.Gotove," odvrne mojster.
Pokliče vajenca in mu reče:
.Pojdi in prinesi naročniku njegove kučme."
Vajenec še tisti mah prinese osem majcenih kučem — na ja-boiko bi jih še spravi!, na gla-vo pa ne!
Naročnik jih pogleda, osupne in vpraša:
.Kaj pa je to?"
.To so kučme, ki si jih naroči! pri meni," odvrne mojster.
.Eh, mojster! Zakaj pa so te kučme tako majhne?"
.Kar sam premisli!" odvrne mojster.
Vzame naročnik svojih osem kučem, odide in razmišlja:
Zakaj so kučme !e tako majcene? Zakaj ie?...
To je bila res bomba. Gotobje jajce, živi rogač in nativno pero z rdečo tinto so bite prave ma!enkosti z možičkom v cigaretni škatli. Z njim bo Luka Kirne! tahko napravi) čuda stvari.
.Dve in tri in osem manj šest?"
Brž spet cigaretno škatlico na uho!
.Smmmsmmmsmmm!"
Sedem, jasno! Luka Kirne! je hitro dvigni) roko in zdrdral: .Sedem." !n res je bilo tako.
V zadnjem odmoru sta z Vrabcem iz četrtega A zamenjavo še enkrat stovesno potrdita s tem, da sta si krepko seg!a v roke in se boksnila v rame. !n tako je menjava držala za zmerom in dokončno in nobeden ni več moge! vzeli besede nazaj.
Opoldne je bi!o šole konec. Doma bi Luka svojemu skrivnostnemu možičku nadvse rad potisnit v škatlo košček pečenega krompirja, pa je bit predebe!. Škatlo bi bi! mora) odpreti, toda tedaj bi bito v trenutku čarovnije konec. Zato pa je dobi! možiček kar dve sveži travni bilki.
Luka bi se tudi sitno rad pogovori! z njim. Takole kot mož z možem, kot čtovek s č!o-vekom. Totiko pomembnih stvari bi ga rad povpraša!. Toda ne. Zapoved je bila: Nikar ne odpiraj cigaretne škatte!
Ponoči pa Luka !e ni moge! več zdržati.
,V temi gotovo ni tako hudo, če odprem škat!o. Saj smemo, postavim, tudi litme razvijati samo v temi. Razvijanje fitmov pa je pravzaprav tudi nekakšna čarovnija. Najprej so prazni, pottej pa se na njih prikažejo slike."
Toko je Luka v temi odprt cigaretno škatto. Zaslišal je nekakšno brenčanje, ki se je počasi oddaljevalo in zamr!o v temi. Kol da bi z!ete! debe! čmrtj.
!n čarovnije ni bito več.
Janko sanja
Sanja tepe sanje Janko, zdi se mu, da je v raketi, a krog njega giej pianeti in prijateij Branko.
Proti Luni zdaj ietijo.
Zavoro že pritiska Janko. .Ne na piin" zavpije Branko {Lepe sanje — pa adijoj.
Siten pok tn tresk se čuje. Janko v hipu se zbudi.
Toda kje! Povejte vi, saj bote ga vse kosti.
Tone Svetina: UKANA — Tone Svetina: UKANA — Tone Svetina: UKANA — Tone Svetina: UKANA — Tone Svetina: UKANA — Tone Svetina: UKANA — Ton
jega očesa! Detajte z njim previdno kot z dojenčkom v vatii Ne zahtevajte ničesar takšnega, kor bi ga tahko uničito. A!ta je nenadomesttjiv. Pustite mu, do sam izbira mejo tveganja."
,Da, gospod generat! Tako sem ravna! z njim vsa ta teta, sicer ga gotovo ne bi bi!o več med živimi, kot ni že mnogih drugih. Korpusna Ozna strahovito mrcvari. Vse majhne ribe izginjajo ena za drugo. Čez kakšen mesec ali dva jih odkrijejo .. .*
.Škoda, da ste od Hrasta zahtevali preveč hkrati. Sicer pa se je vtaganje vanj izp!ača!o. Zamislite si, kaj bi bito, če bi bi! posta! komandant divizije! Danes ne bi bi!o več Lazarja ne njegovega štaba ne komunističnega vodstva te pokrajine! Tega, kar smo nameravati storiti prek njega, ne bomo mogti več izpetjati.
Pa pustiva to. Teža zimske ofenzive bo padta na tržaški štab, medtem pa se bomo mi temeljito pripraviti. Čeprav nam na frontah ne gre najbotje, še vedno verujem v preobrat. Zaupno vam povem, da naše vrhovno povetj-stvo pričakuje, da bomo z vetiko otenzivo na zahodu vrgti Angtosase v morje in potem stabilizirati fronto na vzhodu. Potreben nam je čos za naše tajno orožje," je spet ponovi! general.
.Tudi jaz upam, gospod genera!, čeprav že do!go ne verjamem v čudeže."
Genera! se je obrni! in ga užatjeno pogteda! od strani. ,Te mis!i raje pridržite zase. Danes boste slišali, kaj bo povedat Rainer, ki prihaja naravnost od tuhrerja. Prinese! nam je njegovo postanico."
Genera! se je sanjavo zazr! prek jezera, kjer se je sredi pobočja belita vita princa Pavta — Be!i dvor — ki mu je bita namenjena. Globoko je zaje! mrzto sapo in deja!:
.Hetmut, težko se je odreči tako tepim in bogatim pokrajinam ... In sadovom zmage. Če dobimo to vojno, bo-
mo od tod vtadati vse do Jadrana. Prav v tem mestu, okoti tega jezera, bomo zbrati jedro zmagovite etite in obtasti. Tu bomo ustvariti s svojo mar!jtivostjo raj na zemtji.
Priznati morate, da ima Rainer dober okus. tzbra! si je Zlatorog. To je stavba v pravem alpskem stitu in v naj-bo!j romantičnem kraju. Kako neverjetno se spaja z oko-!jem! Kotiko je vredna ta tišina, samota, drevje, otok in gore ... V primerjavi z berhnsko betonsko džung!o je to prava oazo miru! Kraj za sanjarjenje!"
,Bo)j mi je všeč vaša, gospod genera!!"
.Katera? Prejšnja a!i sedanja?"
.Sedanja, seve!"
.Tudi prejšnja mi je bita všeč. Sedaj jo je kupit — se pravi, podorih so mu jo — Martin Bormann. Sam sem kriv. Povabit sem ga, da si ogleda ta biser. Tako mu je bi!o všeč — tudi jezero in pokrajina — da sem bit pri priči ob vito. !n že teden dni zatem je de!a!a v njej Bormannova komisija z Rosenbergovim pomočnikom ... Kdo ne bi razume! potrebe, da ideotogrjo NSDAP spremene v retigijo. Za to res ni botjšega mesta v vsem rajhu."
.Vaša je seveda !epša in mogočnejša. Ne samo zato, ker jo je ime! princ Pave!. Tu se pozna človekov značaj: Bormannova vita je zakamuflirana z drevjem, vaša pa je odkrita: iz okotja se dviga kakor spomenik."
