6IASIIOTEKSTIIME TOVARNE NOVO MESTO JMf NOVOTEKS Poslovanje DO Novoteks v prvem trimesečju 1984 V prvem trimesečju letošnjega leta je bilo v DO Novoteks povprečno zaposlenih 2667 delavcev, to je za 110 delavcev manj, kot predvideva gospodarski načrt, in za 94 delavcev več kot v enakem lanskem obdobju. Naredili smo 436.413 baznih kilogramov preje, 911.509 metrov tkanin in pletenin ter 389.470 kosov konfekcijskih izdelkov v naših konferkcijah in 156.670 konfekcijskih izdelkov pri kooperantih. V tem obdobju smo prodali 592.192 metrov tkanin in pletenin na domačem trgu in 289.241 metrov tkanin na tuje trge. Konfekcijskih izdelkov smo prodali skupaj 588.944 kosov, od tega na domačem trgu 228.508 in na tujem 360.436 S celotno prodajo tkanin, pletenin, konfekcijskih izdelkov in storitev smo v prvem trimesečju letošnjega leta dosegli naslednje finančne rezultate: kosov. ____________________1 - 111 1983 celotni prihodek 942.631.561 dohodek 304,056.385 čisti dohodek 200.184.344 razdelitev čistega dohodka: — /a osebne dohodke 122,911.714 — /a skupno porabo 15,044.580 — za poslovni in rezervni sklad 62,008.803 1 _ in 1984 ind. 84/83 1.607,616.196 171 535,313.783 176 323.269.558 161 197,498.573 161 26,671.209 177 99,099.776 160 Kakor je razvidno iz primerjave z enakim obdobjem leta 1983, smo v prvih treh mesecih leta 1984 zelo povečali celotni prihodek, dohodek in čisti dohodek, tudi sredstva za osebne dohodke, skupno porabil ter sredstva za poslovni in rezervni sklad so večja kot v prvih treh mesecih lanskega leta. V primerjavi s finančnim planom pa je slika drugačna. Celotni prihodek je bil pod planom za 4' <. dohodek je dosežen s 100'\ . čisti dohodek je pod planom za 5r<. tudi sredstva za osebne dohodke so dosežena s 95',z. Skupni izvoz tkanin in konfekcijskih izdelkov je bil v prvem trimesečju dosežen v višini 251,690.482 din. kar je za 9r( več, kot je predvideval plan. in 2ri manj kot v enakem lanskem obdobju. Uvozili smo za 256,075.509 din. kar je za lrr več. kot predvideva plan. Podatki o uvozu in izvozu so preračunani na uraden (SIV) tečaj. Osebni dohodki v prvem trimesečju pa so bili naslednji: povprečje povprečje ind. 1 OZD. DE 1 — Ul 1983 1 — 111 1984 84/83 PREDILNICA METLIKA Predilnica Novo mesto priprava tkalnica a pretu ra plet Unica 1VS vodstvo tozda TKANINA KONFEKCIJA Novo m. KONFEKCIJA Vinica KONFEKCIJA Trebinje TRGOVINA DSSS EDO NOVOTEKS 12.131 18.324 151 12.893 17.641 137 11.449 16.594 145 13.452 18.590 138 12.475 17.372 139 13.169 21.121 160 16.495 23.788 144 16.006 26.125 163 12.747 17.509 137 12.959 17.259 133 10.210 17.134 168 11.413 21.500 188 13.703 19.916 145 15.598 23.593 151 12.576 19.366 154 Iz te tabele je razvidno, da jem v DO Novoteks povečali so se osebni dohodki v prime- za 54' (. rjavi z enakim lanskim obdob- TOZD TKANINA V tozdu Tkanina je bilo v prvem trimesečju povprečno zaposlenih 895 delavcev, kar je za 1% manj kot v enakem lanskem obdobju in 5% manj, kot predvideva plan. Proizvodne plane so dosegle ali presegle vse delovne enote, razen predilnice v Novem mestu, ki plana ni dosegla. Tudi produktivnost je v letošnjih prvih treh mesecih večja v primerjavi z lanskim trimesečjem v vseh delovnih enotah, razen v pripravi. Zaradi čim boljšega doseganja proizvodnih planov je bilo v tozdu opravljenih 17.008 nadur, kar je za 6% več kot v enakem lanskem obdobju, celotni plan nadur pa je dosežen z 29%. Vsi bolezenski izostanki so se povečali za 39f. najbolj so se povečale boleznine do 30 dni, in sicer za 219ž, boleznine nad 30 dni so ostale na enakem nivoju kot v prvih treh mesecih leta 1984, zmanjšal pa seje porodniški dopust, in sicer za 259?-. Količinska prodaja je bila v primerjavi s planom dosežena z 989?-, v primerjavi z enakim lanskim obdobjem pe bilo prodano za 13 manj blaga. Zaloge gotovih tkanin in pletenin so 3- marca 1984 znašale 443.244,30 metra. Izvoz je bil realiziran v višini 113,876.779 din (po SIV tečaju). Celoten izvoz je bil realiziran na konvertibilnem področju. Delavci tozda Tkanina so v prvih treh mesecih ustvarili 617.885.704 din celotnega prihodka. kar je za več kot v enakem lanskem obdobju, plan je bil presežen za 79r. Dohodek je bil 200.088.204 din. kar je za 75fr več kot v obodbju januar — marec 1983 in za 8'r več od plana. Čisti dohodek je znašal 84,317.881 din, kar je za 249?- več kot v enakem lanskem obdobju in za 29f manj, kot je predvideval plan. TOZD PREDILNICA METLIKA V metliški predilnici je bilo v letošnjih prvih treh mesecih povprečno zaposlenih 324 delavcev, kar je za 3% manj kot predvideva plan in za 1% manj kot v enakem lanskem obdobju. Proizvedli so 320.826,60 kilograma barvne preje, kar je za 1% več od planiranega in 11% več kot v enakem lanskem obdobju. Produktivnost, merjena v predenih na efektivne mere, je v primerjavi z enakim lanskim obdobjem večja za 12%, merjena v baznih kg na efektivno uro je večja za 13%, merjenja z efektivnim kg na efektivno uro pa za 7% večja. Nadur so v prvih treh mesecih naredili 935, kar je za 22% manj kot v enakem lanskem obdobju, letni plan pa je dosežen za 19%. Bolezenski izostanki so se v skupnem povečali za 4%, najbolj so se povečale boleznine nad 30 dni, in sicer za 36%, boleznine do 30 dni so večje za 7%, porodniški dopust pa seje zmanjšal za 60%. Delavci v tozdu Predilnica Metlika so v prvih treh mesecih letošnjega leta ustvarili za 281,858.643 din celotnega prihodka, kar je za 73% več kot v enakem lanskem obdobju, plan pa ni dosežen za 1%. Dohodek je bil 41,552.971 din ali za 32% več kot lani in za 1% več kot je predvideval plan. Cisti dohodek je dosežen z 29,215.488 din, kar je za 30% več kot v enakem lanskem obdobju in za 2% manj. kot predvideva plan. TOZD KONFEKCIJA I NOVO MESTO V novomeški konfekciji je bilo povprečno število zaposlenih delavcev ,250, to je za I9c manj, kot predvideva plan, in za 2% več kot v enakem lanskem obdobju. V tem času so naredili 4,729.032 izdelav-nih minut, kar je za 5% nad planom, v primerjavi z enakim lanskim obdobjem pa je narejenih za 5% manj izdelavnih minut. Produktivnost, merjena s kosi na efketivno uro, je v primerjavi z enakim lanskim obdobjem manjša za 15%, merjena s kosi na zaposlenega je manjša za 18%, merjena z izdelavnimi minutami na efektivno uro je za 3% manjša. V prvem trimesečju so v tozdu naredili tudi 6.930 nadur, kar je za 30% več kot v enakem lanskem obdobju, plan nadur je dosežen s 53%. Bolezenski izostanki so v primerjavi z enakim lanskim obdobjem višji za 2%. Najbolj so se povečale boleznine nad 30 dni, in sicer za 22%, bolezenine do 30 dni so manjše za 7%, porodniški dopust pa je manjši za 3%. V prvem kvartalu so prodali 286.618 kosov konfekcijskih izdelkov, od tega so 100.176 kosov izvozili. Z,izvozom so ustvarili 37,473.429 din (po SIV tečaju). Celotni prihodek so realizirali v višini 208,914.146 din, kar je za 82% več kot v enakem lanskem obdobju in 22% manj, kot predvideva plan. Dohodek 74,051.376din je v primerjavi z enakim lanskim obdobjem višji za 71 v primerjavi s planom pa je manjši za 24%. Čisti dohodek je znašal 40,634.189 din, kar je za 75% več kot lani in za 35% manj, kot predvideva plan za prvi kvartal. TOZD KONFEKCIJA II VINICA Tozd Konfekcija Vinica je v prvih treh mesecih letošnjega leta zaposlovala 241 delavcev, kar je za 2% manj od plana in za 3% več kot v enakem lanskem obdobju. Proizvedli so 4,676.090 izdelavnih minut, kar je za 7% nad planom, tudi v primerjavi z enakim lanskim obdobjem so naredili za 7% več izdelavnih minut. Produktivnost, merjena z izdelavnimi minutami na efektivrlo uro, je v primerjavi z enakim lanskim obdobjem večja za 13% merjena s kosi na efektivno uro je manjša za 4%, merjena s kosi na zaposlenega pa manjša za 12%. V prvih treh mesecih so naredili 1.464 nadur, celotni plan nadur pa so dosegli s 15%. Bolezenski izostanki so v primerjavi z enakim lanskim obdobjem višji za 24%. Najbolj se je povečal porodniški dopust, in sicer za 37%, boleznine do 30 dni za 28%, boleznine do 30 dni pa so se zmanjšale za 17%. V prvem trimesečju so prodali 65.191 kosov konfekcijskih izdelkov, od tega so 23.156 kosov izvozili. Z izvozom so iztržili 8,239.923 din (po SIV tečaju). Celotni prihodek je bil realiziran v višini 206,587.338 din, kar je za 105% več kot v enakem lanskem obdobju, plan je dosežen s 86%. Dohodek 32.906,977 din je v primerjavi z obdobjem januar — marec 1983 večji za 88%, plan ni dosežen za 24%, čisti dohodek 37,627.548 din je v primerjavi z enakim lanskim obdobjem višji za 105%, v primerjavi s planom pa ni dosežen za 36%. TOZD KONFEKCIJA lil TREBINJE Vprvih treh mesecih je bilo v Trebinju povprečno zaposlenih 539 delavcev, to je za 6% manj, kot predvideva plan, in 11% več kot v enakem lanskem