i u. kicv. ta r . s h j. sA tr«ut v četrtek ti* 42583 l7.haja vsak dati zjutraj, tudi ot nedeljah in praznikih. — Uredniitro: ulica rv. Fr^nčiJlu AsiJfce^a 20. I. nadstr. — Dopisi r.kj sl pošiljajo ur<^nl^tvn. — NefranUirana pisma s* ne prejemajo, rokopisi se uq vračajo. — lzdsjaUij in odgovorni urednik Štefan Ocdina. - Lastnik kotijorcij lista „Edinosti". - Tisk tiskarne Edinost. — Telefon uredništva in uprave itev. 11-57. — Naročnina znala t za celo leto 40 K. pol leta 20 K, tri mesec 10 K — za nedeljsko Izdajo za celo Isto 8 K, pol Uti 4 K. Letnik XLI|( Posamezna Številka za Trst in okolico 10 vin., zusuj 13 vto- OgUsi trjovccv iu obrtnikov mm poin v.n.; irmitmce, lik*«!' poslanice, vabila, ogta&i diMiaruili zahodov mm po 50 v.: osj««i v tekst i lista uo I vrst iO K, \saka ludiljna vrsta J K obrisi po K vin. besedi, naznani ju SO vin. Oglase sprejem.! in-sH.-r.itnl oddelek Edinosti. Naročnina in reklamacijo < uoftijjj izključno upravi „Edinosti". Uprava In inseratni oddelek tv n, hajata v ulici »v. Fr&atiilu As. 4). — Poalnahran. račun Sil J55- WlLSON OSVOBOJENIM NARODOM. PRAGA. 11. Cehoslovaški tiskovni urad poroča, da ie predsednik VVUson naslovil na osvobojene avstro-ogrske narode brzojavko, v kateri pravi: Upam, da državniki in osvobojeni narodi store vse, da se predvidevane kritične izpremembe izvrše dobrohotno in trezno, izogibale se vsakemu nasilju, da ne bo noben nečloveški čin omadeževal zgodovine te vzpostavitve človečnosti na podlagi velikih idealov, za katere se borimo. V ^talijansko oblasti v PostoioL POSTOJNA. 13. Kakor že javljeno, ie tukajšnji Narodni Svet razpuščen In se razoroži (udi uaša narodna straža, kar sc ciora Izvrilti do 8. ure jutri zvečer. Vse državne urade prevzame italijanska vojaška oblast, občina ostane v naših rokah pod nadzorstvom italijanske vojaške oblasti. Danes vise še na vseb tiradnib poslopjih naše troboinlce. ki se pa, kakor se zatrjuje, zamene jutri z italijanskimi Promet z LJubljano in St. Petrom ie popolnoma ustavljen. FRANCOZI V PULI. PULA, 13. Danes popoldne je dospela semkaj velika francoska oklopnlca »Condorcet«. Amerikanski admiral v Splitu tu Šibeniku. ŠIBENIK, 13. Amerikanski odmiral, poveljnik ameri-kanskega fcrodovja v Boki Kotor&ki, ki je v VVilsono-vem imenu zaprosil narodno vlado v Splitu poročila o zasedanju Dalmacije, jc dospel včeraj v Split kjer so ga sprejeli zelo slovesno. Danes ie prišel tz Splitai v Šibenik in se Jutri zopet vrne v SpJ.it »Narodni List« zastražen. ZADER, 13. Včeraj je objavil tukajšnji »Narodni LLst« članek iz peresa poslanca Biankinija pod naslovom -»Gara pacta boni amlcl«, z Biartkinijevim podpisom. Danes so so vršile tu demonstracije in jo -poulična dru-hal hotela napasti uredništvo »Narodnega Lista«. Vlada je morala zalrtevati od italijanskega -poveljnika, da je dal vojaški zastražiti urodništvio proti izgredom poulične dnvhali. Reški Italijani pri Italijanskem kralju. RIM, 12. Predvčerajšnjim ie sprejet kralj odposlanstvo reških Italijanov, dr. Egidija Springhettija, dr. Salvatorjai, Bcllasschica in časnikarja Emilija Marcuzzi-ja. Dr. Springhetti je nagovoril kralja in .izrazil željo, da bi se Reka priklopila Italiji. Deputacija ie Izročila kralju pergament s proglasitvijo neodvisnosti Reke in izjavo »vsega« reškega prebivalstva, da hoče biti združeno z materjo Italijo. Kralj -je očividno ginlen poslušal Izvajanja odposlanstvai, simpatično soglašujcč z njegovo upravičeno zahtevo. — Prlp.: Značilno je, da časopisje, ki objavlia vest o tem dogodku, ne uoročainičesar, kaj Jo odgovoril ikraij ftkde:na zahteve reških Italijanov. CRNOGORSKI KRALJ NIKOLA ZA FEDERATIVNO JUOOSLAVIJO RIM. 12. Crnogorski