.Dobro oko imate, major. Vse mi je všeč pri tej viti; samo tista stoka Marija Devica ob kamnitem vhodu na spodnjem stopnišču me moti."
.Zakaj? To je svojevrstna kiparska mojstrovina!"
.Pozna se vam, da ste potrebni ideotoške prevzgoje! Na vas vptiva samo tepota, ne pa vsebina. A!i niste opazi!!, da je kipar, ta norec, postavi! boso svetnico na krog!o sveta? A!i se vam ne zdi to odvratno in proti vsem našim načelom? Tu bomo vladali mi, ne pa bogovi in farji! še manj pa ženske z otroki. !n tudi takšne ne brez njih ... Sa-
mo mi, Hetmut, e!ita!" je pribi! general.
,Ne delajte si zavoljo tega probtema, gospod general-Marijo tahko vržete v vodo, če vam ni všeč predstava, da v bistvu gospodarijo svetu ženske in otroci. Mi moški srna no svetu te zato, da strežemo ženskim muham in spoče-njamo tiste, ki nas bodo izpodrinili."
,To so vaše utvare! Pa pustiva to! Vse to bo naše te tedaj, ko bomo zmagati. Če pa ne bomo, si bodo te vite razdeliti komunisti, prav tako, kot smo si jiih mi. Te dni, ka sem se vrni!, sem pregtedova! strogo zaupne akte projekta ,Po zmagi'.
Poglejte, dvorec .viteškega kra!jo' Ateksandra Zedini-tetja Karadjordjeviča stoji nad kopališčem, kjer smo tovih some in smuče. !n samistite si v njem visoko šoto NSDAP. šoto za vse vrste elito! Po zmagi bi morati tja na prevzgoja tudi vi. !z vas bo treba sprati individuatizem, ki bo tokrat še posebno odveč. Četo nevaren bo, da ne bi okužit drugih. Se zdaj ga težko prenašamo, čeprav vas potrebujemo, če sva odkrita^*
.Ne verjamem v nobeno šoto, ki bi me spremenita. A!! se vam ne zdi, da sem prestar in da je starega konja težka učiti vožnje na nov način?"
.Dragi Wot(, imamo metode, ki bodo tjudl temetjita spreminjale! Poznam vas. Upogniti se boste kot vrbova veja. Ne zavedate se, kako na koncu ste že bili! Tokrat sem vas stežka izvteke). V nebo kujem vaše zastuge!"
.Detam po najbotjši vesti in v mejah možnosti."
,V redu," je reke! genera! in pogted mu je poroma! k otoku. .Cerkev bomo podrti in s kamenjem vred odstranili ostanke starih Slovanov in Stovencev — za večno jih bomo potopili v jezersko dno. Prvi dan, ko se bo vojna končala, bom da! vktesati v kamen: Veldes, deutsch tur immer! To bo temeljni kamen za moderno svetišče Odinu-
HENRY
Sorodni duši
Vlomilec je stopit skozi okno žeto hitro, toda oprezno. Nato je postal in gtoboko zadihat. Vtomilec, ki spoštuje svojo umetnost, vedno ma-to počaka, preden se toti deta.
Hiša, v katero je stopiil, je bila trinadstropna vila. Po opaženem pročelju in neurejenem vrtičku pred njo, je vedet, da je njena lastnica nekje na oceanski obali in toži mlademu moškemu v mornariški čepici, kako nikoli nihče ni razumel njenega rahločutnega 'in osamljenega srca. Po svetlobi v oknu tretjega nadstropja je sklepal, da se je hišnik že vrnil domov, da pa bo kmalu ugasnil luč in legel k počitku, kajti ura je bila že pozna. Bil je september, v prirodi in v dušah ljudi čas, ko človek začne smatrati lepo hišo in urejen vrt za ničemurnost in si želi povratka svojega življenjskega druga, s katerim se že trideset let dnevno prepira. A brez njega ne more, tako se ga je navadil.
Vlomilec je prižgal cigareto in zaslonjeni plamen vžigalice je za trenutek osvetlil njegov molčeči obraz. Takoj se je videlo, da pripada tretjii skupini vlomilcev.
Te tretje skupine še niso spoznali in sprejeli. Policija pozna le dve vrsti, prvo in drugo. Razlikovanje pripadnikov obeh vrst je zelo enostavno. Gre za to, ali ima vlomilec kravato ali ne.
Ko ujamejo vlomilca s kravato iin belo srajco, ga takoj dajo v prvo skupino. Tak vlomilec je podnevi popoln gentleman, zajtrkuje v jutranji halji, gre vsako nedeljo k maši in je navadno tudi vzoren občan. Ko pa pada noč, se ves posveti svoji nečastni obrti — vlomil-stvu. Njegova mati je vedno zelo bogata in spoštovana (sicer gre pa to vedno skupaj). Ko takega vlomilca ujamejo, takoj zahteva odvetnika, pilo za nohte in .Policijski vestnik".
Če pa ujamejo vlomilca, ki ne nosi kravate in bele srajce, ga opišejo kot izvržek človeštva, zlikovca najnižje stopnje in ga celo enačijo s tistim znamenitim lopovom, ki je teta 1878 ukradel policistu Henne-seyu tisice iz žepa in jih nato prodal drugemu policistu.
Naš vlomilec je nosil moder pulover. Ne bi ga mogli dati niti v prvo niti v drugo skupino. Policija bi se gotovo osmešita, če bi ga skušata klasificirati. Saj tam še niso stišali o spoštljivem, nezahtevnem vlomilcu, ki ni niti gentleman niti boraba.
Vlomilec iz tretje skupine se je začel plaziti. Ni nosil ne rute čez obraz, niti ni imel gumijastih rokavic ali čevljev. Le v žepu je imet pištolo kalibra 38mm in po ustih je premetavat žvečitni gumi.
Pohištvo v sobi, kamor je vtomi-tec pravkar stopil, je bilo pred prahom zaščiteno s težkimi pregrinjali in tudi srebrnina je bita verjetno skrita nekje na varnem. Vlomilec je vedel, da plen ne bo bogat. Njegov cilj je bila razsvetljena soba v tretjem nadstropju. Tam bi se morda dobilo nekaj drobiža, morda celo ura. Vsaj poskusiti se splača.
Plinska luč je le medlo brlela. Ko je prišel v tretje nadstropje, je takoj našel sobo. V postelji je mirno spal neki moški. Na nočni omarici je bilo nametanih nekaj stvari — drobiž, ura, ključi, trije igralni žetoni in na pol prazna steklenička z zdravili.
Vlomilec je napravil nekaj korakov, ko je moški v postelji zamrmral, se obrnil proti prišlecu in od-
prl oči. Leva roka mu je šinila pod blazino 'in ostala tam.
,Le miren ostani, bratec," mu je vele! vlomilec. Njegov glas je bil miren in prijazen, sicer pa vlomilci tretje skupine nikoli ne kričijo ali sikajo na svoje žrtve. Mož v postelji je pogledal črno odprtino pištole in mirno obležal.