obdobju. Naredili so 12,205.753 izdelavnih minut in s tem plan presegli za 11% ter za 39% naredili več kot v enakem lanskem obdobju. Produktivnost, merjena s kosi na efketivno uro, je v primerjavi z enakim lanskim obdobjem višja za 10% merjena s kosi na zaposlenega za 25% višja, merjena z izdelavnimi minutami na efektivno uro pa za 11% višja. Bolezenski izostanki so v skupnem seštevku manjši za 6%. Najbolj so se zmanjšale bolniške do 30 dni, in sicer za 14%, bolniške nad 30 dni so manjše za 8%, medtem ko seje porodniški dopust povečal za 7%. Tozd je prodal 237.135 kosov konfekcijskih izdelkov, od tega na domači trg 31 kosov, ostalo je izvozil. Za izvožene kose so iztržili 70,638.780 din (po SIV tečaju). Delavci v Trebinju so v prvih treh mesecih letošnjega leta ustvarili 11 1,491.297 din celotnega prihodka, kar je za 122% več kot v enakem lanskem obdobju, plan je bil presežen za 25%, dohodek je bil 96,078.075 din, kar je za 124% več kot lani in 42% več, kot je bil zastavljan s planom. Čisti dohodek 86,620.020 din je za 127% višji kot v enakem lanskem obdobju in za47% vi- šji, kot je bil zastavljen s planom. TOZD TRGOVINA V tozdu Trgovina je bilo v letošnjih prvih treh mesecih povprečno zaposlenih 119 delavcev, to je za 1% več, kot je predvideval plan, in 37% več kot v enakem lanskem obdobju. V tem času so zaposleni opravili 1009 nadur, kar je 5 nadur več kot v enakem lanskem obdobju, plan za celo leto 1984 pa je dosežen s 33%. Bolezenski izostanki so se povečali za 35%. Najbolj seje povečal porodniški dopust, in sicer za 167%, boleznine nad 30 dni so se zmanjšale za 28%. V prvih treh mesecih so naredili za 98,106.517 din celotnega prihodka, kar je za 67% več kot v enakem lanskem obdobju, plan pa so presegli za 8%. Dohodek 21,335.763 din je za 70% višji kot v lanskem letu, plan dohodka je presežen za 22% Čisti dohodek 11,201.288 din je v primerjavi z enakim lanskim obdobjem višji za 40%, v primerjavi s planom pa je višji za 12%. DELAVSKI SVET DELOVNE ORGANIZACIJE: iz tozd Predilnica Metlika: Vlasta Rus, Anton Gregorčič, Jože Milavec 11 in Šemca Ramič, iz tozda Tkanina: Anton Kaferle, Vinko Hribar, F ranc Pavlin, Bojan Florjančič, Vida Zupančič, Ivan Jakše, Ana Luzar, Janez Jerman. Ivan Pate, Nada Durič, Herman Koprivnik in Katica Zuanovič, iz tozda Konfekcija 1 Novo mesto: Pavla Drenik, Martin Radež in Brane Derganc, iz tozda Konfekcija 11 Vinica: Janko Balkovec, Jože Starešinič in Silva Tomec, iz. tozda Konfekcija lil Trebi nje: Jasna Pivodič, Miralema Borozan, Dob-rila Simovič, Radojka Dursun in Draga Ninkovič, iz tozda Trgovina: Brane Bec in Gojko Stanič, iz delovne skupnosti skupnih služb: Marija Aš, Slavka Čeh in Miha Legan. DELAVSKI SVET TOZDA PREDILNICA METLIKA: Zvonkovič Josip, Kukman Ivan 11, Vlašič Rudolf, Milavec Jože II. JožeCajnar Ruža Lukunič, Janez Gregorič, Urška Nemanič, Alojzij Gregorič, Anica Muc, Jože Bajuk, Anton Ivec, Daniel Starec, Nada DELOVNA SKUPNOST SKUPNIH SLUŽB V prvem trimesečju letošnjega leta je bilo povprečno zaposlenih 299 delavcev, to je za 4% manj, kot predvideva plan, in za 3% več kot v enakem lanskem obdobju. V tem času je bilo opravljenih 2.555 nadur, kar je za 51% več kot v enakem lanskem obdobju, celotni plan nadur pa je bil realiziran s 36%. V skupnem so se bolezenski izostanki zmanjšali, in sicer za 2%. V primerjavi z enakim lanskim obdobjem se je povečal samo porodniški dopust, in sicer za 32%, boleznine do 30 dni so manjše za 27%. Celotni prihodek delovne skupnosti skupnih služb je bil 82,972.551 din, kar je za 51% več kot v enakem lanskem obdobju in 2% več, kolje bilo planirano. Dohodek 39,200.416 din je v primerjavi z letom poprej večji za 52%, v primerjavi s planom pa manjši za 3%. Čisti dohodek 33.643.144 din je v primerjavi z letom poprej večji za 52%, v primerjavi s planom pa za 2% manjši. Plansko analitska služba Kočevar in Mirko Stopar. Predsednik DS je Mirko Stopar. DELAVSKI SVET TOZDA TKANINA: Vilko Zupančič, Anton Janc, Andreja Starič, Vida šenica, Marija Brezovar, Marija Matoh, Ludva Novak, Marjeta Turk. Anica Pintar, Milan Radovanovič, Pavla Slak. Jožica Hočevar. Jožica Kavšek, Nevenka Korasa, Drago Žučak, Janez Potočar. Franc Krakar, Joži Kovačič, Dani Pirnar. Slavka Marolt, Fani Kukman, Franc Kastelic, Gusta Stipič, Peter Bukovec, Pavla Zajc, Vojko Stopar, Franc Majcen, Ivan Špringer, Jože Jerman, Jože Muhič in Vera Hočevar. Predsednik delavskega sveta je Franc Kastelic, njegov namestnik pa Ivan Šringer. DELAVSKI SVET TOZDA KONFEKCIJA I: Ludvik Grivec, Milka Šircelj, Ivanka Miklič, Draga Rapuš, Angelca Štrbenc, Olga Bukovinski, Franc Bartolj, Marija Bregar, Joži Sever, Ljuba Adamič, Marija Lukšič, Ana Strel, Lidija Murgelj, Nevenka Da-vidovič, Slavko Barčič, Marija Drašler in Jože Klobučar. Predsednik delavskega sveta je Jože Klobučar, njegov namestnik pa Angelca Štrbenc. DELAVSKI SVET TOZDA KONFEKCIJA II: Miroslav Čemas, Marija Keser, Milica Čepuran, Fanika Papa, Martina Šuklje, Ivanka Rajnik, Stanislav Pavlakovič, Cedo (Nadaljevanje na 4. strani) NOVI ČLANI ORGANOV UPRAVLJANJA Na volitvah, ki so bile izvedene marca, smo izvolili nove člane samoupravnih organov delov ne organizacije, temeljnih organizacij in DSSS. V samoupravne organe so bili izvoljeni: Rajšič, Marica Peršič, Pavla Radojčič, Pavla Stegne, Branko Flajnik, Branko Papa, Anica Grdun in Ivan Keser. Predsednik delavskega sveta je Stanislav Pavlakovič, njegov namestnik pa Anica Grdun. DELAVSKI SVET TOZDA KONFEKCIJA III: Jovanka Kojovič, Milka Šegrt, Zora Delmo, Stana Bjelica, Nada Brkič, Zdravka Ružič, Mirsada Džubur, Milica Pejovič, Borika Čečur, Lenka Mičeta, Danica Vuči-nič, Nada Krstovič, Jela Pejovič, Mičun Šaranac,# Slavko Petkovič, Jasna Pivodič, Miralema Borozan, Dobrila Simovič, Ra-dojka Dursun in Draga Ninkovič. DELAVSKI SVET TOZDA TRGOVINA: Mojca Peroci. Marjan Pirc. Tončka Barbič, Vilko Kambič, Slavica Radojčič, Mu-hamed Aljovič, Dobriša Mojstorovič, Mirko Cvetkovič in Jagoda Petkovič. Predsednik delavskega sveta je Marjan Pirc, njegov namestnik pa Tončka Barbič. DELAVSKI SVET DELOVNE SKUPNOSTI SKUPNIH SLUŽB: Darja Novinec, Anica Bartolj, Slava Božič, Vili Sitar, Andreja Srebrnjak, Slava Bartelj, Marjana Gorše, Janez Turk, Cirila Kušer, Silva Kostrevc, Anton Bojane, Slavko Dravinec, Hinko Šintler, Metka Seliškar in Valentin Levstik. Predsednik delavskega sveta je Hinko Šintler, njegov namestnik pa Metka Seliškar. KOMISIJA ZA SAMOUPRAVNO DELAVSKO KONTROLO DELOVNE ORGANIZACIJE: Jože Vraničar iz tozda Predilnica Metlika, Ivan Hrastar iz tozda Tkanina, Ludvik Mežan iz tozda Konfekcija I, Jože Adlešič iz tozda Konfekcija II Vinica, Milorad Ninkovič iz tozda Konfekcija III Trebinje, Jelka Kastelic iz tozda Trgovina in Jože Auersperger iz DSSS. KOMISIJA ZA SAMOUPRAVNO DELAVSKO KONTROLO TOZDA PREDILNICA METLIKA: Anton Panjan, Jože Vraničar, Slavko Pereško, Biserka Skok in Josip Sudac. KOMISIJA ZA SAMOUPRAVNO DELAVSKO KONTROLO TOZDA TKANINA: Franc Brezovar, Marinka Dvornik, Anica Sluga, Stane Jarc in Drago Novak. KOMISIJA ZA SAMOUPRAVNO DELAVSKO KONTROLO TOZDA KONFEKCIJA I: Ana Jerič, Jože Rozman, Katica Vuk-manovič, Zdenka Pužina in Janja Rezelj. KOMISIJA ZA SAMOUPRAVNO DELAVSKO KONTROLO TOZDA KONFEKCIJA II: Jože Adlešič, Zdravko Gračan, Anica Peršič. Jože Starešinič in Marica Mravinec. KOMISIJA ZA SAMOUPRAVNO DELAVSKO KONTROLO TOZDA KONFEKCIJA III: Savo Novčič, Draga Ninkovič, Branka Kolak, Munira Nikontovič in Jovanka Spaič. KOMISIJA ZA SAMOUPRAVNO DELAVSKO KONTROLO DSSS Štefka Bele, Danica Hrastar, Marjan Erpe, Jože Krakar in Stane Avsec. SKUPNA DISCIPLINSKA KOMISIJA NA SEDEŽU DELOVNE ORGANIZACIJE: Ludvik Grivec iz tozda Konfekcija I (predsednik), Ivan Kocjančič iz tozda Tkanina (namestnik predsednika), člani: Ivanka Jeglič, Slobodan Maksimovič in Marija Obradovič iz tozda Trgovina, Antonija Kokalj in Jože Vrščaj iz tozda Konfekcija L Bojan Luzar in Gojko Vezmar iz tozda Tkanina, Martin Aš, Srečko Lamut in Jožica Peterlin iz DSSS, zunanji člani disciplinske komisije pa Igor Vizjak iz Novolesa, Marjan Hren iz 1MV in Nego Ilič iz Šolskega centra za gostinstvo in turizem. DISCIPLINSKA KOMISIJA TOZDA PREDILNICA METLIKA: Anton Panjan, Anton Štefanič, Štefka Orlič (člani), predsednik komisije je Graša Mijo, namestnik predsednika Ivan Novosel, zunanja člana pa Ljudmila Cindrič in Velimir Jezerinac. DISCIPLINSKA KOMISIJA TOZDA KONFEKCIJA II: Anica Balkovec, Stane Štefančič, Jože Juršinič, Katica Starešinič (člani), predsednik komisije je Viljenka Špehar, zunanja člana pa Vlado Grdun in Ivica Rajlgelj. DISCIPLINSKA KOMISIJA TOZDA KONFEKCIJA III: Kimeta Demirovič, Danica Krunič, Hu-sna Bajrič, Sadika Kapic, Hasreta Bogovič, zunanji člani pa so Pero Perkušič, Nebojša Gobovič in