krolj Nikola je fz svojega začasnega bivališča v Neullyjtt ob SernI izdal pTOglas, ki pravi: »Bratje! Z največjo radostjo in največjim navdušenjem izjavljam danes slovesno in sem prepričan, da ista želja navdaja tudi- moj črnogorski- narod, ua bi namreč tudi naša draga Crnagora postala sestaven del Jugoslavije in bi častno vstopila v jugoslovansko skupnost, kakor se Jo Junaški borila in bojevala ter trpela za njo. Želim, da se zedinimo to da se po bratsko združimo v federativni Jugoslaviji, v kateri ohrani vsak svojo pravice, svoje naprave, svojo vero, svoje navade hi običaje, in v kateri ne ho nihče mogel zahtevati nikakršne nadvlade, temveč bomo vsi enaki v naročju matere Jugoslavije, katera bo euako pospeševala vse in proti kateri bomo imeli vsi enake dolžnosti; v Jugoslaviji', v kateri bo vsakdo nas zastavljal vse svoje moči za njeno veličinu in njen p;ospfeh v skupni družbi svobodnih in omikanih narodovi« Srbski ''prestolonaslednik v Nišu KRF, 10. Prestolonaslednik Aleksander je dospel v Niš, kjer Jc bil sprejet z velikim navdušenjem. Romunski ultimatum Madžarom. , BUDIMPEŠTA, 13. Sedrnograški romunski Narodni Svet jc včeraj poslal madžarski vladi ultimatum, v katerem zahteva takojšnji odstop 17 župani). Poljaki proti Nemcem. AMSTERDAM. 13. Iz Varšave se poroča, da se Poljaki kažejo sovražni proti nemškim četam, ikatere lic zaproiaJo dovoljenja za prehod skozi Poljsko. Varšavski kolodvor je zaseden po poljskih četah in po ulicah se vrse boji. PREMIRJE Z NEMČIJO. PARIZ. 11. Premirje z Nemčijo ie bilo podpisano danes ob 6 zjutraj. Sovražnosti so se ustavile ob U dopoldne. RIM, U. Na podlagi podpisa premirla z Nemčijo so so vojne operacije na vsah frontah ustavile danes, 11. novembra, ob 11 dopoldne. Pripomba: Ker je premirje sklenjeno za 30 dni, torei do 10. decembra, se tega dne ob 6 zjutraj zooet pričnejo sovražnosti, če se dotlej ne sklene mir, oziroma vsaj 5c podaljša premirje. VSI NEMŠKI VLADARJI ODSTOPILI. BEROL1N. 13. Vladarji vseh nemških držav so odstopili. DRA2DANE, 10. Saksonski kralj ie bil odstavljen. Zbornica je razpuščena in razpisale so se nove volitve. SrUTTOAI^T, 10. V^rtemberški kralj se jc odpo-dal prestolu. Beg Viljema HobenzuJlernskega HAAG. 10. Bivši nemški cesar je prispel danes zjutraj iz Nemčije s posebnim vlakom na postajo Evsden na nizozemski meii med Maastrichtom in Liittichom. Z urugim posebnim vlakom se ie odjeijal ua Nizozemsko. LONDON. 11. »Times« poročajo iz Haaga: }itvšr cesar Viljem je dospel v Muldocbtea k svoiemu staremu prijatelju grofu Bottinchu. Ukrenilo st ie vse potrebno glede varnosti njegovega bivališča. Vrhovni poveljnik v Berolinu. BEROL1N, 12. Vrhovni poveljnik v Berolinu je socialistični poslanec VVcls. Alzacija in' Lorena hočete priključitev L Francoski. PARIZ. 11. Javlja se iz Svice. da so se v StrassbuTgu vršile velikanske manifestacije za priključitev li francoski. Vkljub posredovanju policiic na konjih so so vršili velikanski- obhodi do pozne noč'. Alnožica ie nosila napise: Hočemo biti zedinjeni s francosko, našo ina-terj-domovino. Vojaki, ki so bili na dopustu so se udeleževali manifestacij » Mestno načelništvo in vojaško poveliništvo je -izdalo na ljudstvo poziv, da nai ostane mirno In ne povzroča izgfedov. Angleški komisar v Carigradu LONDON, 12. Podadm-iral Gough Calthorpe je bil imenovan za vrhovnega angleškega komisarja v Carigradu, z namenom, da bo vzdrževal stik s turško vlado tekom sedanje prehodne dobe in tudi da bo varoval angleške podanike in niihovo koristi v Turčiji-. Volna poročila. italijansko uradno poročilo. 