.Daj no, dvigni roke nad gavo," je dejal vtomilec. .Lahko bi te prijelo, pa bi še streljal vame. Morda imaš pod blazino kakšen pihalnik? Zato le lepo ubogaj in dvigni roke nad glavo."
Mož v posteljii je sedel iin dvignil desno roko visoko nad glavo. Levico pa je pustil pod blazino.
,No, še levo roko, bratec, da me res ne bi ustrelil."
.Ne morem je dvigniti," je dejal mož v postelji.
.Zakaj pa ne?"
.Revmatizem v ramenskem skte-pu."
.Vnetje?"
.Da. Sprva je bilo le vnetje, sedaj pa je že kronično, tn na celo ramo je prešlo."
Vlomilec je nekaj časa miroval,
ANDREJ KOKOT
Se enkrat
Se enkrat bom stopi) na ptan, postednjič premeri) tiho zavest,
steptano v škarpo prezira in zatuti) v krivično stran.
Se enkrat
bom prosi) za g)as
in počaka) odmeva.
Ne sprašujte zakaj.
)* zbirke ..Onemeio jutro", ki bo v kratkem izHa pri zaiožbi Drava.
mereč s pištolo na moža v postelji. Poškilil je na nočno omarico in spet na moža v postelji. Nenadoma je spačil obraz.
.Nikar se ne delaj norca iz mojih bolečin. Če si prišel krasti, vzemi, kar najdeš. Nekaj stvari imaš kar tukaj na omarici. Le pači se mi nikar." Glas je bil jezen.
.Oprostite," je dejal vlomilec in znova skremžil obraz. .Toda tudi mene je začelo trgati, kar tako, na lepem. Srečo imate, da sva revmatizem in jaz stara znanca, če ne, bi vas že davno ustrelil, ker niste dvignili roke."
.Kako dolgo pa vas že trga?" — se je pozanimat mož.
.Štiri leta. Sicer res ni tako dolgo, toda če ga enkrat imaš, se ga ne znebiš do smrti. Tudi mene je napadel v levo roko."
.Ste že poskusili kačjo mast, predvsem klopotačino?" — je vprašal.
,Na kite," je nejevoljno odvrnil vlomilec. .Če bi vse kače, katerih mast sem uporabil, postaviti v vrsto, bi segale do lune In še dlje, njihovo rožljanje in sikanje pa bi se slišalo od Valparaisa do Indiane in nazaj.
.Nekateri jemljejo Chiselium tablete," je pripomnit mož iz postelje.
.Nesmisel," se je namrdnil vlomilec. .Jemal sem jih vse leto, pa ni nič pomagalo. Malo olajšanja sem čutil, ko sem jemal Finkthamov ekstrakt, pa balzam in tople obkladke. Toda še vedno sem prepričan, da mi je pomaga! le zarjaveli žebelj, ki ga stalno nosim s seboj."
.)n kdaj je pri tebi huje, zjutraj ati zvečer?" — je vprašal mož.
.Ponoči, ravno takrat, ko imam največ dela. Veš kaj, kar pusti desnico, upam, da ne boš ... Kaj pa Blickerstatfov krvni močnik si že poskusil?"
.Še ne. Kako pa te boli? Te zbada alti pa čutiš enakomerno topo bolečino?" je vprašal mož.
Vlomilec je sedel na stranico postelje tin odložil pištolo poleg sebe.
.Kakor kdaj," je odgovoril. .Vedno pa me napada, ko se najmanj nadejam. Že nekajkrat sem moral pustiti delo in praznih žepov oditi. Ti prekleti zdravniki sploh ne vedo, kaj je dobro za revmo. Samo denar ti vzamejo, tin to je vse."
.Tudi jaz sem prišel do istega spoznanja. Potrošil sem že nekaj tisoč dolarjev, pomoči pa nisem
Smeh sto!etij
Na potovanju je PaiHeron prenočevat v botjši podeželski gostitni. Oko)i petih zjutraj ga zbudi močno trkanje na vrata.
.Kaj je!" se vznemiri pisec komedij.
Gostitničarka mu odgovori:
.Gospod, neki potnik, ki zdajie odpotuje, je pomotoma zamenja) ktobuk. Prosim, ati bi hoteti pogtedati, če nimate morda kakega tujega ktobuka pri sebi!"
Stikar Edgar Degas si je pridobi) priznanje šete v pozni starosti. Na dražbi večjega števita svojih de) je videt, da so njegovo mojstrovino „P)esa)ke ob držaju", za katero je pred mnogimi teti dobi) petdeset frankov, prodati za po) mitijona. Vsi so se čuditi Degasovemu miru, ta pa je te pripomni):
„S tem je prav tako kot z dirkatnimi konj). Konj dobi oves, njegov tastnik pa nagrado."
O
Stikar Renoir je preje) pismo, v katerem se je davčni urad čudi), da ima tako nadarjen in stovit stikar tako mato dohodkov, kot jih je prijavi).
.Spoštovan) gospodje," je odgovori) Renoir lakonično, .temu se čudim tudi jaz."
dobil nobene. Ti roka kaj zateka?"
.Da, zjutraj in kadar se pripravlja na dež."
.Meni tudi," je reke! mož. .Lahko povem, kdaj se odpravi oblak, velik kot namizni prt, iz Floride proti New Yorku. In če grem mimo gledališča, kjer igrajo .Mojstra za dež", mi začne roka kar trepetati, tn zbada me, kot da bi me nekdo z iglo..."
.Prekleto, kako me je zbodlo," je zaklel vlomilec in se skremži).
.Saj tudi mene boli," je pritegnil mož 'iz postelje.
Vtomilec je pogledal pištolo in jo z vzdihom olajšanja spravil v žep. .Veš kaj, stari, ati st že poskusil Opodetdoc?"
.Pomije," se je razjezil mož. .Pomaga prav toliko kot presno maslo, ki ga namežeš na kruh in oboje vržeš skozi okno."
.Opodetdoc je pravzaprav le zdravilo za malo Metko, ko se vreže v prstek alti pa jo opraska muca. Jaz poznam le eno zdravilo, ki za gotovo pomaga. To je požirek dobre pijače. No, midva sva končala,
saj sem že spravit pihalnik. Zdaj pa pokonci, fant, obleci se hitro. Greva nekaj popit. Zaboga, spet me je zabolelo."
.Ves teden se že ne morem sam obleči. Bojim se, da sluga Tom spi in da..."
.Daj no mir s slugo. Ti bom pa jaz pomagal, da boš zlezel v svoje cape."
Mož je skremžil obraz, ko je premaknit levico. ,Ne vem, zakaj.. je začel.
.Tu je srajca," mu je rekel vlomilec. .Obleci jo. Poznam človeka, ki sta mu gostilniško mazilo in ta-mošnji sirup pozdravila revmo v dobrih dveh tednih. )n to v obeh rokah."