Radmila Čihorič. Na prvih, konstituitivnih sejah so delavski sveti temeljnih organizacij in DSSS imenovali člane v komisije delavskega sveta, in to: KOMISIJA ZA DELOVNA RAZMERJA TOZDA PREDILNICA METLIKA: Stane Jelenčič, Jože Šuštar, Rudolf Vlašič, Martina Stazinski in Anton Panjan. KOMISIJA ZA DELOVNA RAZMERJA TOZDA TKANINA: Drago Novak, Marija Gliha, Marija Cvetkovič, Milan Jakše in Bojan Luzar. Predsednik komisije je Drago Novak. KOMISIJA ZA DELOVNA RAZMERJA TOZDA KONFEKCIJA I: Joži Kump, Vesna Panijan, Jelka Krivec, Marija Božič in Pavla Drenik. Predsednik komisije je Pavla Drenik. KOMISIJA ZA DELOVNA RAZMERJA TOZDA KONFEKCIJA II: Ivanka Moravec, Jože Starešinič, Branko Papa, Marija Kobe in Anica Balkovec. Predsednik komisije je Ivanka Moravec. KOMISIJA ZA DELOVNA RAZMERJA TOZDA TRGOVINA: Mojca Peroci, Džemal Murga in Marjana Pečnik. KOMISIJA ZA DELOVNA RAZMERJA DSSS: Jožica Šutar, Neva Kovačič, Agata Dular, Vanda Erpe in Bogo Kocjančič. Predsednik komisije je Agata Dular. IZVRŠNI ODBOR DELAVSKEGA SVETA TOZDA PREDILNICA METLIKA: Jože Milavec II. Katica Radenovič, Anton Ivec, Jože Matjašič in Rudolf Vlašič. IZVRŠNI ODBOR DELAVSKEGA SVETA TOZDA TKANINA: Mirt Kos, Martina Kroni, Ludvik Lužar, Ivanka Sančanin, Anka Turk. Joži Zupančič in Mirjana Žižek. Predsednik izvršnega odbora je Mirt Kos. IZVRŠNI ODBOR DELAVSKEGA SVETA TOZDA KONFEKCIJA II VINICA: Ivan Keser, Čedo Rajšič, Branko Papa, Fanika Papa, Stanislav Pavlakovič, Miroslav Čemas in Anica Grdun. Predsednik izvršnega odbora je Ivan Keser. IZVRŠNI ODBOR DELAVSKEGA SVETA TOZDA KONFEKCIJA I: Joži Sever, Slavica Vesel-Šenica, Rudi Gazvoda, Jože Mitag, Dani Fink, Janja Rezelj in Darinka Kulovec. IZVRŠNI ODBOR DELAVSKEGA SVETA TOZDA TRGOVINA: Rozi Slak, Marija Piletič, Jože Nastav, Anka Pešikan in Bratislav Milenkovič. IZVRŠNI ODBOR DELAVSKEGA SVETA DSSS: Marija Travižan, Janez Gliha, Majda Špoljar, Irena Šepetave, Poldka Tomazin, Ida Škerlj in Stane Vidmar. Predsednik izvršnega odbora je Marija Travižan. SKUPNA STANOVANJSKA KOMISIJA NA SEDEŽU DO: Janez Bele in Matija Kramar iz tozda Tkanina, Franc Murgelj in Darinka Udovč iz Konfekcija I, Ivanka Jeglič in Karel Florjančič iz tozda Trgovina, Marjana Žibert in Malči Pelko iz DSSS. KOMISIJE ZA NABAVO IN ODPIS OSNOVNIH SREDSTEV PO TOZDIH IN DSSS: TOZD PREDILNICA METLIKA: Ivan Kukman, Anton Gregorčič in Jože Šuštar. TOZD TKANINA: Jože Staniša, Rudi Zupan in Ludvik Lužar. TOZD KONFEKCIJA I NOVO MESTO: Anton Klemenčič, Milan Močnik, Ludvik Mežan. TOZD KONFEKCIJA II Vinica: Janko Balkovec, Ivan Vranič in Marija Štefančič. TOZD TRGOVINA: Brane Bec, Darinka Gliha in Mija Štamfelj. DSSS Slavka Bruner, Marjeta Lučič in Tončka Kovačič. STANOVANJSKA KOMISIJA TOZDA PREDILNICA Metlika: Ivan Novosel, Janez Gregorič, Henrik Sušanj, Anica Leskošek in Dragica Bratina. STANOVANJSKA KOMISIJA TOZDA KONFEKCIJA II Vinica: Jože Starešinič, Franc Moravec in Marica Sudac. KOMISIJA ZA NORME TOZDA KONFEKCIJA I: Joži Petan, Alojz Gorenc, Jelka Krivec, Ana Pucelj in Pavla Drenik. KOMISIJA ZA NORME TOZDA KONFEKCIJA II: Viljenka Špehar, Mariča Špehar, Čedo Rajšič, Nedeljko Žučak in Marija Kobe. KOMISIJA ZA REKLAMACIJE TOZDA TKANINA: Riko Resnik, Mirjana Bavčar, Bojan Čeh. Ratomir Pešič in vodja enote, katere probleme se obravnava. ANICA Nove naloge DPO v Novoteksu Sindikat si je,v programu dela za leto 1984 zadal za nalogo organiziranje javnih razprav, v katerih naj bi delavci izrazili svoje interese in težnje pa tudi oblikovali skupna stališča do vseh ključnih vprašanj, sodelovali pri izdelavi meril in določanju politike za pridobivanje in razporejanje dohodka, več pozornosti pa bo potrebno posvetiti kadrovanju. Spremljati bo potrebno delo delegatov, saj vidimo, da so povratne informacije zelo slabe ali pa jih sploh ni. Prav tako bo potrebno sodelovati z ostalimi OO ZS v DO, kajti velikokrat se dogaja, da določene akcije niso dobro organizirane oziroma se pojavljajo tozdovske težnje. Izboljšati bomo morali tudi pogoje za delo, o tem razmišljamo že več let, vendar brez uspeha. Za boljše delo v OO ZS tozda Konfekcija I Novo mesto bo skrbel 10(11 članov) sindikalnih skupin: 1. Jože Mišmaš, 2. Alojz Gorenc, 3. Darinka Udovč 4. Rezi Župan 5. Sonja Milag 6. Jožica Mohar I 7. Anica Jarc 8. Jelica Spasovski 9. Josip Dobninič 10. Joži Petan, 11. Greta Fink Delo mladinske organizacije v tozdu je zamrlo, vendar pa smo za to krivi vsi, ker nismo mladino, ko smo videli, da ne dela, prebudili in aktivirali. Zato sta si sindikat in ZK zadala nalogo, da zadolžita člane OO ZSM, ki bodo izpeljali volilno-programsko konferenco. Člani OO ZK so si zadali tele naloge za čas od 1984 do 1986: — boriti se proti vsem oblikam neopravičene splošne porabe, — zmanjšati režijo, kjer je to možno, — izboljšati proizvodnjo, — izboriti večji ugled v organizaciji, kot ga imamo, — boriti se proti raznim neutemeljenim izjavam, — zmanjšati vse oblike porabe (reprezentanca, potovanja), — zasledovati štipendijsko politiko, — dviganje izobrazbe, — biti bolj aktivni kot do sedaj, — stremeti za pravilno vrednotenje OD in dela, — preprečevati razne negativne pojave, kot so nacionalizem, šovinizem, — na nivoju DO Novoteks je potrebna večja povezava članov ZK, kot je bila do sedaj. — kadrovanje mladih v ZK, — z delom dokazati pripadnost članstvu ZK, — izpolnjevati vse naloge, ki nam jih nalaga OK ZK Novo mesto. Za izpeljavo vseh nalog, ki so si jih zadali člani ZK, bo skrbel sekretariat v sestavi: Jože Mitag, Zdenko Židanik, Brane Derganc, Mitra Petkovič in Borjana Jenkovič. JELICA SPASOVSKI Konec maja bomo dobili stroj za valjkanje in pranje tkanin, tako da bo proizvodnja tkanin, katere se morajo po tem postopku obdelovati, tekla nemoteno. V aprilu in maju imamo premajhne kapacitete valjkanja, zato so zastoji pri proizvodnji tovrstnih tkanin, kar se odraža tudi pri doseganju količinske proizvodnje v oplementilnici. V končni fazi je tudi ureditev strojnega parka za pripravo materiala (česanca) za barvanje pa tudi prva faza raztezanja v Predilnici Metlika. Sklenjeno je tudi, da se en strižni stroj preuredi, glede na rezultate le-tega se bo odločilo za ostala dva stroja. V naslednjem mesecu bodo v delovno organizacijo prispeli še ostali najnujnejši razervni deli za stroje. Da bi se čim prej odstranilo večji del pomanjkljivosti, so nekatera dela prevzele tudi druge organizacijam. c) Preveriti in, če je potrebno, precizirati tehnološke postopke. Ves čas delovanja predsana-cijskega odbora seje intezivno delalo v barvarni na preverjanju in preciziranju tehnologije. Rezultati kažejo, da smo na pravi poti (v predilnicah je viden napredek s strani predelave materiala). V apreturi se je za dosedanjo spomladansko kot tudi za jesensko kolekcijo artiklov preverilo in preciziralo tehnološke postopke. d) Napraviti program rekonstrukcij obstoječe tehnologije. Posnetek stanja obstoječe tehnologije je narejen in to glede na programsko usmeritev metražne proizvodnje, da bi v nekaj letih prešli na letno proizvodnjo naslednjih tkanin: 1. blizu 1,800.000 m tkanin iz česanih prej PE/volna in 100% volne, 2. blizu 1,000.000 m tkanin, izdelanih iz preje: a) od PES, cela, bombaža, b) od PES, lana, svile, volne (in drugih surovin), 3. blizu 350.000 m tkanin, izdelanih iz mikane preje. Čim prej je potrebno izdelati program rekonstrukcij obstoječe tehnologije, s tem da bi čim več potrebne preje izdelovali v delovni organizaciji. e) Dopolniti sistem nagrajevanja tako, da bo dobro opravljeno delo bolje nagrajeno kot slabo opravljeno delo. Ob usklajevanju naših samoupravnih aktov z zakonskimi Poročilo predsanacijskega odbora PREGLED IZVRŠEVANJA UKREPOV PREDSANACIJSKEGA ODBORA ZA ODPRAVO MOTENJ V METRAŽNEM DELU PROIZVODNJE Izvrševanje sprejetih ukrepov je naslednje: 1. Takojšnji — trenutni ukrepi a) Čimprej doseči v proizvodnji planske količine ter primerno kvaliteto proizvodnje z boljšo organizacijo in predvsem z motiviranjem organizatorjev proizvodnje. Z gotovostjo lahko trdimo, da so rezultati pod to točko uspešno doseženi. Plani količinske proizvodnje so namreč v zadnjih mesecih doseženi in preseženi, kvaliteta proizvodnje je primerna (ni pa še dovolj dobra), najvažnejše pa je to, da se je asortiman proizvodnje skoraj v celoti približal naročilom prodaje. b) Čimprej rešiti najbolj kritične kadrovske probleme. Nekaj strokovnih delavcev je bilo zaradi potrebe prerazporejenih na druga dela in naloge. Nismo pa uspeli pridobiti dovolj strojnih ključavničarjev za vzdrževanje pa tudi ne ljudi za triizmensko delo. Na tem področju mora kadrovska služba še nadalje vlagati vse napore. 