11. novembra. — Naše čete so dosegle Brenner. Operacije,za ugotovitev števila ujetnikov in uplenjenih topov v "času od 24. oktobra do 3 popoldne 4. novembra so v teku. Dosedaj Je bilo mogoče ugotoviti 10.65S častnikov, 416.116 mož in 6313 topov. Francosko uradno poročilo. 11. novembra zvečer. — Dvainpetdeseti mesec vojne, kakor je ne pozna zgodovina, ic francoska vojska s pomočjo svojih zaveznikov dovršila sovražnikov poraz. Naše čete, katere jc navdajala najčistejša požrtvovalnost in ki so v štiriletnih nepretrganih bojih dajale zgied največje odporne sile in vsak dan sc ponavljajočega junaštva, so dovršile nalogo, ki >im jo je poverila njih domovina. Sedaj z nezlomljivo odločnostjo vzdržujoč sovražne napade, sedaj same napadajoč in dosegajoč zmago, so naše čete po odločilni štiri mesečni ofenzivi odbile, -potolkle In pognale iz Francoske mogočno nemško vojsko in jo prisilile, da je zaprosila za mir. Ker je sovražnik sprejel vsfii)pogoieiic, naložene mu za ustavitev sovražnosti, ie premirje stopilo v veljavo danes' ob U dopoldne. Odprava avstrijskih poštnih vred-nostnlc. Z današnjim dnenr; I?, novembra k 1. so iemlteio tz prometa vse avstrijske poštne vrednostniec, katere se torej ne morejo uporabljati več za frankiranje poštnih pošiljatev. Namesto teh vredtiostnic se prihodnje dni dajo v prodajo v vseh poštnih uradili v mestu in v pokrajini poštne znamke z natiskom: >Regno d* ltalia — Vonczla Giulia«; iu sicer znamke po 5, 10, 15. 20 in 25 >totink ter poleg tega dopisnice »o 10 stotink. Avstrijske znamke, ki sc nahajajo v posesti občinstva, sc morejo vrniti v vseli poštnih uradih do vštetega 21, novembra t. I. Ta odlok je bil objavljen v snoČnjem uradnem listu. Posebno obzirnosti napram občinstvu pač ni videti v deistvu, da,,se objavljajo tako važne stvari šele tisti dan, ko stopa odredba že v veljavo. Posebno za časopisje, ki izhaja zjutraj in ga jc treba že ob zgodnjih jutranjih urah oddati na pošto, ie zelo nerodno, da ni izvedelo za stvar toliko preje, da bi bilo inoglo odpravo lista že izvršiti z novimi znamkami. Ne. obzirnosti pač ni bilo I u. MENJALNI KURZ ZA KRONE, MARKE IN LIRE. Gubernijska oblast razglaša: Zakladni minister sporoča; da se do preklica zamenjava 100 nemških mark za 80 lir iu 100 kron za 40 lir. II Grlcto desK Oppressi. Klic zatiralcev. Pred seboj imamo v Milanu pod zgornjim naslovom izhajajoč dnevnik, gladilo »neodrešene socijalne demokracije«, -ki v svoji številki od" 1. avgusta 1" !. pod naslovom »Per In Jugoslavia« ph§e--«eto- prijazno za Jugoslovane. ^ Pisec članka je italijanski poslanec (liuseppo Canepa. Stvar je siccr tkolikorloli-ko zastarela, 'toda ima vendar še svoj pomen, iu zato posnemamo iz spisa naslednje: sTrt glavno točke, na katere se opira boj proti Jugoslovanom, so naslednje: 1. Da je jugoslovansko gibanje, pa bilo v svoji subdualisHčni ali tTlatlstlčn! ob'fkl, čisto avstrijajigaistko, protiitalijausko in cclo tudi- protisrbsko; 2 dočhri se Cehoslovaki v Avstriji resiio upirajo, zunaj Avstrije ua sc v resnici bojujejo, m; Jugoslovani v Avstriji zelo varujejo revolucije in oviranja avstrijske vojne in se bore le proti ententi; 3. da ua r.oben način med avstroogrsklmi zatiranimi narodi in Italijani ne more biti drugega odnošaja kot odnoši'ja pokroviteljev in zaščičencev, in ne oduošaia med enakimi, zaradi ne razmerja v napovratui moči, omikanosti, zgodovini in sodelovanju v vojni. 1. Kar se tiče pretvez ne ga avstriiakarrtstva zadostuje opezoritev na mnogoštevilne manifestacije, .ki razkrivajo dahu. ki vlada v Bosni in Hercegovini, na Hrvatskem, v Sloveniji, manifestacije v Oseku ob začetku leta, lei je z ozironv nanje pisal riniti llirlap.