Ko sta stopila skozi vrata, se je mož nečesa spomnil in hotel nazaj v sobo. .Pozabil sem denar. Sinoči sem ga položil na omorico in .. .*
Vlomilec ga je ujel za rokav suknjiča in ga povlekel nazaj. .Pusti svoj denar na miru. Jaz sem te povabil, zato bodi moj gost. Slišiš, si že poskusil pasji jezik ati pa zimzelen?"
—	Redno plačujem davke, — sem dejal, — zato zahtevam, da vsak predmet, ko boste končali, postavite na svoje mesto. Vsak predmet!
—	Kar mirni bodite, — je odvrnil inšpektor Littler. — To bomo storili ne glede na to, ali bomo našli tisto, kar iščemo, ali ne.
Pri tem je mislil na truplo moje žene.
—	Drago vas bo to stalo, inšpektor... Samo poglejte vrt, ki so ga vaši fantje prekopali. Prava Hirošima. Poleg tega vidim, da ste sklenili uničiti kos za kosom mojo hišo.
—	Samo potrpite, — je dejal inšpektor. — Če kdo ubije svojo ženo, jo navadno pokoplje na svojem posestvu. Kajti če jo zakoplje kje v gozdu, lahko prej ali slej naleti na tisti konec kak trmast skavt...
Nič nisem odgovoril. Gledal sem le rove, ki so ostajali za policaji.
Littler je pogledal skozi okno:
—	KaRor vidite, smo zelo natančni... Ko bomo to končali, bomo analizirali saje v dimniku in pepel v pečeh ...
—	Kar dajte, toda zaman se trudite. Nisem ubil svoje žene in niti sanja se mi ne, kje naj bi bila.
— To je zelo čudno, posebno če vemo, da se je pred kratkim zavarovala za deset tisoč dolarjev. Se vam ne zdi?
Prikimal sem. Toda ta butec ni vedel, da ta znesek ni bil edini razlog, da sem se otresel Helene; kratko malo je nisem mogel več trpeti.
— Sta se z ženo razumela?
— Nikakor ne. Toda to še vedno ni razlog, da bi ji bit zavil vrat.
— Triberjevi trdijo, da sta se prepirala vsak večer brez izjeme.
Fred in Vilma sta bila naša najbližja soseda.
— Če sta karkoli slišala, je bilo to samo tedaj, kadar sama nista kričala drug na drugega.
Pod nama je bilo slišati pnevmatično kladivo. To je bil znak, da so policaji začeli razbijati tla v kleti.
—	Fred Triber mi je povedal, da je v petek ponoči slišal iz vaše hiše presunljiv krik ...
—	Lažnivec!
—	Pred zoro pa vas je videl, da ste kopali. Zbudil je ženo in ta vas je tudi videla.
—	Prekleta radovednost! In to naj bodo sosedje!
—	Kakorkoli že, o tem sta razmišljala ves dan, ko pa ste jima povedali, da je vaša žena odpotovala, sta nas poklicala.
—	Prav ... Ko ste že izkopali tistile zaboj, kaj ste našli v njem?
Dobri sosedje
—	No, mrtvo mačko. Toda ...
—	Povejte mi, inšpektor, ali vedno, kadar dobite prijavo, uničite vso hišo?
—	Ne, — je dejal Littler. — Običajno obvestimo druge policijske postaje in čez čas pogrešano osebo najdemo. Če ne prej, ko ji zmanjka denarja.
— Zakaj pa še zdaj niste poskusili tega?
— Zato, dragi moj, ker imamo dve priči, ki sta slišali krik in videli, kako kopljete na vrtu.
— Preklete barabe! — sem se razburil.
Nisva se več pogovarjala. Od časa do časa so prihajali njegovi ljudje in mu poročali. Vsako poročilo je zbrisalo iz njegovega obraza košček samozavesti. Ob sedmih zvečer, ko se je začelo mračiti, se je v kleti ustavilo pnevmatično kladivo. K Littleju je stopil njegov narednik. Bil je ves prašen. Javil je:
— Spodaj ni ničesar, prav ničesar.
Inšpektor se mi je kar nekam smilil.
Jezno me je pogledal: — Vidite, jaz pa bi skoraj glavo stavil, da ste ubili svojo ženo. Kar čutim, da je bilo tako.
—	Ali se bomo sklicevali na domneve? — sem pikro odvrnil. — Sicer pa, predstava je končana, gospodje. Čez nekaj dni vam bom poslal račun za vso to razdejanje.
—	Samo izvolite, — je pikro dejal Littler, toda pikrost mu ni niti najmanj pristajala.
Čez pol ure so odšli.
Mirno sem povečerjal in bral časnik.
Nekaj minut pred polnočjo sem zaslišal na zadnjih vratih tiho trkanje. Odprl sem sosedu Fredu Triberju.
—	Ali si prepričan, ta tvoja žena spi? — sem ga vprašal.
Pritrdil je.
—	Pred jutrom se ne bo zbudila. Še nikoli
sem.
Vzel sem klobuk in šla sva v klet njegove hiše.
Helenino truplo je ležalo v najbolj hladnem kotu pod šotorskim platnom. To je bilo zelo dobro skrivališče. Fredova žena Vilma ni nikoli zašla v klet.
Dvignila sva truplo, ga prenesla čez dvorišče do moje hiše in nato v klet. Bila je res kot prava Hirošima, polna lijakov, od katerih so bili nekateri tudi do dva metra globoki. Spustila sva Heleno v najglobljo jamo, nato pa zasula s kamenjem in razbitim betonom.
—	Ali si prepričan, da je ne bodo našli? — je zaskrbljeno vprašal Fred?
—	Seveda, — sem se zasmejal. — Najboljše skrivališče so prav tisti kraji, ki so že bili preiskani. Jutri bodo prišli delavci, da bi popravili škodo in zabetonirali njen grob.
Ko sva v kuhinji pila whisky, me je Fred žalostno vprašal:
—	Ali moram res čakati celo dolgo leto?
—	Morda tudi več. Ne smeva se igrati, Fred. Šele tedaj boš lahko zadavil svojo ženo, jaz pa jo bom skrival v kleti vse dotlej, dokler Littler ali njegov naslednik ne bo preiskal tvoje hiše.
Sfeve Cone)
Jubitejna Pianica vabi
Letošnja mednarodna prireditev smučarjih skokov v svetovno znani Pianici bo v znamenju posebnega jubiieja — namreč 40-ietnice smučarskega skakanja. Prireditev bo v dneh od H. do 17. marca ter se bodo na skakainici veiikanki zbrati najboijši ska-kcici iz vsega sveta.
Prvega dne. v petek, 1$. marca, bodo na sporedu poskusni poieti in trening prijav-ijenih tekmovaicev na !6$-metrski skakainici veiikanki. Za ta dan bo znaiaia vstopnina samo i dinarjev na osebo (zeiene vstopnice). V soboto bo prvi tekmovaini dan ter bo vstopnina za ioiarje, študente in vojake po 10 in za vse ostaie po 20 dinarjev (rumene vstopnice). Za giavni tekmovaini dan v nedeijo bo vstopnina (modre vstopnice) prav tako znašaia 20 dinarjev za osebo, medtem ko bodo otroci do petega ieta starosti prireditev iahko obiskati brezpiačno.