2. Kratkoročni ukrepi v letu 1984 a) Doseči, da bo kvaliteta proizvodnje stalna. Kvaliteta proizvedenih tkanin in pletenin se je v zadnjih mesecih izboljšala, v marcu je bilo II. kakovosti in ostankov do 3 m dolžine proizvedenih 3,68%, kratkih kosov od 3 do 9 m dolžine pa 2,36%. V aprilu pa je bilo II. kakovosti in ostankov do 3 m dolžine 3,20%, kratkih kosov pa 2,40%. Daje kvaliteta proizvedenih tkanin in pletenin boljša, je prispevalo kvalitetnejše delo v celotni proizvodnji. Odločilni prispevek pa je vsekakor kvalitetnejše delo (spoštovanje tehnoloških postopkovj v barvarni in v predilnicah. Se nadalje pa je potrebno vztrajati, da se bodo tehnološki postopki v proizvodnji pravilno izvajali ter da bo vzdrževanje strojev čim boljše, tako da se bo kvaliteta proizvodnje še izboljšala in da bo stalna. b) Odstraniti najbolj pereče probleme v tehnološkem procesu. Lahko rečemo, da smo zadovoljivo odstranjevali tiste probleme v tehnološkem procesu, za katere smo dobili potrebne materiale (rezervne dele) in imeli kapacitete v strokovnih kadrih, predvsem z večjim angažiranjem IVS, delavnice v tozdu Predilnica Metlika in strokovnega tehnološkega kadra. 'fV J"** določili za to področje se pripravlja dopolnitev sistema nagrajevanja po delu (učinkovitost, za kvaliteto dela, za maksimalno izrabljeni delovni čas, za večizmensko delo, uvedba razponov). 3. Dolgoročni ukrepi, s katerimi je potrebno takoj začeti z največjo intenziteto a) Iskati nove programe proizvodnje. Poročilo o uvajanju računalniške spremljave proizvodnje tkanin Odbor smatra, da se je premalo konkretnega naredilo na programih neoblačilnega tekstila in da se mora delo na tem področju pospešiti. b) Politika kadrovanja. Predsanacijski odbor ugotavlja, da so odgovori in razprave, ki so bili na kolegiju in operativnem štabu, usmerjeni v reševanje kadrovske politike. Kadrovska služba mora kadrovsko politiko dolgoročno opredeliti, nenehno delati za reševanje le-te. plan stanje predvideno 1. spremljava 29.9.1983 izvedeno 1.5. dalje 2. obračun naročil, kapa- citetno in materialno 29.9.1983 izvedeno od 1.5. dalje 3. materialna spremljava 1.1.1984 četrti kvartal 1. Spremljava proizvodnje ni stekla po predvidenem programu, ker kolekcija ni bila šifrirana s strani desinature in ker niso bili dokončani vsi spremljajoči programi izpisov, programi vračanja kosov, spreminjanje desenov (barvanje) in spremljava izhodne kvalitete gotovih tkanin, kar je bila dolžna narediti služba AOP. S 1. majem pa je program spremljave proizvodnje stekel. 2. Obračun naročil (kapa-citetno in materialno) je končno pripravljen in se lahko uporab blja. Inventivna dejavnost v naši Komisija za inventivno dejavnost je v svojem mandatnem obdobju delovala v dveh smereh in sicer: 1. Spodbujanje inventivne dejavnosti DS temeljnih organizacij in CDS je predlagal, da se uvede ob nadomestilih za uporabo koristnega predloga, tehnične izboljšave ali izuma še enkratna nagrada za vsak prek komisije ugotovljen koristen predlog v višini, ki jo z letnim planom določi DS tozda in CDS. Delavski sveti so predlog sprejeli in določili višino enkratne nagrade: za leto 1982/83 500 din, za leto 1983/84 pa 1000 din. Nadalje je komisija imenovala še pomožne komisije za inovacije po tozdih, v tozdu Tkanina pa po DE. Na pobudo komisije 3. Materialna spremljava še ni pripravljena niti s strani proizvodnje (urejenost skladišč — medfaznih) niti s strani službe AOP. Priznati pa moramo, da na tem področju s strani proizvodnje nismo insisti-rali, ker moramo pred tem urediti skladiščenje enojne in dvojne preje, kar pa zahteva večja materialna sredstva. 4. Potrebno je večje priza- devanje službe AOP in tudi drugih spremljajočih služb, če hočemo, da bodo vsi predvideni programi realizirani in uporabljeni. p K DO so prenešene pristojnosti za podelitev nagrade in določitev višine nagrade iz CDS na DS tozdov, CDS pa si je pridržal pravico podeljevati posebno priznanje posameznim delavcem za uspešno inovatorsko delo. Nadalje je komisija poskušala s strokovnimi delavci DO pripraviti razpise za reševanje posebno pereče problematike, vendar na tem področju ni bila uspešna. 2. Strokovna obdelava in obravnava koristnih predlogov Komisija je obravnavala več predlogov in bila za naslednje predloge: — Ivan Keser: poenostavitev operacije luknjanje hlačnic, — Nedeljko Zučak in Zvone Stanišič: poenostavitev za- likavanja hlačnih žepov, — Gojko Cukut: koristen predlog za prihranek osnovnega materiala pri izdelavi hlač, — Ivan Kocjančič: naprava za spenjanje kart, — Anton Kostrevc: priprava za izdelavo votkovne zaus-tavke in izdelava čolnične zavore, — Ivan Jakše: lepljenje tkalskih grebenov in regalov za tkalske grebene, — Milan Močnik: poenostavitev poentiranja, — Vlado Dular: raztezalni glavniki na sušilnem stroju — poenostavitev čiščenja, sušilno termofiksirni stroj (usposobitev dela z drugim motorjem), dograditev sesalne črpalke na ATI sušilnem stroju, struženje likalnega valja doma, poenostavitev tesnenja likalnega valja, vgraditev filtra na sušilni stroj, izdelava mokrofiksirne-ga stroja, kjer so sodelovali še Ivan Springer, Slavko Dra-vinec, Ciril Pirc in strokovni delavci elektro delavnice, — Milan Majcen: merjenje pletenin na stroju za odpiranje, — Peter Bukovec: zamenjava plastičnih obročkov s kovinskimi na predsukalnih cevkah, izdelava vodilnih valjčkov na predsukalnih strojih, izdelava sklopke za pogon galete, zamenjava plastičnih podložk za PS, zamenjava objemnih obročkov za PS — vretena, izdelava napenjalcev na predsukanju, koriščenje odpadnega voskina, zamenjava kovinskih puš s plastičnimi, predelava vreten na auto-conerju — Bojan Florjančič: zamenjava ležajev na PS vretenih, izdelava držala vretena na dosukanju. V obdelavi pa so še predlogi iz tozda Predilnica Metlika. Za vse zgoraj omenjene koristne predloge je komisija (in DS temeljnih organizacij) odobrila izplačilo v skupnem znesku 21.506 din. S tem smatramo, da smo kot komisija v mandatnem obdobju zadovoljivo opravili svojo nalogo. Vsekakor pa mislimo, da se da na tem področju še veliko narediti, tako na področju vzdrževanje kakor tudi na področju tehnologije. Predsednik komisije ZVONE BAVČAR ZANIMIVOSTI Kako izgledajo celulozna vlakna v vzdolžnem in prečnem prerezu Bombaž: rs««*** ’ A ■ vzdolžni prerez prečni prerez vzdolžni prerez prečni prerez Viskoza: :: Dopisujte v vaše in naše j: glasilo! ::::::::::::::::::::::::::::::::::::::: vzdolžni prerež Delovanje DITT Dolenjske v mandatnem obdobju 1982-1984 V prostorih hotela Metropol je bil 5. maja občni zbor DITT Dolenjske, katerega člani so tekstilni inženirji in tehniki iz Novoteksa in Laboda. Na občnem zboru smo razpravljali o dosedanjem delu, o smernicah za bodoče delo in izvolili novo vodstvo. Za predsednika je izvoljen Jože Miklič, inž. za tajnika Anica Resnik in za blagajnika Anica Zupan. V obdobju od 1982 do 1984 je DITT Dolenjske delovalo predvsem na področju izobraževanja, kar nam potrjujejo številna predavanja in ekskurzije, ki so bile izvedene v okviru celotne organizacije DITT, kakor tudi tista predavanja, ki so bila izključno stvar dogovora ene DO ali tozdov (npr. predenje — Metlika, tkanje idr.). Ob organiziranju predavanj smo pripravili tudi srečanja vseh naših članov. Aktivnost predavanj seje povečala po 1TMI 83, ker smo poskušali vse novosti, ki so bile prikazane, prenesti in predstaviti vsem članom. Organizirana predavanja v Novoteksu so bila: — „Varstvo okolja, odpadne vode in vpliv čistoče na kvaliteto”, ki so ga pripravili zdravnica Gazvodova, tovariša Berlan in Resnik, — ..Operativni načrt ukrepov in aktivnosti za boljše poslovanje v zaostrenih pogojih za gospodarjenje”, ki gaje podal direktor Novoteksa, tov. Pavlin, — v letih 1982, 1983 in 1984 smo organizirali prikaz in razgovor na temo „Metražna in konfekcijska kolekcija s problematiko izdelave”, ki so ga vodili tovariši Kovačič, Bavčar in Petrič, — 8. marca 1983 smo organizirali malo proslavo za članice društva s predavanjem na temo ..Aktualna vprašanja poslovanja v DO Novoteks”, ki ga je podal direktor Novoteksa, tov. Pavlin, podobno predavanje je bilo 8. marca 1984, — organizirali smo srečanje s člani DO Labod s predstavitvijo DO Novoteks, ki jo je predstavil tov. Bavčar, in s temo ..Novosti v tekstilni industriji s poudarkom na opremi za konfekcijsko industrij-o”, kar sta podala tovariša Kurpes in Petrič, — ..Analizo razvojnih možnosti občine Novo mesto do leta 2000” je podal Marjan Ravbar, — v predilnici Metlika je bilo srečanje s temo ..Novosti v tehnologiji predenja (SIROS-PUN postopek, PARAFIL postopek, SELEFTW1ST postopek in vozljanje s spliceri — brez vozalov, postopek predenja mikanke in mikanke po DREF postopku)” so podali tovariši iz Novoteksa: Bavčar, Miklič, Jelenčič,vPavlin in iz Tekstilane tov. Štefančič, na srečanju so poleg članov našega društva