-, 'J. so se videla nezaslišana dejanja, katera bi biL pred vojno storilcem nakopala smrtno -kazen, manifestacij-; meseca marca v 2a!cu na Štajerskem in v Zagrebu ob priliki stoletnico pesnika Preradovića, izlove Jugoslovanskega kluba in razne manifcstaciie meseca mainika zaradi znane iziave ministrskega predsednika Seidleric o možnosti Jugoslavije brez Slovenije, in poleg tog: brezpogojno podpiranje Cehov s strani Jugoslovanov (katerih zadeve skušajo nasprotniki Jugosiovaaov ločiti na vsak način), kar je razvidno iz opetovanih tzk^ poslanca Korošca na raznih političnih sestankih v Pr*gi Pravi se, da jugoslovansko gibanje danes v veliki meri votli duhovščina. Resnica ie. da ie duhovščina v večini za jugoslovansko neodvisnost, toda ive sme pozabiti, da je škof Strosmayer, Gbdstonov orijatelj. simpatizirajoč z Italijo, izpoznal, po svoiih sanjah tri-alizmu. da se je treba ohrnlti k Srbiji, in da sta sc v zagrebškem saboru leta in leta cm In srbskopravoslav-ni primas skupno bojevala proti Madžarom, tako da ga ;c cesar končno obsodil. Jugoslovanska duhovščina je od začetka vojne sem hodila isto pot. Resnica je. da ie meseca decembra leta 1917 izgovoril škof Jeglič besede, katerih se spominjajo danes naši nasprotniki: »Jugoslovanska -neodvisnost mora vstatfi vi okviru monarhije«, toda ravno tako resnično ie, -slovmsko. Kar sc tiče Jugoslovanov izven Avstrije. *>ripi nrnfrMi,, du sc je velik del onih. kč so bili poslanr moti Ru^i-. vdal v najrazsežuejši meri. V začetku letu 1916u si» jugoslovauski ujetniki na ruski fronti ste?? rtad dvcsui-tisoč. Na niihovo nujno zahtevo ste sc Attsiavil» d v« diviziji 56.000 mož, ld ste odšli na' gališko in dol>ruSIo» bojiščo v boj proti osrednjim vlastrm. Prva divizija fcih je štela 26.000 mož, jc sodelovala v najslavnejših bflUf* romunske fronte pri Karasinu. Tckidurcšu in AvsacrK. V teh bojih ie divizija izgubila 2439 mož. nad I6C> ranjenih. Od 700 častnijfov-prostovoljccv tih je. Wlo 430 ranjenih, 56 pa iih jo padlo na bojišča Veliko Jugoslovanov se je tudi borilo rucd stb^CMn in črnogorskimi Četami; sedaj se bojujete dve divfei na macedonski fronti in dve drugi se sestaviv Ameriki in na italijanski fronti. "« Gre tn za dosettvsoče mladeničev. ki M hiJi udtitii.' kliko igrali »ujetnika, ki le rešil svoii kožo... ki p!i nasprotno prostovoljno abirajo v vo:ujoče sc loirtif in gredo z orožjem v roki proti avstroogrskctnii cesarstvu —■ dobro vedoč, da sredo v nev.irtvost, ki pret. vsakemu vojaku, še već, da ihni tudi. če jih uidindo. preti ustrelite v, alJ celo vošaiai kafcor Ba^tistiiu, FinzHti kakor Nazarijti Sanru. 3. Po vsem tem sv mi zdi rus nepotrebno, da bi c*ie vrgaval tretjo točko, ono antipatično točko, ki govori o uarodih-»pokroviteljih^ i« trarodih-»zaščičettc'h- Kako st; ira. nebogljena, mrtva rn ookamama je t.o .iu miscll Kako resočasn« sc /di v oćigicd itev^di OJut^ppe Mazzim.a: »ml tu govorimo za. one. ki leže pod noga-mJ evropskega vhdarstva: za uk len j ena plemena« ki .va-mau čakajo že dolga stoletio tjo jim (ioločeaPBn poslanstva. Ta beseda je [>of,tala meso itr prebivaj n>ed nami VVIIson z Orlandoin, LlovU Oeorue, Ciemencoau w> oro-glasili pravico do življenju, do nooiivinioMi. tlo «»n-bode. enakosti za vse narode, velike 1» majhne bi ta plamen tazsvotljuje.ln ogreva ocrotnrto borbo entenle proti nemškemu Imperijalizmu. Gotovo je, da bo enako, kakor enarkost med meznild, kr nikdar ne bo izključevala nadkriljeva/j': glede duha in razuma, bodo tudi med narod« bodočnosti ;ia rodi. ki bodo izvajali morahui vpliv nad svetosti Ta idealna nadvlada bo pritikala enim. narodom, kateri' sr . bodo. sledeč klicu zntiranccv, preje, pogumneie, iskrt'-neie pokazali glasniki načel, po katerih se ured* .siurh raišnja bodočnost / Naša največja korist bi bila. naš največji pootMb da bi Italija med tciul narodi zavzemala prvo mesto. Za to pa ie potrebao, da jo navdaja dub GitimgpMti Mazzinija iu Camillo Cavouria. no pa Mdternleha prav gotovo ne Napoleona malega. Podpivan: Clitascppo Canepa. Depmtattfi . ;tl ParJamcjiio. J . i »»~iV7 * - • . v. - r • ......c.IiKiK'.ft'Icl ' "v i, r .;:-. u...... • Nemški narod v zatonu. Odkar stoji av«t, nI bilo ćuti o tulcih gro/.fivitostiiij kakrunjo so vrnili Notncl v tej vojn! nad cvr^p-i skimi narodi. Nom^ko plenic, Iti jo v dobi Kmrji Ja( Goetheja predstavljalo dejunjski ideal ilov4>ćan«jt-.'«, po N.apoloouovi dobi •/, zavratao hitro.itjo iz^mbljaio rn^ svoji moralni moči iu vejjavi. Degeaciacija ne je po,;*-: vilu nujprej v ooup.^Jtem plemstvu, ki pada dane^ rj grob skupno s ccsarjom Vlljelmom. nnjvtPjim JaudodeU: cein sveta. blodila mu jo nai o hitro aetnčku. inudi^oucM. CvlJ: ueniško delavstvo jo postilo končno Sivo orodji* ger-' manske požresuosti. In tako smo v ideli v t.e(i vojiii so®,1 nemški narod strnjen v oaotno bojnu Črto 'proti m\j«! evropski Lnltmi. 1 'lozofija, vorstvo, tehnika, boistvo— u. kruti a: vsi lnoinouti, ki n^j bi ^lu^ili v povadigo rračo in blagostanja, ho se v tem nesrečnem narodu izprcvrgli v ne^atlvizem — Burovost in propadlost Noiaei so si po svojom lilosofu Haecklu, zastopniku niatorijainc^a aaziraaja o »vetu. ustvarili flvo.i ideal h.a;:iii i\:iotzschc je s .svojo toorijo o ntibernM3n«;htt* v sicer jezikovno krušno pisanih knjigah t>rogk:.i nasiljo kot vadilon princip narodne uvolucjie, a ^ifcmnrct je h svojim znanim flogmatora .Maulit gebt vor Keci\t iljo jo nad pravici) izbrisal u^je po.jm^ človek«-jubja v/, tevtonskoga mozgi. Nemški protestantizem, ki 1b takoxvurt<> reJ.i. C i v n o ivsaic'0 — to »o pravi: za »emiJ.i u^rod i* resnica ie to. kar je izključno zku>s*au o« kan«t — ^ Stran II. :utvari! onn pt" T al.i priliki i n »EDINOSTr štev. 311. V Trstu, dffo 14. oovetubra 1914 •in on praviiec prinašali za Takozvano vetoklinstv>. blesteče fraz V mm( \ iljem II i.iw. f"'uani'/.' m . ono m;i fn irodn je forsiralo razvoj k.-m-vn jc hi! i-lt "1 normalne a ■/■■> :< ' Iet z nem -k ga •; !< ?o io in nesmiselne — igr^ rie? (i- i'v'kcgs l.:voiv n. pr, Iti -o jako : na. ilni < to f>ro jjth]j#joc*m e eda* , Isip I >tislov I, o ; : stvfl: m oni strani m lenko«ten rcpstvo. iiit «iru»'i p« bahat -■it mitri miviini. A i ;>rvČiincji i/, unoja togi nesrtč'0 .i plemena n*tnako '''asopisi" t": 'om ,al:i p:etcžno veČino člankov. 1; so jih pi ncm-ki '^ti, ;■» trt h' " i,'1 I pvavicoljubjt. m objektiva:« ci s oh ni Loti!: ni'' • o . o «nakopm"Tiooti -i >V.ii 'ni-ljcnjn kaj i-e Jo dcjn-■«ria' — drogft narodov. Lin aturo Dostojevskega i-t Tolstega. ki st. »lavna pred tav ; 1 » ( love > ljuhja v moderni «>uV. so •• »trali : : j ».ja abnormalni vi iu slovansko slabo>fi. Masa it ■,šl;f\". Mio'a - 1 manje pa njegova inteligenca b<- ni .>ot?n sodnik in boduta pokoljenja se •/, grozo in -nu-om ^rominjala toga v krvi in ginočega naroda, ki jo hotel ' prvi ^ r ti ugonobiti — Slovinstvo! Dosegel pa jo ravno nasprotno: blovaui »toj jo danes pred pragom svobode in sijajno bodočnosti ! Tragična usoda nemškega naroda pa bodi drugim, 4aces močnim in zdravim narodon v najrc nt-je svalilo, kajti, za vsi-k narod, pa tudi najmočneji, začenja dogegova poguba, čim so hoče povspenjati vUe, nego iflegajo njegovo moči. M o je ob Po{j*eb BičekRazbornilnve. Včeraj .-.nto sproveli bLfc j- z j. orel j ženo <•. večcemti počitku. Žalostna prilika je bila to,; I i /.'::i nc'. i o ikr-to priznavamo, da tirno občutili tudi veliko zadosce i lehni.v« : pie nje. Pokojnica je bil priprosta žena in vendar: tako; < • in tako so e zadnjo spremstvo! ?