Organizacijski komite je za obiskovaice ietošnjih prireditev v Pianici pripravi) poseben ,pianiški paket", ki bo vsebovai za dotočen dan 4 vstopnice, parkirno naiepko (vendar mora biti avto že 4$ minut pred začetkom tam, da bo dobii rezervirani parkirni prostor) ter ieptino spominsko značko. Cena takega „paketa" bo znašaia 100 din.
V ostaiem bo enodnevno parkiranje staio 10 din za osebne avtomobiie, 20 din za kombije in $0 din za avtobuse, medtem ko bodo prireditvene značke prodajati po 10 in jubiiejne značke po 20 dinarjev.
Za ietošnjo jubiiejno prireditev v Pianici viada veiiko zanimanje doma v Jugosia-vtji, pa tudi v drugih državah, tako da pričakujejo rekorden obisk. Prvotno so biii organizatorji v skrbeh zaradi snega in so izdeiai) že podroben načrt, kako ga bodo dovažati tz Tamarja. Zdaj jim je te skrbi odvzeto vreme.
Podrobni spored prireditev je nasiednji:
#	1$. marca ob 9.30 uri siovesna otvoritev in nato začetek poskusnih poietov na 163-metrski skakainici z uradnim treningom.
#	10. marca ob 9.30 uri otvoritev, poskusni poieti in deset minut kasneje uradni pričetek prvega dne tekmovanja.
#	17. marca ob 9.30 uri otvoritev, poskusni poieti in deset minut kasneje pričetek drugega dne tekmovanja; ob 18. uri razgiasitev rezuitatov in razgiasitev častnih nagrad.
CELOVEC
SOBOTA, r. S.: 4.00 Jutranja gimnastika — 4.55 Glasbeni mozoLk — 0.05 Družinski obzornik — 10.00 V žarišču — 10.45 Naša lepa domovina — 15.50 Lepi glasovi, priljubljene melodije — 14.00 Voščila — 15.45 Zabavni koncert — 17.10 Pisano sobotno popoldne —
10.00	Deželni razgledi — 10.55 Mala solistična parada
—	19.05 Koračnice — 19.50 Note in beležke — 20.10 „Toko se pleše samo na Dunaju" — 22.10 šport — 22.20 Plesna glasba po naročilu.
NEDELJA, 10. S.: 4.10 Igra na orgle — 0.15 Kaj je novega? — 9.45 Dunajski zajtrk z glasbo — 10.50 Radijska pripovedka — 11.00 Dopoldanski koncert —
15.10	Ogledalo mestnega gledališča — 15.45 Iz domovine — 14.50 Voščila — 14 00 Igra — 17.05 Ljudski koncert — 10.00 Mali večerni koncert — 19.00 Nedeljski šport — 19.50 Deželni razgledi — 20.10 Avstrijska rallye — 21.15 Zadnja postaja Dunaj — 22.10 šport.
PONEDELJEK. 11. S.: 4.00 Jutranja gimnastika — 4.50 Glasben) mozaik — 0 05 Oddaja za starejše ljudi —
9.00	šolska oddaja — 9.50 Vesele note mojstrov —
10.00	šolska oddaja — 11.05 Plesi Iz doline Tralsen-tat — 15.50 Na obisku pri koroških godbah na pihala
—	15.00 Komorna glasba — 14.50 Za otroke — 17.10 Kaj radi slišimo — 17.52 Oddaja delavske zbornice
—	15.00 Deželni razgledi — 19.05 Dunaj — Solnograd
—	Monokovo — 19.50 Note In beležke — 20.10 Zveneči operetni vodič — 21.00 O varstvu narave In dežele — 21.50 Vita mondolinlstlca — 22.10 šport.
TOREK, 12. !.: 4 00 Jutranja gimnastika — 4.50 Glasbeni mozaik — 9.00 šolska oddaja — 9.50 Dežela ob Dravi — 10.00 šolska oddaja — 11.05 Plesi Iz Nižje Avstrije — 15.50 Veselo zaigrano — 14.45 Ljudska izobrazba na Koroškem — 15.00 Ljudske viže — 14.50 Za otroke — 17.10 Ne zaničujte ml mojstrov — 17.52 Oddaja kmetijske zbornice — 15.00 Deželni razgledi —
19.50	Note In beležke — 20.10 Zveneča olpska dežela
—	21.10 Pogovor preko meje — 21.45 Veselo zaigrano
—	22.10 šport.
MEDA, 1!. 5.: 4 00 Jutranja gimnastika — 4.50 Glasbeni mozaik — 9.00 šolska oddaja — 9.50 Vesele note mojstrov — 10 00 šolska oddaja — 11.05 Plesi In pesmi Iz Nižje Avstrije — 15.50 Na obisku pri koroških zborih — 15.00 Igra na orgle — 14 50 Slavni operetni valček — 17.10 V dunajski kavarni — 17.52 Oddaja sindikalne zveze — 15.00 Deželni razgledi —
19.55 Za prijatelja planin — 19.50 Note in beležke —
20.10	Igra — 21.10 Kratko In jedrnato — 21.50 Zvezne dežele poročajo — 22.10 šport.
ČETRTEK, 14. 5.: 4.00 Jutranja gimnastika — 4.50 Glasbeni mozaik — 9.00 šolska oddaja — 9.50 Vesele note mojstrov — 10.00 šolska oddaja — 11.05 šaljive pesmi Iz Nižje Avstrije — 15.50 Zabeleženo na koroških cestah — 15.00 Komorna glasba — 14.50 Za otroke — 17.10 Operetne melodije — 17.52 Oddaja združenja Industrialcev — 15 00 Deželni razgledi —
10.05	Avstrijske godbe na pihala — 19.50 Note In beležke — 20.10 Koroška pratika — 21.00 Iz koroškega glasbenega življenja — 22.10 šport — 22.50 .Zakaj verovati?"
PETEK, 15. 5.: 400 Jutranja gimnastika — 4.50 Glasbeni mozaik — 9.00 šolska oddaja — 9.50 Klavirska glasba 1. Chopina — 10.00 šolska oddaja — 11.05 Ljudska glasba Iz Nižje Avstrije — 15.50 Veselo zaigrano — 14.45 Koroški avtorji: Walther Nowotny —
15.00	Madžarski zbor! gostujejo na Koroškem — 14.50 Za otroke — 17.10 Glosba za konec tedna — 17.52 Oddaja zbornice obrtnega gospodarstva — 15.00 Deželni razgledi — 19 05 Robert Stolz dirigira — 19.50 Note In beležke — 20.10 Jullus Patzak — 21.50 .Izvirki Ktia" — 22.10 šport.
SLOVEMSKE ODOA3E
50BOTA, P. 9.00 Radijski oglasi — Od pesmi do pesmi, od srca do srca.