prisostvovali tudi gostje predilnic iz Krapine, Zaboka, Karlovca in Kočevja, ki so sodelovali tudi v razpravi o posameznih postopkih predenja, — predavanja na temo „Več-fazno in triaksialno tkanje” prof. dr. Danila Jakšiča in ..Primerjava brezčolničnih tkalskih strojev SULZER in STB”, ki jih je imel Matija Kramar, — predavanje ..Poslovni, proizvodni informacijski proces, demonstracija s podatki pretoka informacij na računalniku” je imel tov. Urek. Ob predavanjih smo imeli tudi ekskurzije v tovarnah: — 1B1 Kranj in DO Gorenjska oblačila v Kranju, — DO Varteks v Varaždinu in izlet v Budimpešto, — DO Labod, kjer nas je sprejel direktor M. Bratož, ki je podal tudi prikaz poslovanja in razvoja DO kakor tudi dohodkovne odnose znotraj DO in sistem nagrajevanja delavcev, — v marcu 1983 je bila v Novoteksu organizirana skupna seja ZITT Slovenije in Z1TT Hrvaške z referatom in razpravo na temo: „Moderni-zacija, produktivnost, izvoz”, ki jo je podal Črne Zvone, — udeležili smo se simpozija o novostih v tekstilni tehnologiji v Ljubljani, — ob 30-letnici ZITT Slovenije v Mariboru smo organizirali obisk večjega števila naših članov, podan je bil referat „Izvoz tekstilne industrije in možnosti uporabe blagovnih kreditov za izvozno proizvodnjo”, — udeležili smo se tudi zimskih športnih iger tekstilcev. V tem obdobju so naši člani, strokovni delavci Novoteksa, obiskali več delovnih organizacij z enako oziroma podobno proizvodnjo in poslovno problematiko. Obiski so bili organizirani s ciljem reševanja posameznih tehnoloških problemov in zaradi medsebojnega sodelovanja. V tem času so bili naši člani aktivni tudi na področju izvajanja gospodarske stabilizacije pri vsakodnevnem delu in kot delegati v samoupravnih organih, organizacijah, družbenopolitičnih skupnostih, kakor tudi pri uvajanju nove tehnologije, varčevanju energije in repromate-riala. Na ta način prihaja tudi do afirmacije znanja. Na področju večjega izkoriščanja domačih surovin in s tem tudi večjega uveljavljanja strokovnega dela pa čaka naše člane še težka naloga, ki mora imeti za vse tehnike in inženirje pa tudi za naše društvo prednostni pomen. V glavnem lahko rečemo, da smo, razen na področju inventivne dejavnosti, izvrševali zastavljene naloge. Kljub temu da se nahajamo v času, ko je potrebno prihraniti na področju surovin kot tudi rezervnih delov, ko ni deviz za nove stroje in se zaradi tega predvsem na području vzdrževanja pa tudi na drugih področjih razvija inventivna dejavnost, ta ne najde pravega mesta v naših delovnih organizacijah. V Novoteksu pa se je v zadnjem času tudi na tem področju premaknilo na bolje, saj je več naših delavcev dobilo za svoje inovacijsko delo tudi materialno priznanje. V to dejavnost bo potrebno vložiti še večje napore in vztrajati, da končno tudi inovacijska dejavnost najde pravo mesto v delu naših članov, v delu društva in v delovni organizaciji. Kljub vsemu pa lahko rečemo, da nismo dosegli zadovoljive povezave društva z delovno organizacijo, oz. večina članov ni dovolj seznanjena z zastavljenimi nalogami posameznega tozda na področju razvoja in uvajanja novih programov, kjer bi lahko veliko naredili. Društvo je premalo vključeno v razvojne naloge naše regije na področju tekstilne industrije in njene afirmacije. Ko ocenjujemo naše delo, lahko ugotovimo, da smo dosegli dobre rezultate pri izpolnjevanju našega programa dela. Za izkazano razumevanje in podporo se zahvaljujem direktorju Novoteksa, tov. Pavlinu, in direktorju Laboda, tov. Bratožu, kakor tudi ostalim, ki so kakorkoli s svojim delovanjem pripomogli k boljšemu delu društva. Predsednik DITT Dolenjske MIRJANA BAVČAR, dipl. inž. prečni prerez J * * » 4 W T G re-A L)E Dcla Ob£B>N/ DOHODAl LJU DJL m hcailih 7.a uaurev OSe&NlM DOHObKOV ODHODKI MATERIAL — DENAR — ČAS — LJUDJE — Organizacijska povezava med materialom in človekom je vsekakor tehnika izdelave in fiziologije dela. Organizacijska povezava med denarjem in časom je organizacija in finančna sredstva (rešena ali nerešena). Prikazane vezi in vpliv priprave dela nanje dokazujejo, da je priprava dela resnično osrednje dogajanje v delovni organizaciji. Z ozirom na takšen pomen in vpliv priprave dela na dogodke v diklusu proizvajanja bo vsekakor zelo važno, kje in kako jo bomo vključili v organizacijo OZD. Najbolj običajni so tile primeri. (slika 2) @@ © © Proizvodni ciklus veže te potenciale med seboj v neločljivo celoto. Shematsko prikazano je ta vez linearna in diagonalna. Organizacijska povezava med materialom in denarjem nam daje stroške, kar je domena komerciale, nabave in računovodstva. Povezava med denarjem in ljudmi nam izkazuje zaslužek, kar je domena pravilnika o razdeljevanju osebnih dohodkov. — Organizacijska povezava med časom in človekom nam narekuje delo, kar je domena priprave dela. Priprava dela je linijsko vključena v organigram, in sicer v vrsto (rang). Druga možnost je, da je priprava dela organ tehničnega sektorja, ki pa je linijsko vključen v vrsto sektorjev in vključuje tudi proizvodnjo. določbo 1. točke tega sklepa po svobodnem preudarku dodeli denarno pomoč ali pa jo odreče, če ugotovi, da živi otrok v težjih ali ugodnejših socialnih razmerah. 6. Komisija za uveljavljanje pravic lahko dodeli otroku, ki živi na območju občine, enkratno, večkratno ali stalno pomoč v funkcionalni obliki ali denarju. Pri presoji upravičenosti do te pomoči komisija za uveljavljanje pravic upošteva okoliščine, v katerih otrok živi. Enkratna denarna pomoč za otroke je namenjena za nakup njegove garderobe in se dodeljuje enkrat letno v obliki vrednostnih bonov. Pomoč lahko dobi otrok, ki zaradi težkega socialnega stanja družine nima primerne garderobe. Višina te pomoči znaša 2.500 ali 5.000 din, odvisno od ugotovljenega socialnega stanja. Pomoč se lahko dodeli na pobudo krajevne skupnosti, šole, delovne organizacije, pri kateri je zaposlen otrokov roditelj, patronažne službe in Centra za socialno delo. 7. Denarna pomoč se izplačuje roditelju, drugi fizični ali prav- ni osebi, ki pretežno skrbi za otroka. Za otroke, ki so vključeni v vzgojno varstvenih organizacijah in v drugih organizacijah, se denarno pomoč preusmeri za povračilo prispevka za varstvo in prehrano. Sklep o dohodkovnih pogojih in o višini denarne pomoči otrokom v letu 1984 se uporablja od 1. maja 1984 dalje. SITAR VILKO Kako pomagati otroku, ki mu je branje v veliko breme? Šola je tako resna... Odpor do branja srečamo že na začetku šolanja v naši ustanovi zelo pogosto. Spremlja zlasti otroke s specifičnimi učnimi težavami, ki imajo najpogosteje probleme pri branju in pisanju. Starši to le težko razumejo, zlasti če so otroku v predšolski dobi posvečali veliko časa, mu pripovedovali in brali pravljice in znali prisluhniti njegovi radovednosti. Zahteve šole so običajno prvi kamen, ob katerega se spotakne otrok in z njim seveda starši. Pred šolo odpor otroka do neke dejavnosti ne jemlje nihče najbolj resno. Starše to sicer razjezi, a običajno le za kratek čas. Otrok se jim zdi še premajhen, da bi ga silili s tistim, česar ne mara. Ko pa gre v šolo, je naenkrat vse strašansko resno. Starši vedo, da je od uspeha v osnovni šoli odvisna otrokova nadaljnja pot, branje pa je seveda pogoj, da si bo potrebno znanje lahko pridobil. Otrok pa pomena šole še ne razume tako kot starši, tudi branje ne, zlasti če ima z njim težave. Branje bi bilo zanj privlačnejše, če bi začutil njegovo koristnost. Bolj kot razlage o pomembnosti branja za učenje, mu bo v spodbudo spoznanje, da je branje resnično koristno že sedaj, če npr. uspe prebrati reklamo na televiziji, ime trgovine, kaj se skriva v zaprti škatli ali celo navodilo za kakšno igro. Zelo bo vesel in rad bo prebral tudi kratko pismo prijateljev in sorodnikov, ki jih starši poprosijo, da mu pišejo. O zanimanju za neko dejavnost govorimo takrat, ko človek ob njej doživlja zadovoljstvo, to pa ga spodbuja k vztrajnosti. Da ima otrok bralni interes, lahko rečemo takrat, ko sam vzame v roke knjigo z željo, da bi ob njej nekaj lepega doživel ali se kaj naučil. Ce pa mu branje prinaša vedno znova neprijetne izkušnje, gotovo ne bo rad bral. Zato samo vsakodnevno silje- nje h glasnemu branju otroku ne pomaga. Otroka moramo pohvaliti Prav je, da se starši z otrokom pogovorijo o njegovih težavah in mu pomagajo. S skupnimi prizadevanji otroka, staršev, učitelja in pri hujših težavah tudi strokovnjakov specializirane ustanove se bo gotovo pokazal napredek. O-troku moramo nuditi številne priložnosti, da vidi, kako napreduje, saj bo le na ta način motiviran za nadaljnje delo. To bo zanj ugodna izkušnja in v branje bo pripravljen vložiti še več truda. Kadar npr. naredi manj napak ali enako dolg tekst prej prebere, mu to povejmo