>ialo je takih pogrebov v Tfstu. j .'ov.ili ■ re <*z.n" j P ihiteli so zastopniki vseh slojev tržabke„'a Sloven-tv J •: lanteti'sk: ured-: osobito bte-ilno so bili zastopani imoviti sloji in naša; \ts b v»'. iiteligenca. V" tolikem številu, dajo bilo čelo sprevod.-' u <>du, psc8| iošno žalovanje po pokojnici. i . , , .... 1 .-in in dlako- T lila je priprosta /ena / nenavadno žarkim srcem, veliko v ^ Previd*tt « »^»Ujatri. mino r dve 1' pri nado ljubeznijo do svojega rodu in še večjo voljo za delo m i .a propn I »kojnice ni trebalo 6ele zvati; iz lastne volje je bila i hib napoje \-ikd ir na mestu, kjer je bilo treba pomagati za dobro 1'utrtim tirr«m a./nan.amo vnem aomdaikam, irij«- teijern in /nancera žaloatno veft, de je ljaM^toi s j)tog n dobri sovai ab, goeped Franc Fifiipdi . ra:: z ' i »rodno stvar, Zlasti našo rodoljubne žene-prvaSice \ lota ■ jovanj.i n;ftodnih žena jo bodo težke pogrešalo. Ta-!,<>!■ .iko kega eksokutivnege organa ne dobe tdko hitro. In to je •\ajpr: i listo. k;'.r opravičuje našo gornjo izjavo, da smo obču-iu -», tili na pogrebu Bičkove tudi zadoščenje: ogromna u le-nover- ležba iz vseh slojev priča, kako se pri nas ceni delo, pa naj prihaja i z gosposke ali priproste hiše! To splošno počaščonje spomina priproste žene od strani vseh plasti svedoči, kako je pri nas zmagovito prodrl duh 1' mokracije, da smo torej sodobni ljudje, dostojni be-d nJega časa in vredni bodočnosti. Kar smo rekli tu v počaščenje spomina pokojnice in v čast našemu življu podkreplja končno tudi dejstvo, daje i ri hitel v cerkev pevski zbor „Glasbene Matice", da so z g .nljivo žalo-stitiko oddolži pokojnici za vse njeno zasluco tudi tej otg.iniiicij'. Pogreb Bičkove ni b;l le izraz i;ožalja, ampak tuoi ]>ojav demokratičnega mnijenja med tižtv-škim Slovenstvom. Chat spominu Biček-Iiazbornikovi! Sodni upravki. Naprošcnl s pristojne strani, naznanjamo občinstvu, da trža&ka sodižča poslujejo redno. Občinstvo se opozarja, da nai se -redno odziva vabilom k sodnim razpravam, ker jc le v škodo strankam samim, ako ne prihajajo k razpravam, katere se potem vrše v niihovi odsotnosti in se nenavzoce stranke kon-tumacirajo. Slovensko gledališče v Trstu. Odbor »Dramatičnega društva v Trstu« javlja cenjenemu občinstvu, da mora za danes napovedana pred-stava »Vras« žal, zopet od-pasti. Ravnatelj Skrbin?,ek je pred par dnevi moral odpotovati v Ljubljano in se radi prometnih težkoć še ni povrnil. Prihodnja predstava se pravočasno objavi. Listki ostanejo v veljavi. Ustanovite« tehničnega urada. Uradni list objavlja: Pri lavbernijSKem uradu se ic ustano\'il tehnični urad, kateri lina med drugimi tudi nalogo, da zasega, inven-tira in nakazuje državno Jn privatna poslopja, potrebna za nastanitev vojaških in civilnih poveljništev, uradov in poslovalnic, ki se namestijo v Trstu. Nihče nc sme zasedati poslopij ali prostoTov brez predidočega pooblastila guberniiske oblasti. Zasebni lastniki se pozivajo, da nai ifl$#strezaio tozadevnim zahtevam vo-iaskih ali dvilnin čitriteljev, k1 niso pooblaščeni kakor je rečeno zgoraj. , kT lz Herpeli-Kozlne Tukaj smo ustanovili »Narodno stražo«. Iti tako izvrstno sltiži, da ne potrebujemo nobene tuje pomoči Alcstna zastavljalnica. V četrtek, 14 t. m., se bodo dopoldne prodajalo na javni dražbi dragocenosti, za-stavljcne mcseca apnla leta 1918. na zastavne listke serije 143 in sicer od št. 27.001 do 5t. 31.0000, popoldne pa razni nedragoccnl predmeti, zastavljeni mescca maj-nika leta 1918. na zastavne listke serije 143, in sicer od št. 42.201 do St. 45.500.