NEDELJA, 10. 5.: 7.05 Duhovni nagovor — Po vaši želji.
PONEDELJEK, 11.	15.45 Informacije — Samotne so
misli mi, siva resnica.
TOREK, 12. !.: 9.50 Dežela ob Dravi — 15.45 Informacije — športni mozaik — Otroci, poslušajte!
SREDA, 15. 5.: 15.45 Informacije — Po lovskih stezah.
ČETRTEK, — 14. !.: 15.45 Informacije — Iz kulturnega življenja koroških Slovencev.
PETEK. 15. 5.: 15.45 Informacije — Gremo v Vogrče.
Izdajatelj, založntk In lastnik: Zveza slovenskih organizacij na Koroškem: glavni urednik: Rado Janežič; odgovorni urednik: Andrej Kokot; uredništvo In uprava: 9021 Klagenfurt — Celovec, Gasometergasse 10. te). 52-5-50 — Tiska: Založniška In tiskarska družba z o. j. Drava. Celovec — Borovlje.
LJUBLJANA
SOBOTA, 9. 5.: 4.50 Beseda na današnji dan — 5.10 Glasbena matineja — 9.05 Pionirski tednik — 9.55 Studio za najdene skladbe — 10.15 Glasbeni drobiž od tu In tam — 11.15 Z nami doma in na poti — 12.10 Melodije za opoldan — 15.15 Zabavna glasba — 14.10 S pesmijo in besedo po Jugoslaviji — 15.40 Pojo naši operni pevci — 14.00 ..Vrtiljak" — 17.10 Kitara v ritmu
—	17.20 Gremo v kino — 15.15 Dobimo se ob Isti url — 19.15 Z ansamblom Milana Ferleža — 20.00 Radijski radar — 21.00 Večer s Plesnim orkestrom RTV Ljubljana — 22.20 Oddaja za naše izseljence — 25.05 S pesmijo in plesom v novi teden.
NEDELJA, 10. 5.: 4.50 Danes za vas — 5.07 Radijska igra za otroke — 5.45 Skladbe za mladino — 9.05 še pomnite, tovariši ... — 10.05 Koncert iz naših krajev
—	11.15 Voščita — 11.50 Pogovor s poslušalci — 15.15 Zabavna glasba — 14.25 Melodije z velikimi orkestri
—	15.10 Nedeljsko športno popoldne — 17.15 Nedeljska reportaža — 17.55 Popularne operne melodije —
15.05	Radijska igra — 15.45 S Plesnim orkestrom RTV Ljubljana — 19.15 Glasbene razglednice — 20.00 V nedeljo zvečer — 22.20 Zoplešlte z nomi — 25.15 Jazz za vse.
PONEDELJEK. 11. !.: 4 50 Rekreacija — 5.10 Glasbena matineja — 9.05 Pisan svet pravljic In zgodb — 9.20 Pisana poleta lahke glasbe — 9.40 Izberite pesmico — 11.15 Z noml doma In na poti — 12.40 S tujimi pihalnimi godbami — 15.15 Zabavna glasba —
14.10	Amaterski zbori pojo — 14.50 Voščila — 15.40 V madžarskem koloritu — 14.00 „VrtHjak" — 17.10 Koncert po željoh poslušalcev — 15.15 Lahka glasba slovenskih avtorjev — 19.15 S Henčkom In njegovimi fanti
—	20.00 Opera „Kastor in Poluks" — 22.15 Za ljubitelje jazza — 25.15 Popevke se vrstijo.
TOREK, 12. !.: 4.50 Beseda na današnji dan — 5.10 Glasbena matineja — 9.05 Radijska šola — 9.55 Zbor RTV Beograd poje — 10.15 Simfonični plesi na koncertnem odru — 11.15 Z nomi doma In na poti —
12.40	Z domačimi ansambli — 15.15 Zabavna glasba
—	14.10 AH jih poznate? — 14.40 „Na poti s kitaro" —
15.40	Iz opusa Lucijana Marije Škerjanca — 14.00 „Vrti-tjak" — 17.10 Koncertni oder za domačina In goste
—	15.15 Z orkestrom Wo!do de los Rlos — 15.50 V torek nasvidenje — 19.15 Z Ljubljanskim jazz ansamblom — 20.00 Slovenska zemlja v pesmi in besedi
Kržčanska kuiturna zveza v Ceiovcu in Katoiižka miadina prirejala
TEČAJ ZA MLADE GOVORN!KE
v nedeijo 17. marca 1974 od 14.30 do 20. ure v Domu prosvete v Tinjah. Referent: dr. Reginaid Vospernik
Masvidenje v Tinjah
—	20.50 Radijska Igra — 21.50 Melodije v ritmu —
22.15	Od popevke do popevke — 25.15 Angleški skladatelji tega stoletja.
SREDA, 15. S.: 4.50 Rekreacijo — 5.10 Glasbena matineja — 9.25 Otroške Igre — 11.15 Z nomi doma In na poti — 12.10 Znane melodije, znani orkestri —
15.15	Zabavna glasba — 14.10 Iz opere .Noč na Kleku" — 14.50 Voščila — 14.00 ..Loto vrtiljok" — 17.10 Mednarodno tekmovanje amaterskih zborov .Na) narodi pojo" — 15.15 S pop ansambli — 19.15 Glasbene razglednice — 20.00 Koncert simfoničnega orkestra RTV Ljubljana — 22.15 S festivalov jazza — 25.15 Revija jugoslovanskih pevcev zobovne glasbe.
ČETRTEK, 14. 5.: 4.50 Beseda na današnji dan — 5.10 Glosbena matineja — 9.05 Radijska šola — 9.55 Iz glasbenih šot — 11.15 Z nomi doma in na poti —
12.40	Igrajo pihalne godbe — 15.15 Zabavna glasba
—	14.10 Popoldne za mladi svet — 15.50 Glasbeni intermezzo — 14.00 .Vrtiljok" — 17.10 Popoldanski simfonični koncert — 15.15 S Plesnim orkestrom RTV Ljubljana — 19.15 Z ansamblom Lotinos — 20.00 četrtkov večer domačih pesmi In nopevov — 21.00 Večer s slovensko pesnico Svetlano Makarovič — 22.15 Popevke In plesni ritmi — 25.15 Nočni koncert komorne glasbe.
PETEK, 1!. !.: 4.50 Rekreacija — 5.10 Glasbena matineja — 9.55 Jugoslovanska narodna glasba — 11.15 Z nomi doma In na poti — 12.10 Z velikimi zabavnimi orkestri v ritmu — 15.15 Zabavna glasba — 14.50 Voščila — 14.00 .Vrtiljok" — 17.10 Operni koncert —
15.50	Ogledolo našega časa — 19.15 Z Zadovoljnimi Kranjci — 20.00 Top-pops 15 — 21.15 Oddaja o morju in pomorščakih — 22.15 Besede In zvoki Iz logov domačih — 25.15 Jazz pred polnočjo.