in ne pozabimo ga tudi pohvaliti. Teksti, kijih bo bralni začetnik samostojno bral, naj bodo kratki, dogli le nekaj vrstic. Navadno bo otrok bral tekste, ki jih določi že učiteljica, da bo uspešnejši tudi v šoli. Če pa mu starši ponudijo knjigo, naj celotno besedilo ne presega nekaj vrstic ali pa naj mu ostali tekst sami preberejo. Knjig s kratkim tekstom, a bogatimi ilustracijami je na našem knjižnem trgu že precej. Neznani tekst lahko najprej preberejo starši, zlasti če ima otrok težave pri obnavljanju vsebine. Tudi o vsebini se pogovorimo in mu razložimo neznane besede. Tako pripravljen bo otrok pri samostojnem branju veliko r * * jmm *. (Nadaljevanje s 17. strani) (slika 3) Pogoj je, da ima priprava dela v tem primeru tudi funkcionalen vpliv na vse linijske organe. Primer se ne razlikuje dovolj od prvotnega. Razlika je le v tem, daje priprava dela v prvem primeru indiferentna do tehničnega sektorja in vezana neposredno naglavnegadirektorja, medtem ko je v drugem primeru v sklopu tehničnega sektorja kot štabni organ. Oba primera imata svoje dobre in slabe lastnosti. Odbira ene ali druge oblike je seveda močno odvisna od konkretnih pogojev in specifičnosti določenega načina proizvajanja. D ) (slika 4) LEGENDA: D = direktor T. S. = tehnični sektor P. D. = priprava dela K. S. = komercialni sektor R. S. = računovodski sektor SP. S. = splošni sektor Naslednji primeri vključujejo pripravo dela, linijski orga-nigram, vendar oboje v tehnični sektor. LEGENDA: P. R. = proizvodnja i K. = konstrukcija P. D. = priprava dela Četrti primer dovoljuje pripravo dela dodeliti proizvodnji kot štabni organ s tem, da je proizvodnja linijsko vključena v tehnični sektor slika št. 5. Tudi v tem primeru ima priprava dela funkcionalen vpliv na vse linijske organe. lažje prebral besede, ki so mu znane že od poslušanja. Lažje si bo med branjem tudi sam popravljal napake. Starši bodo spet dobili priložnost, da ga pohvalijo in isti tekst bo rad prebral še enkrat ali dvakrat, saj bo vsakokrat uspešnejši. Večkratno branje istih besedil pomaga otroku, da si vidno podobo besed bolj vtisne v spomin in jih ob ponovnem srečanju lažje prebere. Za začetek ne več kot pet, deset minut Otrokov napredek v branju nas ne sme zavesti, da bi ga silili brati še naprej, saj bo zaradi utrujenosti začel delati vedno več napak. Branje je zanj težko delo, ki zahteva veliko zbranost in pet do desetminutne vaje bodo čisto dovolj. Ob priložnosti, ko bolje bere, ga raje nagradimo s kakšno malenkostjo. To nikakor ni podkupovanje, je le nagrada za vloženi trud, ki včasih presenetljivo pomaga. Otroka med branjem tudi čim manj popravljamo, saj ga s tem le zmedemo. V branje posežemo le takrat, če otrok napake sam ne popravi, tako da napačno prebrane besede še enkrat pazljivo prebere. Nič škode tudi ne bomo naredili, če kdaj spregledamo kakšno napako, ki za smisel stavka ni tako bistvena. Natančnejše napotke za pomoč pri učenju bralne tehnike lahko starši dobijo pri defektologu, specialnem pedagogu pa tudi učitelji so vedno bolj usposobljeni za pomoč otrokom s težavami pri branju. Kdaj bo otrok bral, je zelo odvisno od njegovega dnevnega ritma in navad cele družine. Starši najbolje poznajo otroka in vedo, kdaj ga k branju najlažje pripravijo. Prav gotovo to ne bo po kakšnem prepiru, ko bi branje zanj pomenilo le kazen. Tisto, kar bo otrok sam prebral, bo seveda le majhen delček tega, kar si želi slišati in bi rad prebral, če bi le zmogel. Zato je nujno, da starši otroku še vedno veliko berejo, morda celo več kot pred šolo. Ob branju drugih bo v miru užival v poslušanju. S pozitivnimu junaki se bo enačil, skupaj z njimi se bo veselil, premagoval sovražnike ne glede na to, ali so v človeški ali kaki drugi podobi, spoprijemal se bo s strahovi in jih na ta način tudi premagoval. Skratka, njegov čustveni svet bo bogatejši. Iz knjig bo črpal tudi znanje, ki ga bo ob primerni priložnosti lahko uporabil in bo na ta način uspešnejši na drugih področjih. Članek iz revije „Naša žena” (svetovalni center Ljubljana) VALETA 1984 LETOVANJE OTROK DELAVCEV DO NO-VOTEKS Tudi v letošnjem letu bomo organizirali kolonijo o-trok delavcev DO Novoteks. Otroci bodo bivali v šotorih v taboru na Valeti pri Portorožu od 9. 8. 1984 do 19. 8. 1984. Prijave za kolonijo bomo sprejemali do 1. 7. 1984. Prijavnice in vse ostale informacije dobite pri Mihu Leganu v splošnem sektorju. r * jam * x (slika 5) 0 O sl. št. 5. LEGENDA: ^ L = laboratirij Ostajajo še druge možne rešitve, vendar je treba vsako posamezno rešitev odbrati in jo prilagoditi z ozirom na posamezne situacije, ki izhajajo iz različnih načinov in vrst proizvajanja (maloserijska, serijska, množična proizvodnja) ter specifičnosti proizvodnje (kovinska industrija, tekstilna industrija itd.) MESTO MIKRO — ŠTUDIJE dela v organizaciji OZD (DO ali TOZD) « V manjših organizacijah združenega dela je običajno faza MIKRO-študija dela vključena v pripravo dela. Vendar ima takšna organizacijska oblika svoje pomanjkljivosti. Največja pomanjkljivost je v tem, da ima priprava dela lahko svoj negativen vpliv na delo faze MIKRO-študija dela. Izkušnje so dokazale, daje priporočljivo fazo MIKRO-študija dela vključiti v organizacijo podjetja indiferentno od priprave dela kot tudi proizvodnje. Priporočljive so tele variante: V prvem primeru je MIKRO-študij dela štabni organ tehničnega sektorja (slika št. 6). D LEGENDA. _ MDS =MIKRO-študij dela Omenili smo že, da je mikro-študij dela sestavni del štu- Drugi primer vključuje MIKRO-študij dela kot štabni or-dija dela in da je njegova naloga oblikovati delovne gan glavnega direktorja (slika št 7) procese po fazi priprave dela. (Nadaljevanje na 20. strani) 6. junij — dan krvodajalcev Vsako leto v mesecu juniju praznujejo krvodajalci svoj dan. V počastitev tega praznika prirejajo krajevne organizacije Rdečega križa in aktivi v delovnih organizacijah proslave s podelitvijo priznanj za 5-krat, 10-krat, 15-krat in 20-krat darovano kri, hkrati pa analizirajo svoje uspehe ter se dogovarjajo o delu za naprej — predvsem pa kako vrste krvodajalcev pomnožiti in se približati pro-klamiranemu načelu, da vsak zdrav občan vsaj enkrat v življenju podari svojo kri. Kurirčkova pošta tudi pri nas 1/ torek, 27. 3. 1984, so pionirji — kurirji iz OŠ Bršljin v spremstvu mladincev prinesli kurirčkovo torbico v Mirno peč. Pred OŠ so jo slovesno sprejeli učenci nižjih razredov. Kurirčkova torbica je pri nas prenočila. Zjutraj ob 8. uri pa so učenci višji razredov pripravili kulturni program. V torbico smo priložili naše pismo, namenjeno predsedstvu RK SZDL. Med koračnico, ki jo je zaigral naš harmonikar Primož, so torbico kurirji odnesli čez Grč vrh do Globodola, kjer so jo predali kurirjem iz Ajdovca. Prižgali so tudi svečko na partizanskem grobišču v Globodolu. Proslavi sta prisostovala tudi Kov. Ivanka Mestnik, sekretarka občinske zveze PM, in tov. Alojz Ogu-lin, kurir iz Gubčeve brigade, ki nam je pripovedoval o dogodkih iz vojnih dni. SONJA ŽAGAR, 7. a OŠ Mirna peč Lansko leto je minilo 30 let, odkar je Rdeči križ Slovenije prevzel organizacijo prostovoljnega krvodajalstva. V Novem mestu smo organizirali izredno uspelo centralno akademijo, na kateri so aktivisti Rdečega križa s področja krvodajalstva prejeli zaslužena odličja. Med njimi je bilo tudi precej aktivistov iz naše delovne organizacije. Tudi krajevne organizacije Rdečega križa so organizirale svoje proslave s podelitvijo značk večkratnim krvodajalcem. Tudi krajevna organizacija Rdečega križa v Bršljinu je v dvorani osnovne šole priredila svojo proslavo. Obe proslavi, centralna v Domu kulture in proslava v osnovni šoli XII. SNOUB v Bršljinu, sta bili izredno dobro organizirani in obiskani. Krvodajalci in organizatorji krvodajalstva Novo-teksa so z ozirom na doseženo število prostovoljnih krvodajalcev bili posebej pohvaljeni, saj zadnjih deset let precej prekoračujejo svoje vsakoletne planske obveznosti. Razveseljivo pri vsem tem pa je, da ob starejših krvodajalcih, ki se redno udeležujejo krvodajalskih akcij, svojo kri vsako leto daruje tudi nekaj deset delavcev, ki se na novo vključujejo, svojo kri darujejo prvič, potem pa ostanejo in redno enkrat ali večkrat letno darujejo svojo kri. Do lanskega leta je Rdeči križ Slovenije imel v svojem sistemu podeljevanje priznanj krvodajalcem, priznanja za 5-krat, 10-krat, 15-krat, 20-krat in 25-krat darovano kri. Po novem bodo prejeli spominske značke in priznanja tudi krvodajalci, ki so svojo kri darovali tudi večkrat. Tako bodo letos prvič prejeli priznanja tudi krvodajalci, ki so svojo kri darovali 30-krat, 35-krat, 40-krat, 45-krat in 50-krat. Občinski odbor RK Novo mesto je s pomočjo marljivih aktivistov v krajevnih