______ voznik I5če kakrSrokoli :.luilio. Ponudbe na ins. 3025 zaspal. Pogreb blagega pokojnik* m bo trftfi v četrtek, da« 14. t. m. ir hiie žalosti (»ret-i Zgornja k. 335. t popoldne. TRST, 18. novembra 1VI6. Žalujoča soproga Antonija. Družina Pogan ta ostali HrodiAL Novo pogrebno ijodjetje, Coreo 47 CelavsHo kons. dniiivo tri Si Jakobu v Trsti vabi na SsEredni ©bžnl zbor ki se bo vršil dne i. decembra 1918 ob 10 dopoH&ut v dnh itveni dvorani. DNEVNI RED: 1. Nadomestna volitev odbora. 2. Raznoterosti. ODBOR. Wagovor bontre- dmi^ECa Kocha na Moje imenovanje kontraadmiralom in poveljnikom mornarice jc za^mc, posebno •počašćtnie in zadoščenje, ki vfa pa nikakor ne razumevam v osebnem smislu, marveč kot počastitev jugoslovanske vojne mornarice, ki dobiva s -tem svojc;r:i prvee,. kontre-admirala in pr-vaga novebnika mornarico, in ki 'e snialram kot oven-Oanje časovno sicer ozko cmcjencjiai, uli zato »em in-tenzivntiejra delovanja Po vcčstblctncm zatiranju smo k -n:;iir> dospeli do tega, da moremo svobodno razpo-biratl s svjo mornarico in svo imi morini in jih staviti slu-2bo domovine. Prcosnova mornarice na nod-b-ir: narodnih in demokratičnih principov, ki jci bodo inor'ali hiti merodajni za vso bodočnost, Id 'pa zahteva-____ .jo od vseh pripadnik'j - vojne ,.iornar:.:3, da i-Io^K' ,» j j^a pi n ta HlOfOI ■dol>ro takol lotimo dela in vzpostavljanja tiste ca. kar je ta nesrečna volna uničila; po sodobnih demokratičnih orincipih. Da se nun ju v teh zadnjih dneh ro-r'jrečflo. vzdržati mir ln red, jc govoreč dokaz, kako rbratsJti držimo skupaj: pri tem pa se moramo posebno livalcžno spominjati nabili Češko-slovaških, poljskih in ,MijTTUittkjh bratov, ki sc> nas tako izdatno podpirali "Kakor so nam ncrnško-AvstriJci i a Ogr! šli na roko, nas ,tntiveztfje podpirali. K^kor so nam ncmško-Av.strijcl in lOgri šli na roko. nas obvc:c. «ia :-c zahvalimo tudi »>)tm iskreno in nai topleje. Pr>'"v k smotrencin In in-4vi»/jvabj.cm delu je indi glavni n;imen. radi katerega ' som prosti gospode semkaj. Ne bomo se trdo držali okrentenih odredb, nvarvcJ bo vedno dana možnost, da se ic odredbe izpopolnijo z boljšimi, v čast in slavo •atse domovine in naše jugoslovanske vojne mornarice. i2iiv«la .logoslaviial Živela Jugoslovanska mornarica! JADRANSKA BANKA Trst, Via Cassa dl Rlspannlo 5 (Ustio poslopje). Tnt, 'Delniška glavnica K 30,000.000. Rezerva K 8 tnMDonov. Hl: j alke: Dunaj Tegethofstrassc 7-9. DnKiovnik, Kcrtcr. Ljubljana, Metković, Opatiia, Spli«, Šibenik, Zadar, Ekspozitura v Kranju. Vloge na kniižice31/:% od dneva vloge tto dneva vzdlsai. Rcntni davek plačuje banka svojega. Obrestovani vioz na tekočem in žiroračunu po dogovor«. Atereditivna čeki in nakaznic na vsa tu in inozemska tržišča. Kupuje jn prodaja: vrednostne papirje, reiUc. obligadjc, na pisma, prijoritete delnice, srečke, vakite devke, ara-mtse itd. Daje predujme na vrednostne papirje in blako ležeče v javnih skladiščih. Saje deposits promese. dodaja srečk razredne loterije. Zavarovanje vsatovrftnKi papirjev proti kurzni izgubi, revizija žntaaja tre'1: itd brezplačna Stavbni kredit, reaibours tanedlt Dorzna naročila, lakaso. Menjalnica. Lskoint meafe. Teleiotil: 1463. 1793 ln 2670. Uradne ure: od 9 do 1 pceolfee. brzojavi: Jadranska. odd. bdi nosi i pod F. 8. t Anton Ji?rkič posluje v, Kvojein ateljeju v Tistu. fintllfl sprejema uJcnVe f-r 5e 1 40 ilVllJU nekaj irufene v Jlvanju, (JI. Ceierla 13, pritličje,desno. Umrntifb V:urj|1 ofesa sf)reif" iuiuUu.ft mu od 7—8 dop. tn od pop., ob nedeljah od 9-2 pop. Borzni trg 7, It. Zulilo. 299: f »rlillft bele po K 3 q \n rdeča po alililnt! K 3 q ter an čokov imam ni! prodaj v veliki mno!:: i po zmernih cenah. - Ante Aljirovič, Trst BrandeŽija (Bv. Ivan) it. 942. 