........................................mmtmmtutumnmmttmnnun.......imMumtutnttinmtntmtttmumm...nuttti................................mm....mtmmmmmmmm)
(Nadaljevanje s 2. strani)
Tfzzz/z/^f &o??!;H;f z/ejzz/, </<z r/č/o
čdTovno n/
o?ne;fHo z?! f/zz &o?7Mfe nzzčf/no j/zz-Žz M77ZO &0? Z*o/;44 05HOV4 ZzZ DO-
govore z mnn/t/no. /z tega /?; p;7o TTZOgOČf fKz/z 4&/fp4tŽ, Jz! namerava av4tr;;4&a v/az/a g/ez/e reteva-Hjd ?Mdn;;rH5&fgd vprašanja le rtd-z/a/;evafz' 4vo;o z/o4ez/an;o zav/ače-va/no ta&tž&o.
Zndčr/Mo pd ;e fMz/z, z/a ;e vprašanje zzgofav/;an;a manjšzne Ponovno v OTpret/jzz za/ztev oPeA opozzez/4^;/) strani prav v čaizz, &o se nd Aoroš&em mnogo razpravna o Tem, d/z %or/o &oro?&/ S/ovencž pr; prz7zoz/n;;7; </eže/no-z/*or5&;7; vo/zfVdZr ndsfopz/; 5 M-moi(o;no /žito d/z ne. 7*o vprašanje prdvzdprdv trenzzfno mnogo /ro/j zdpo:/zz)e z/o/očene nem%o-naczona/ne žn manjšzn/ nena^/o-njene &ro^e nd Koroš&em, &ot M-mo manjŠzno.
žfo? je znano, je Zvezd s/oven-
!^z7z orgdnzzdczj že 4&/en;'/a, z/d pr/ vo/zfvan ne Z*o Zranz/zz/zra/a nztž 5 jdmoifojno /;5to nztz' 5^zzpdj 4 &a&-šno z/rzzgo vo/;7no T&zzpzno nd F&zzpnž /zTtz. Adtero Ttran&o d/ž vo-/;7no T&zzpzno /*o nd vo/žtvd/? poz/-pr/d, pd /*o oz/vzTno oz/ tega, katera vo/;7na 4&wpzna Z?o ta%o g/ez/e
tvojega vo/;7negd progrdmd, &d-&or tzzz/z' g/ez/e Tvoj;/? &dnz/žz/dtov še ndj/ro/j zz5trezd/d ne /e naczo-nd/nr'm, marveč fzzz/z' z/rzzž/rcnopo-/žtzčnzm prez/sfavam Zveze 4/0-ven!&;7? orgdnzzdczj nd žčoroš&em. Ndroz/n/ tvet &oroI&;7? S/oveneev pd 5vojegd zzrdz/negd sfd/;?ed je nž o/rjdvz/, pdč pd je mogoče žz rdz-nzTr zzjdv njegov;'/; prez/TTdvnz&ov 5&/epdfz, z/d Te ndg;7?d & Mmoifoj-nemzz ndTtopzz.
TV; mogoče žzzz/z prezre?;' z/0/0-čenegd rdzočdrdnjd, gd je Zn/o opdzž?/ v večjem </e/zz %oro!&egd ?z5&d o/; 4^/epzz Zveze j/ovenT^zZ; orgdnzzdczj, z/d nd vo/ztvd/; ne Z?o ndsfopz/d 5dmo4fojno, ozžromd nd T&zzpnž /z;?;. Očztno je to 4td/ž)če prenrzžd/o rdčzzne tMtzm, Z:z 40 /zo-
fe/; more/ntn/ 4dmo4tojnž nd4top &oro4&;7; S/ovencev nd vo/zfvd/; ;z&or;4f;'f; zd njzZzovo pre^fevdnje. 7d&o nd przmer menz prez/4ez/n;& ^oro%egd voz/4tvd dV4fr;j4&e /jzzz/-4&e 4frdn&e Rdc/zer, „z/d Zn 4dmo-4fojnd Zzdnz/zz/dfzzrd 4/oven4&e nd-roz/no4fne 4^zzpno4f; Z<o/j zzTtrezd-/d z/emo&rdtzčnžm ndče/om, /zof pd moreZntnž dvtomdtzčn/ prez/tfdv-n;& mdnjTzne v z/eže/nem z/rorzz". Poz/oZmo 4fd/;!če zdvzemd zz/dj tzz-
z/ž 4Vo/;oz/njd4^d Tfrdn^d, čeprdv je 4voj čd4 4dmd prer//dgd/d zzvez/-Z*o dvfomdtzčnegd predTtdvnzTtvd mdnjtzne v z/eže/nem zZzorzz. Dr. Scrznz/, prez/4fdvn;& 4VoZ;ozZnjd5&e 4trdn&e, 4e nd przmer z/zre&fno zdvzemd zd 4dmo4fojno ^dnz/žz/dfzzro 4/oven4&e ndroz/no4fne 4&zzpno4tž nd ččoroT^em, g/d4z'/o 4voZ;oz/njd-%e Tfrdn^e ^ččdrnfner NdcZzrzcZ;-fen" pd ce/o pzTe, ,z/d je o4td/ po 4^/epzz Zveze 4/oven4^z'^ orgdnzzdczj, z/d ne ndTfopz 4dmo4tojno, v zz4tz/; grend^ o^zz4".
VTe^d^or preienef/jzvo przzdz/e-vdnje zd 4dmo4fojnž nd4top ^oro-4^/Z; ^/ovencev nd vo/zfvdZ; prdv tzTtzZ) drogov, Zzž 40 z/04/ej Zzd^r-tno^o/ž przzndvdnje prdvzc ^oro-4^z'm ^/ovencem vez/no pogojevd/z z zzgofdv/jdnjem np/zovegd 4te-vz/čnegd 4tdnjd.
Zvona Zorko
(Delo, Ljubljana, 4. 5. 1974)
Vs; /z7? /zoče^o
Jugos!avija - Avstrija
:e giasi ena najzan!mive)lih tekem svetovnega prvenstva v hokeju na !e-du skupine B v Ljubijani, ki bo na sporedu v četrtek 21. marca 1974.
Siovenska tizkuiturna zveza v Ceiovcu bo za to vrhunsko hokejsko tekmo organiziraia v Ljubijano iziet z avtobusom.
Vožnja iz Ceiovca v Ljubijano in nazaj vkijučno vstopnice (sedež) bo staia 120 iii. interesenti iahko dobijo vstopnice skupa) z vozovnico v knjigarni .Maža knjiga", Ceiovec, Wuifen-gasse.
Odhod z avtobusom bo v četrtek 21. marca 1974 ob 17.15 uri izpred Gasometergasse 10 v Ceiovcu.