organizacijah Rdečega križa in aktivistov v delovnih organizacijah zagotavljal ustrezne količine krvi za redne potrebe novomeške bolnišnice kakor tudi za rezerve v primerih elementarnih nesreč. Letošnje leto bodo centralna občinska proslava in proslave KO Rdečega križa s podeljevanjem spominskih značk in priznanj šele v jesenskem času. Do letos smo to opravili navadno na predvečer dneva krvodajalcev. Preložitev proslav narekuje zelo natrpan program aktivnosti v mesecu maju in juniju. — Tako končuje v tem času republiška akcija Rdečega križa Slovenije tekmovanje mladih članov Rdečega križa in mladine za pomoč starejšim ljudem, invalidom in drugim pomoči potrebnim. — Pričetek je mladinske delovne akcije brigade Rdečega križa v Suhi krajini. — V drugi polovici meseca maja je občinsko prvenstvo za nudenje prve medicinske pomoči civilne zaščite in Rdečega križa. — Novemu mestu je zaupana organizacija desetega jubilejnega republiškega tekmovanja za nudenje prve medicinske pomoči civilne zaščite in Rdečega križa, kjer se bodo med sabo pomerile zmagovalne ekipe občinskih tekmovanj. To je nadvse odgovorna naloga. Zato je tudi imenovan organizacijski odbor s številnimi komisijami, ki bo poskrbel za vse priprave in dobro počutje nekaj sto udeležencev tega tekmovanja, ki bo 16. junija v športni dvorani Marof v Novem mestu. ■ * jmr * ■ 'S. (Nadaljevanje z 19. strani) (slika 7) Tretji primer vključuje MIKRO-študij dela kot štabni organ proizvodnega sektorja (slika št. 8). Iz prikazanih različic bi lahko izluščili pravilo, ki se v praksi najbolj običajno upošteva: „MIKRO-ŠTUDIJ DELA JE TREBA OBVEZNO VKLJUČITI V ORGANIZACIJO OZD KOT ŠTABNI ORGAN, IN SICER VEDNO ZA ENO STOPNJO VIŠJE KOT PRIPRAVO DELA.” Le takšno vključevanje ustreza zahtevam v praksi: MIKRO-študij dela mora imeti svetovalen značaj in mora biti od proizvodnje popolnoma indiferentna faza dela. (slika 8) SP s. LEGENDA: DE = delovna enota NAMEN IN CILJ OBLIKOVANJA DELA (po metodi REFA) Ta metoda je vplivnega značaja. Metoda meni, da je najprej treba delo oblikovati, izvršiti študij časa, zatem delo ovrednotiti in poučevati. — SMOTRI OBLIKOVANJA DELA Iz prikazane vplivne lestvice štirih področij REFA je razvodno, da predstavlja ..oblikovanje dela” prvo fazo v celotnem izvajanju. Nesmiselno bi bilo opraviti študij časa, predno smo izvršili študij poteka dela—oblikovanje dela. V sodobnem projektiranju novih delovnih mest in — 18. junija bo minilo 40 let, odkar je bil v Gradcu vBeli krajini obnovljen Rdeči križ Slovenije. Ta jubilej bomo obeležili predvsem delovno. V večjem številu šfe bomo udeb ežili republiške proslave z odprtjem muzeja, ki bo na dan ustanovitve v Gradcu. Po teh vseh nalogah so dopusti in tako nam ne preostane drugega, kot da jeseni podelimo priznanja in spominske značke večkratnim krvodajalcem na proslavah v krajevnih organizacijah Rdečega križa in se udeležimo skupne krvodajalske akcije s krvodajalci Mariborske tekstilne tovarne na transfuzijskem oddelku mariborske bolnišnice. Srečanja v Mariboru se zelo veselimo. Dosti delovnih obveznosti na humanitarnem področju je pred nami. Prepričan sem, da bomo na področju krvodajalstva tudi letos kot vsa leta doslej izkazali svojo humanost in solidarnost ter se polnoštevilno udeleževali krvodajalskih akcij ter tako v največji možni meri izpolnili svojo dolžnost. Zavedamo se, da s svojo krvjo rešujemo življenja, da je krvodajalstvo najvišja oblika solidarnostne pomoči, saj darujemo del sebe za hitrejše okrevanje bolnikov, pogosto rešujemo življenja ljudi. Vabimo vse zaposlene delavce, ki se do danes še niso vključili v vrste krvodajalcev, da postanejo krvodajalci. Odločite se in rešujte s svojo krvjo življenja. Danes ste zdravi in srečni, kaj pa jutri? Mogoče boste že jutri potrebovali pomoč in kri. Vabimo vas na odvzem krvi. Transfuzijski oddelek novomeške bolnišnice sprejema prostovoljne krvodajalce vsak torek in četrtek od 7. ure zjutraj. Pred odvzemom boste deležni zdravniškega pregleda in pozornosti zdravstvenega osebja. Vi boste srečni in ponosni, ker boste pomagali s svojo krvjo človeku. Ljudje, katerim bo vaša kri pomagala hitreje okrevati ali celo ohraniti življenje, vam bodo neizmerno hvaležni. De Ka MAMO TOCSTaNi TOMUMi NOVO MOTO Jm NOVOTEKS Sodelujte v glasilu svoje delovne organizacije! * * m* * * ' m jmrs mar * mr m Marnem m. •rmrrmrr^r^rmvrjaar. ’ r r mr r mr r r mr r rm &OS PO DA R V a /M Ra ?-umna UREDITEV DETLA PRAlTlLHO PLAMU1A-NJB 'AL TeQLf/fV//}A -ALJE /UALOU UaOrAVUAMJC LASTNL 'ČEME PO DEJAUSEEAf poteku dela PR/U/llna l p posl/m DELAKCft PO pPoso/AT/tOpr/ PLAČEVANJE Potams* Z n/k A PO UČ/NKU PLANSKO /N PRAVILNO /ZO&RAtE-KANJE K A D RO K OBLI KOPANJE dela postopkov ter urejevanju že obstoječih dobiva vedno večji poudarek načelo: Vsako delo se da še boljše izvršiti! Bolje izvrševati pomeni zaželjeni cilj doseči s prihranki v času, materialu, energiji, itd., povečati kvaliteto ter veselje do dela. Veliko vzrokov je, ki temu hotenju nasprotujejo. Tehnološki postopki in osnovna sredstva postajajo nesodobni, prav tako so čedalje večje zahteve po kakovostnejših materialih. Boljša izvršitev ni enkratna naloga, ki pa je rešljiva le z metodično obravnavo. Napačno bi bilo trditi, da se vodilni v naši industriji niso borili in upoštevali imenovanih načel. Imeli smo veliko ra-cionalizatorjev, ki so na lastno incijativo dajali predloge za izboljšanje tehnoloških postopkov ali delovnih mest. Vseeno pa lahko trdimo, da je bilo celotno delo s tega področja več ali manj prepuščeno slučajnosti in pobudi posameznikov. Zahteve sodobne proizvodnje pa narekujejo sistematično poseganje v to področje z vnaprej osvojeno metodiko. Oblikovanje dela ne moremo prepustiti stihiji, temveč moramo v OZD predvideti ljudi, katerih naloga bo metodično najti boljše in rentabilnejše delovne postopke na najbolj optimalno urejenih delovnih mestih. Neposredni in posredni vodilni ljudje iz operative tej nalogi niso kos. Obilica dela in področja vodenja in samega poteka dela jim to ne dopušča. Poleg tega so postali glede na vsakodnevno isto okolje ..INDUSTRIJSKO SLEPI” (Bet-riebsblindheit). Za delovne postopke, ki jih vsak dan zasledujejo, menijo, da so najboljši in se jih ne da več izboljšati. Indiferenten človek, oborožen z določeno metodo, bo takšno nalogo vsekakor reševal drugače. Na ta opisan način sem hotela v kratkem (opisati) prikazati značilnosti in širino področja študija dela. — ~ AKTIV R K NOVOTEKS ^ HVALA ZA ŽIVLJENJE : —TEBI, KI Sl DAL KRI IZ ŽIL DEL SEBE SAMEGA. V PRVEM TRIMESEČJU SO DAROVALI KRI PREDILNICA NOVO MESTO Anton Lukse (doslej že 33-krat), Martin Saje (5), Djuro Kajak (9). Fanika Pezelj (14), Zvonko Jelič (5), Brane Mitag (36), Marjeta Klemenčič (21), Vinko Hribar (22), Franc Franko (26), Martin Dravec (7), Vida Senica (29), Jožica Florjančič (26), Jože Kruh (27), Emilija Zupančič (12), Angela Lindič (11). PRIPRAVA Andjelka Kukavica (1), Franc Sluga (26), Franc lljaž(37), Anica Matoh (1), Stane Krivec (7), Marija Udovč (22), Marija Dvornik (12), Marija Dobovičnik (13), Bojan Florjančič (42), Milena Čučnik (16), Marija Udovč (1), Rajko Petan (30), Vlado Škodnik (2), Karolina Božič (27), Rudi And-ruščiščen (18), Brane Sekula, Slavica Hrovat (20), Anica Župevec (49), Janina Tomažin (2), Matjaž Klemenčič (6). TKALNICA Franci Gorenc (1), Drago Vaupotič (20), Jože Erlah (20), Janez Rudman (10), Slavka Cujnik (15), Franc Drobne (2), Anica Kocjan (21), Franc Božič (12), Martin Mežnar (10), Franc Krakar (27), Nevenka Korasa (3), Alojzija Rapuš (31), Ivanka Šmalc (26), Ivan Radoš (53), Miran Mlekuž (52), Anica Ban (23), Janja Krhač (24), Miran Mlekuž (53). OPLEMENITILNICA Slavko Bogolin (40), Miha Irt (16), Ljuba Avguštin (30), Marija Judež (3), Draga Kajtazovič (46), Martin Kozjan (42), Marija Pavlin (20), Marija Slak (19), Majda Rajer (5), Alojz Matko (9), Anica Željko (16), Milena Saje (2), Zdenka Kotnik (22), Janez Rozman (12), Ana Kralj (32), Nevenka Murgelj (3), Angelca Zamida (9), Marija Kranjc (11), Mihaela Turk (14), Joži Dragan (2), Viktor Avsec (37), Marija Prešeren (17), Marija Fartelj (3), Rudi Zupan (45), Štefka Kastelic (7), Jože Cimermančič (16), Antonija Rukše (36), Ana Bratkovič (3), Jožefa Murn (23), Ana Osolnik (14), Vesna Jerič (16), Dušan Vasič (32), Metod Žagar (11), Tilka Košir (8). PLETILNICA Ljubica Drkušič (11). INVESTICIJSKO VZDRŽEVALNA SLUŽBA Ivan Dragan (12), Marjan Palčar (13), Stane Butalin (17), Martin Može (32), Anton Prešeren Anton (7). SKUPNE SLUŽBE TO TKANINA Martina Vesel (2). TO KONFEKCIJA I NOVO MESTO Jože Rozman (26), Zdenka Pust (5), Stojan Blagojevic (3), Marija Miklič (12), Marija Golobič (16), BožaGrablje-vič (11), Martin Radež (20), Milan Močnik (27), Jože Mi-šmaš (44), Ana Bedek (8), Jože Mitag (27), Marija Gazvoda (1) , Danica Fink (16), Marija Škedelj (18), Jože Kinčič(31), Marija Drašler (7), Ludvik Mežan (6). DELOVNA SKUPNOST SKUPNIH SLUŽB Slavica Rapuš (5), Martina Koračin (21), Marija Seničar (2) , Ana Hrnčič (14), Andreja Srebrnjak (5), Ana Štaudohar (5), Miroslava Terzin (10), Valentin Levstik (26), Janez Turk (19), Tine Filip (24), Jožica Pucelj (7), Stane Hrovat (5), Miha Jerič (11). MILENA MAVSAR V pokoj je odšla naša vedno vesela in izredno pridna Jamška KADROVSKE NOVICE V_____________________ \ času od 7. 