2180 MODNI SALON prej last Cicrincfe Tavolato v Trstu, al. Pozzo uol maro št. X, I. n. (za trgom Frane Josipa? — iiua v veliki izberi -obleke, fiaŠČe, kožuhovtne. Specija iteta: stezniki in žamet za modistinje. Poziv, Uosp, Viktor Popai^ voditelj okrajae ponovni* nic; v Čcrrinjauu, ort-proštn, da se Jivi čim prej pri podpisanem. »toča stn;rod. nekaj hI po uizki ceui. Skladišče ul. Donizetti 1. P W hrano J blizu južnega kolodvora Ponudbe na Ins. odo. pod .Samostalen". 3023 IŠČ6se ,net)"runa soba s cnovprežntvozia4 mol FOCIlUl zne ko«. Rojan, Molinl 731 Hvala. 3024 \llm 26 priti i Sj« nujno, osebo, ki bi pokosila travo, Gerinek ul. Roinagna Aprovisacils :e s&vai-B. Brezplačno razdclicvanic kondenziraneca mleka / In neutona jVprt>vteadpka kom:mm poroča: Dospel le v 'irst An*«k> P/ivia, oos.l. : j \>. Varcseia, no r.alojtu odbora. h se je vslanovi! v \ p rc ti /.a osvobojence v Trstu in 9e v krv.tkem i,m /bral 100.000 lir. da organizira r.'2-j(Wreva7.i?« oodoo:. .•: ■" .::t i. r tidelj'.-v injem 1000 skatcli kondenziran •••! \'a in 300 šl.alelj netnona 'jkoncentrirane juhe). T. • iljki bodo ledile iiadaljnc. T«o Kondenzir.tno m'.eV.o a I, ncentrir .na julia .se raz-duii med 1300 m-. ,. . . znic z rdečo črto v trrjro. , viri ex Maddalena ia Krr> i. Kako sc bo vršilo to raz-}4ellevanje, določi aprovizacilska komisija._____ («0 G^mI i. 9 o , Ifcsnašnla -lidlnostt .e v/s!a / ma : obliki, kot ie naš ilisL d/liaial doslc.. Ukrcr ti smo u: 1: tAa predvsem -Miadi uvecbe cenzur'.-. n;.iem n tu- da prihranimo jM!»Ir. ka>erejra sedai r n :<:.'; . nikoder. Ob» ^instvo -pa Jede Viscbint \civJ r n 1k> orikraišano. ic: $9w uporabi droba.- tisk iu • torei list v • ffiani^ oblik; vseboval ..,> ; •'• -i .:. kot jja ie vsc4yova) v dr...cd:ni: veči <• ' :. . stavi5on z večjimi oatfami. Vscka.'un c \ ia idr«. "..■ :: i;r;tnek pa-' atf'ia tolik, da bomc.- o !sl , t. : :;,ko!;!:o več .'.vodov ln..i :>mo jih tisk.' ! flci in boni.:, v nujni no-'-f:bi, izdali list tudi na- -tirili st-anei;. Sk.-čitcv oblike . bila nujno potrebna. Ker bi n;.;n i; 'o .'ru«ače zman-it. v na.kridscm času. r]ttrttH'kt1 kompletno opravo s spel-rLl'U.illl niča, posetnlce, hodnika In ev. tudi kuhinje. Na Željo prepu ?.{am v najem tudi stanovanje a lektrlčno rarsvetlja\o. Vzrok — od pitujcni. Klavora. ul. Toi U. PJeiro J 2 III. 302 'j-Avli najfinejši in vsako-iilhlSlJl vrstni po nizki ceni in v vsaki množini te dobo v skladišču ul. Doni-setti 1. P 37 0 najfinejši v sto- 1 klenicah po '/i0 'n 78tl se' prodaja na drobno in debelo po nizki ceni v skladišču nI. Donizetti I P 38 IZGlUR&i deze'tni ref >šk in moškat, -ladki „pro>e'an-' v Hteklenicah so prodaja v vsaki množini po nizki ceni v sklud ul. Donizetti 1 P 33 mmm dr. J. imtk v Trstu, ul. delle Poite • eechie 12 (vogal ul. Poate Iidiranje tobov brez bolečin. Plombiranje. Umetni zobje u rim is tal. Ini Imufth snlijl ia kupuje po najvišjih conah dobroznana urama in zla turna A. POVH v Tfttu Tri Stare mitnice vsak večer velika varietii* pr«4Mtv» Vttopniaa K L Izredna prilika! Likerji v steklenicah po Va I naprej: Slivovka po 32.— 1. Žganje po 3(5.— 1. Rum po 28— 1. Polinkovec po 28.— 1. Konjak po 38. 1. Brinje-vec po« 6 1. Vemtoutb 10 KI. K1J1ŽMANČIČ, Trst, ulica CAsorma št. 8. i v Tfitu Trg V SOlMltt « «fiW (Burim nttlli S HOStllBO SlNflCfr iifl» Glnllajsl ileVa 3L Priporoča ae LASTfilt Dr. Mratek zobozdrurn'k, Tr.-t, Cono 34 I. n Ođ 912 tlo,, iu od 11 pop. Bresbolfcstno bdira»j< zob, plombirau: e iu Moetu aobje. Vplačana glavnica 3,100.000. Sprejema naslednje posle. Kupuje in prodaja po- slopja, Uprava poslopij. — Posreduje posojila na poslopja. — Trst. lunTueri«