AVSTRUA T
SOBOTA, 9. !.: 15.50 Koncertna ura —
14.50	Za otroke — 14.55 Peter — 17.00 Klub seniorjev — 15.00 Jaz sem mnenja
—	15.25 Otrokom za lahko noč — 15.50 Novo v kutturt
—	15.55 Oddaja s Heinz Conradsom — 19.20 Pregled sporeda — 19.50 čas v sliki — 20.04 šport — 20.15 Maii svet — 21.45 šport — 22.15 čas v sliki — 22.20 Jezdita sta skupaj.
NEDELJA, 15. S.: 9.50 Smučarsko tekmovanje v slalomu — 14.00 Tekma motornih koles — 14.00 Rdeč) avtobus — 14 50 Za otroke — 14.55 Začarana pijača —
17.05	Za mladino — 17.55 Otrokom za lahko noč —
15.00	Po tračnicah skozi divji zapad — 19.00 Schdn-gruberji — 19.25 Povesti o Gustavu — 19.50 čas v sliki — 19.45 šport — 20.15 Naš človek iz Istonbulo
—	22.05 čas v sliki.
PONEDELJEK, 11. !.: 15.00 Donavske povesti — 18.25 Otrokom za lahko noč — 18.50 Rožnatordeči panter
—	19.00 Slike iz Avstrije — 19.20 Pregled sporeda —
19.50	čas v sliki in kulturne novosti — 20.04 šport —
20.15	.Dvojica" — 21.05 šola za starše — 21.15 Tele-šport — 22.15 čas v sliki.
TOREK, 12. !.: 18.00 Angleščina — 18.25 Otrokom za lahko noč — 18.50 Arnie — 19.00 Slike iz Avstrije in Južne Tirolske — 19.20 Pregled sporeda — 19.50 čas v sliki in kulturne novosti — 20.04 šport — 20.15 Vaš nastop, prosim — 21.00 Filmska dežela: Poljska —
22.50	čas v sliki.
SREDA, 15. 5.: 10.00 šolska oddaja — 11.00 Naš mož Iz Istanbula — 14.50 Pot skozi skalno dolino — 17.0S Gradbišče — 17.55 Lossie — 18.00 Francoščina — 18.25 Otrokom za lahko noč — 18.50 Televizijska kuhinja — 19.00 Slike Iz Avstrije — 19.20 Pregled sporeda — 19.50 čas v sliki In kulturne novosti — 20.04 šport — 20.15 Horizonti — 21.05 Kabaret — 22.20 Čas v sliki.
ČETRTEK. 14. 5.: 10.00 šolska oddaja — 18 00 Italijanščina — 18.25 Otrokom za lahko noč — 18.50 športni mozaik — 19.00 Slike Iz Avstrije — 19.20 Pregled sporeda — 19.50 čos v sliki in kulturne novosti — 20.04 šport — 20.15 Z ljubeznijo se ne Igra — 22.15 čos v sliki.
PETEK, 15. 5.: 10 00 šolska oddaja — 11.00 Brezov gaj — 18 00 Iz kmetijstva — 15.25 Otrokom za lahko noč — 18.50 Zaljubljen v čarovnico — 19.00 Slike iz Avstrije — 19.20 Pregled sporeda — 19.50 čas v sllkt in kulturne novosti — 20.04 šport — 20.15 Onedlnova linija — 21.10 Odkrito povedano — 22.10 čos v slikL
—	22.15 Darilo za šefa.
TV JUGOSLAVUA
SOBOTA, 9. 5.: 9.50 šolska oddaja — 14.45 Nogomet — 14.50 Košarka — 18.00 Obzornik — 15.15 Kako se rojeva naravoslovni film — 19.05 Moda za vos — 19.15 Gledališče v hiši — 19.45 Barvna risanko — 19.15 Cikcak —
20.00	Dnevnik — 20.25 Tedenski notranje politični komentar — 20.40 5x7, kviz — 21.55 Barvna propagandna oddaja — 21.40 Cannon — 22.50 Dnevnik — 22.45 Svetovno prvenstvo v umetnostnem drsanju.
NEDELJA, 15. !.: 9.50 Vojna in mir — 10.15 Ljudje in zemlja — 11.15 Mozaik — 11.20 Otroška matineja —
12.50	Poročila — 17.45 Rokomet — 19.15 Moda za vas
—	19.50 Risanka — 19.50 Cikcak — 20.00 Dnevnik — 20.25 Tedenski zunanje politični komentar — 20.40 V registraturl — 21.40 Mesta: Split — 22.05 športni pregled — 22.40 Dnevnik.
PONEDELJEK. 11.	8.10 šolska oddaja — 14.45 Mad-
žarski dnevnik — 17.40 Zdravnik v hiši — 18.05 Obzornik — 18.25 Enciklopedija živali — 18.55 Mozoik —
19.00	Mladi za mlade — 19.50 Kaj hočemo — 19.45 Risanka — 19.50 Cikcok — 20.00 Dnevnik — 20.50 Nočna vožnja — 21.50 Dnevnik — 22.05 Kulturne diagonale.
TOREK, 12. 5.: 8.10 šolska oddaja — 17.15 Madžarski dnevnik — 17.45 Pasja pravljica — 18.00 Risanko
—	18.10 Obzornik — 18.25 Jazz na ekranu — 18.55 Mozaik — 19.00 Starost in staranje — 19.20 Tišina, na sporedu je nemi film — 19.45 Risanka — 19.50 Cikcak
—	20.00 Dnevnik — 20.50 Reflektor — 21.25 Som med volkovi — 22.10 Dnevnik.
SREDA, 1!.	8.10 šolska oddaja — 14.45 Madžar-
ski dnevnik — 17.40 Poly In črni diomant — 18.10 Obzornik — 18.25 Od zore do mraka — 18.55 Mozaik —
19.00	Prijatelji glasbe — 19.20 Ne prezrite) — 19.45 Barvna rlsonka — 19.50 Cikcak — 20.00 Dnevnik — 20 55 čudodelka — 22.15 Dnevnik.
ČETRTEK, 14. 5.: 8.10 šolska oddaja — 14.45 Madžarski dnevnik — 17^50 Mladost na stopnicah — 18.05 Obzornik — 15.20 L. Bernstein vam predstavlja — 19.10 Mozaik — 19.15 Po sledeh napredka — 19.45 Barvna risanka — 19.50 Cikcak — 20 00 Dnevnik — 20.25 Kam In kako na oddih — 20.40 Medved za gosta — 21.20 Razgledi — 21.50 Glasbeni nokturno — 22.05 Dnevnik.
PETEK, H. 9.50 Smučarski skoki — barvni prenos Iz Plonice — 14.10 šolska oddaja — 14.20 Smučorskf skoki — barvni posnetek Iz Planice — 17.20 Pisani svet — 18.05 Obzornik — 18.20 Indijska folklora —
18.50	Mozaik — 18.55 Cesta In ml — 19.05 Nalezljive bolezni — 19.25 Kažipot — 19.45 Barvna risanko —
19.50	Cikcok — 20.00 Dnevnik — 20.25 Tedenski gospodarski komentar — 20.40 Nedelja v mestu Avrey
—	22.25 Dnevnik — 22.40 umetnost in človek.