2. 1984 do 30.4. 1984 so se v naši delovni organizaciji zaposlili naslednji delavci: TOZD TKANINA v DE PREDILNICA Grmovšek Jože, Kobe Jože, Mustafič Adnan, Zulič Sakib, Barbo Marjanca, Ninič Milena, Ilnikar Elka, Živkoviž Dušanka. DE PRIPRAVA Kralj Martin, Bradač Alojz, Sebuk Nikola, Žabkar Igor, Papež Darko, Derganc Alojz, Misir Ivanka, Petrič Irena, Kek Darja, Draganič Vida, Li-kavec Saša, Lešnjak Igor. DE TKALNICA Boltes Igor, Dragišič Nenad, Durakovič Šefika, Suče-vič Mirica, Mihajlovič Radmila, Rajak Ljiljana, Durakovič Mirsada, Jotanovič Zora, Stanojevič Jasmina, Radovan Boris. OPLEMENITILNICA Bašelj Franc, Lužar Jože, Kuč Vojislav, Taraniš Ruždija. IVS Kovačič Jože, Rifelj Danijel, Držaj Miran, Brulc Slavko, Gantar Leopold, Košmrlj Bojan, Gorše Slavko, Korasa Marjan. SS TOZD Tkanina Bečirevič Rasim DSSS Željko Ksenija, Stegnar Jurij, Plantan Samo, Črne Zvonko, Končina Jože. TOZD KONFEKCIJA Štubljar Anica TOZD TRGOVINA Piletič Marija, Vračun Anica, Sikirica Vladimira. V istem obdobju so našo delovno organizacijo zapustili naslednji delavci: TOZD TKANINA DE PREDILNICA Rajak Džuro, Klemenčič Jože, Lakovnik Irena, Grošič Mehmed, Mikan Marijan, Uc-man Jožefa, Saje Mirko, Kašt-rum Mojca. DE PRIPRAVA Krive Stanislav, Leljak Justina, Jlabič Nada, Debevc Ivan, Špan Jože, Derajič Mirjana. DE TKALNICA Hočevar Jelka, Durakovič Šefika, Gavrič Dušanka. OPLEMENITILNICA Lavrič Vera, Mihalič Anica, Grabrijan Darja, Zupančič Fani. IVS Amf Branko TOZD KONFEKCIJA Medle Mihaela, Matko Fani, Jakše Zdenka, Hudoklin Alojzija, RandželovičGrozda-na, Hočevar Jaruška, Bartolj Franc. TOZD TRGOVINA Milošev Mira, Srdarevič Anka. DSSS Berlan Betka, Jalovec Jožica, Retelj Marija, Levak Martin, Petrič Irena, Stankovič Antun, Rozman Ana, Kodrič Boris, Drgan Martin. Na služenje vojaškega roka sta odlšla Rudman Janez in Kralj Martin. Prerazporejeni so bili naslednji delavci: Milotič Milena in Bozovičar Marija iz tkalnice v šivalnico, Vezmar Ankica iz oplemenitil-nice v SS TOZD Tkanina, Makše Stane iz tkalnice v šivalnico, Sluga Anica iz SS TOZD Tkanina v barvarno, Švirt Kristina iz priprave v konfekcijo, Majerle Jože in Kump Mira iz konfekcije v DSSŠ — teh. razv. sektor (kooperacija), Stipič Milena iz konfekcije v razvoj izdelkov, Pucelj Jožica iz AOP v razvoj izdelkov, Dobrinič Josip iz konfekcije v DSSS — teh. razv. sekt. (kooperacija), Čeh Damjana iz razvoja izdelkov v AOP in Šutar Jožica iz izvoza v finančno rač. sektor. Tovarišica Hočevarjeva je bila rojena 25.^ 5. 1924 v mestu Shalice na Češkem. Spoznala se je z našim rojakom Hočevarjem in si z njim ustvarila družino. Z možem je prišla v Novo mesto in se 6. K). 1970 zaposlila v Novoteksu, kjer je delal tudi njen zakonski tovariš. Podatek o zaposlitvi pove. da je bila med prvimi delavci v novoustanovljenem obratu konfekcije. V štirinajstih letih obstoja konfekcije je šla skupaj z nami skozi vse slabo in dobro. V vseh situacijah pa je bila vesela, nikoli črnogleda in vseskozi zelo zelo prizadevna. Delo je moralo biti opravljeno, pa čeprav ponoči ati v zelo hudi vročini. Jamška ni nikoli rekla: „Nemorem, imam doma delo, " kajti njena eksistenca je bila odvisna od uspešnosti kolektiva, v katerem je bila zaposlena. Vsa leta je delala na delovnem mestu odpreme gotovih izdelkov v skladišče. Naša Jaruška nam bo ostala v najboljšem spominu kot človek, ki ni bil nikoli slabe volje, vedno je bila pripravljena za vljuden pogovor, ki je vseboval veliko hudomušnih misli. S humorjem, ki ga je imela vedno na zalogi, je spodbujala sebe in sodelavce v najhujših časih. Ce je bilo potrebno, je delala tudi 48 ur skupaj kar pomeni dva dneva in dve noči, in vedno je s smehom spodbulala vse okoli sebe. Je ena redkih delavk, ki v štirinajstih letih ni bila nikoli na bolniški. Če je že bitu kdaj bolna, je vzela dan ati dva dopusta, se odpočila in pozdravila ter zopet nadaljevala z delom. Tudi zadnji dan, ko je delala, nas je presenetila. Za vse delavce TOZD Konfekcije ! je pripravila zakusko. Trav gotovo jo je k temu dejanju vodila znana češka gostoljubnost. Njeni trije otroci in vnuki so lahko ponosni na svojo mamo in staro mamo, mi njeni sodelavci pa smo veseli, da je delala med nami. Tov. Jaruški od srca želimo, da srečno, veselo, zdravo in pridno kol do sedaj doma uživa s v oj zaslužen i pokoj skupaj s s v-ojimi najdražjimi! Sodelavci iz TOZD Konfekcija I Novo tek s OtAMO mmu« TOVMMi HOVO MUTO -Mm? NOVOTEKS Sodelujta v glasilu svoje delovne organizacije I ■ ZAHVALA Ob smrti mojega očeta se iskreno zahvaljujem OO sindikata TOZD Konfekcija I in sodelavcem za podarjene vence, cvetje, izrečena sožalja in spremstvo na njegovi zadnji poti. Šircelj Milka Vsi na kolo za zdravo telo Komisija za rekreacijo in šport organizira rekreacijsko kolesarjenje vsako sredo. Zbirališče kolesarjev je pred delovno organizacijo Novoteks na zgornjem parkirnem prostoru ob 15.30 uri. Smer bo določena ob vsakem zboru kolesarjev. Kdor želi kolesariti tudi druge dneve, organizira kolesarsko društvo Novo mesto vožnje ob torkih in četrtkih ob 15.30 uri. Zbirališče je na ploščadi pred tovarno zdravil Krka. V primeru dežja odpade. Komisija za rekracijo !, in šport DO Novoteks ! Založba Gospodarskega vestnika vam predstavlja Nekaj knjig zanimive vsebine! dr. Stane Možina: DELI POSLOVNEGA DELAVCA. 1981. 480 din mag Boris Snoj: EMBALAŽA. Sestavina politik izdelkov in komuniciranja v marketingu. 1981. 880 din ing. Radivoje Bošnjakovič: REDUKCIJA BUKE. 1981 1.320 din dr. Janez Nemec: GOSPODARSKA PRODAJNA POGODBA DOMA IN V ZUNANJI TRGOVINI, 1981. 520 din dr. Veljko Rus, dr. Lojze Sočan, dr. Stane Možina: JAPONSKA OD POSNEMANJA DO IZVIRNOSTI. 1982 550 din dr. Anton Hauc: PROJEKTI V ORGANIZACIJAH ZDRUŽENEGA DELA. 1982 975 din dr Fedor Rocco: TEORIJA IN PRAKSA RAZISKOVANJA MARKETINGA. 1982 1.760 din dr. Anton Trstenjak: TEMELJI EKONOMSKE PSIHOLOGIJE 1983 890 din Janez Zem: RAZVID DEL IN NALOG TER DELITEV SREDSTEV ZA OSEBNE DOHODKE. 1983. 960 din dr. Hrvoje Bačič, dr. Janez Šinkovec: RAZŠIRJENA REPRODUKCIJA IN MINULO DELO. Zakon s komentarjem. 1983. 600 din mag Ivan Žužek DISCIPLINSKA ODGOVORNOST. 1983 750 din dr. Filip Lipovec: ANALIZA IN PLANIRANJE POSLOVANJA, 1983. 1 320 din dr. Janez Novak: LETNI DOPUST. 1983 840 din dr. Ana Kraker — Starman: HIGIENSKI MINIMUM (sedma izdaja) 1983 430 din dr. Tone Strojin PRAVICA DO PROSTEGA ČASA. 1984 700 din Naročilo sprejema CGP DELO TOZD GOSPODARSKI VESTNIK GOSPODARSKA ZALOŽBA Titova 35 61000 Ljubljana Na telefonski številki (061) 315-366. mt. 21-18 ali 319-380. pa lahko dobite vsa dodatna pojasnila. Vreteno 1. — znak za kemijsko prvino, 2. — kratica mednarodne humanitarne organizacije, 3. — doba v kateri se morajo opraviti delovne, odpovedne, plačilne ali druge obveznosti, 4. — pralni žamet — navadno rebričast, 5. — okras SLIKA Z NASLOVNE STRANI Standardni barvni diagram po valovnih dolžinah. V naslednji številki bomo začeli s serijo strokovnih člankov informativnega značaja z naslovno temo: Vse o tekstilnih vlaknih in barvanju. 6. — v športu največji dosežek v kaki panogi 7. — manjši hišni pes, vitke postave, z dolgo dlako, 8. — rumeno rjava barva, ki jo pridobivajo iz gline s primesjo železovega oksida, 9. — pregovor, 10. — latinska in romanska predpona v zloženkah, ki izraža poudarjanje ali ponavljanje, 11. — mednarodna kratica za stran neba (vzhod). Če ste v aprilski številki našega glasila pravilno rešili vreteno ste dobili: 1. A, 2. MA, 3. MAJ, 4. JAMA, 5. MAJAR, 6. MARJAŠ, 7. JAMAR, 8. JAMA, 9. A.IA, 10. AA, 11. A Pri reševanju vretena vam želi uredniški odbor obilo prijetnega razvedrila. G4ASIU)TtKSTftJ«T9UUtNiNOVO MESTO ŠMf NOVOTEKS NOVOTEKS je glasilo tekstilne tovarne Novo mesto. Izhaja vsako zadnjo sredo v mesecu v nakladi 2000 izvodov. Olasilo ureja izdajateljski svet: Minko Šintler (predsednik). Hrane Franko-vič (glavni in odgovorni urednik), Jana Jovič, Mojca Peroci, Katica Zuanovič, Hrane Drganc, Alojz Štr-benc, Hojan Luzar, Jože Starešinič in Rudi Vlašič. Uredništvo: NOVOTEKS, Novo mesto, Foersterjeva 10 — Časopisni stavek. Filmi in prelom: DITC Novo mesto, TOZD GRAFIKA; tisk TOZD Tiskarna Novo mesto.