Poštnina plačana v gotovini« Štev. 14. Mesečna priloga ..NOVE D0M0UUB0VE PODOBE14. V Liubliani, dne 8. aprila 1925. Leto i«
NOVI
Izhaja vsako sr.do ob 6 zjutraj. — Cena 38 Din za celo leto.
_Za inozemstvo 60 Din. — 1'osamezna številka 1 Din. —
Vinseratnem delu vsaka drobna vrstica aii nje prostor 10 Din.
Spiti in dopisi se pošiljajo Uredništvu »Novega Domoljubu,
naročnina, reklamacije in inserati pa UpravniMv« »Nov«tf» Domoljuba«, Ljubljana, Kopitarjeva ulica.
Vesele in blagoslovljene velikonočne praznike! Upravništvo.	Uredništvo.
V Belgradu.
31. marca jo imela narodna skupščina, v kateri je finančni minister zahicval, da naj so sprejmejo dvanajstino /a štiri mesece. Povedal je, da je v kasi zmanjkalo denarja 1073 milijonov dinarjev — za kaj so jih porabili, je molčal. Zato so je oglasil poslanec dr. Hohnjec ter zaklical: »Drage volitve!« Pač pa jo finančni minister odločno naglasil, da je treba to debelo milijardo plačati in je predlagal poleg dosedanjih davkov šo na.-lednje poviške:
1.	2 % na ves zaslužek vsakega ranega de'avca.
2.	nO % povišanje invalidrkeg« davka.
3.	davek pod imenom >vojne dajatve'.
4.	oksekucijski stroški pri tirjanju davkov iii sicrr 4 ro od dolžno vsote.
r». 15 kraini povišek vseh obrinih kazni in taks.
Na te ne preveč tolaži ji ve predloge li-beralno-radikalne vlade je govoril dr. Go-sar, ki je podčrlaval, da smo Slovenci narod zase; in da zato zahtevamo svojo avtonomijo. Dalje je govoril o davkih ter dokazal, da Slovenci plačujemo šesti del vseh davkov, d asi nas je od vsega prebivalstva, sar-1 dvanajsti del.
'otern jc vrtal sam g. Pribičevič. kateri je govoril samo proti Slovencem. Naši poslanci so mu delali tako pikre medklice s Tnm-Tasisom, dn se je mož čisto zmedel. Zato so predlagali njegovi priglasi, da se poslanec Smodej izključi od treh sej, nakar jo v zbornici nastal tak vihar, da so morali Žerjavov! prijatelji svoj predlog umakniti.
Prodno se jc o novih davkih glasovalo, je blok narodnega sporazuma in ljudske demokracije, v katerem jo tudi SLS, izjavil, da ne more prevzeti odgovornosti za nove Poviške davčnih bremen ter je nato zapustil zbornico. Vladna večina je predlog finančnega ministra sprejela.
Za velike nove davčne obremenitve
fta glasovala tudi slovenska poslanca dr.
Žerjav in dr. Pivko.
Drugi dan so radi velikonočnih praznikov seje narodne skupščine odgodili do
26. aprila.
Kako se bo dalje razvijala politika, pravzaprav nihče ne ve, razen g. Pašiea, kateremu se pa prav nič ne mudi. Pašič ima v narodni skupščini svojih 140 poslancev. Pes da so prigoljufani in bi jih ne bilo niti slo, če bi šlo pravilno, toda sedaj jih je 140, in s takim številom bi mogel delati politiko tudi tak. ki ni Pašič.
Zdi se, da je glavna namera g. Pašiea razdvojiti nasprotnike in jih posamezno po-tolči. Zaio se je najprvo lotil Hrvatov — raiiieevcev, o katerih ve, da značajnost in doslednost ni bas njihova trdna točka. Ali so mu bo posrečilo?
Prvi znaki kažejo, kot da se mu bo. Pavle Radič je imei v zbornici govor, ki po-menja izpoved: Oče, grešil sem. Imej usmiljenje 7. menoj, sprejmi nie v svojo hi?o za zadnjega hlapca.
Ta preokret radičevcev jo celo Pašiea osupnil, drugim so pa stvar gabi. Pobolj-šanje je lepa reč, lizanje podplatov pa je grdobija. Že Stjepan Radie je vzel Hrvatom kot politikom mnogo ugleda, Pavle Radič ga je pa čisto zapravil.
Pavle Radie je bil tudi že dvakrat pri kralju.
Računa se, da bodo Hrvatje vstopili v vlado, česar se seveda najbolj bojita Pribičevič.in Žerjav, ki bi na la način odletela, njuna stranka pa, ki se drži med ljudmi samo vsled pritiska od zgoraj, bi se zmanjšala na najmanjšo mero.
Vendar ni verjetno, da bi Pašič prevzel Hrvate v vlado, ker jim ne zaupa preveč, čeprav ima s svojimi poslanci sam večino v narodni skupščini, ker 25 radičev-skih poslancev ni potrjenih in tudi ne bodo.
V zadnjem času se mnogo govori o končen Iracijški vladi — to se pravi o vladi vseh strank. To vlado bi seveda vodil Pa-
šič in bi imela nalogo ne toliko izvršiti kak" sporazum med Slovenci, Hrvati in Srbi, temveč nekoliko pomiriti razburjene duhove ter odpraviti največje krivice, ki jih trpe Slovenci in Hrvatje.
Pašičeva politika je: ima vremena. Mol molči in v molku prede niti. Kadar bo do zadnjega premislil svoj načrt, kako radikalni stranki kar najdalj zagotoviti premofl v državi, bo podal ostavko ter sestavil novo vlado, ki bo po njegovih željah. Zakaj on razpolaga s 140 poslanci, ki jih je sicer radikalna stranka očividno in dokazano prigoljutala, toda ima jih vendarle.
Dvanajstine in naši vodovodi.
Najvažnejše delo vsakega državnega zbora je proračuR, ki določi kakšni davki se pobirajo in zakaj se ti davki porabijo. Za eno tretjino leta so bile sedaj sprejeto dvanajstine, t j. začasni proračun in vse to delo je naš državni zbor moral napraviti v treh dneh. Zato je tudi tako narejeno, da bodo naše dežele še vedno plačevalo silno visoke davke, pa bore malo dobivale nazaj. Nemogoče je bilo našim poslancem, da bi izbojevali Sloveniji njene pravice, zakaj vlada, v kateri sedi dr. Žerjav, je hitela in je večina, ki jo je pridobila pri volitvah vlada na znani način, onemogočila delo ljudskim zastopnikom. Posebno zanimivo vlogo so v teh treh dneh igrali naši slovenski liberalci. Kako so se ustili pred volitvami, kaj vse Žerjav pomeni, in kako so obijubovali dobrote tistim, ki vse verjamejo! Za zgled, koliko je tem tičem verjeti, en primer: Za Grahovo na Notranjskem je dr. Kulovec predlagal 500.000 Din za on-dotni vodovod in za Dovje na Gorenjskem 250.000 Din. Grahovci so ob volitvah veliko verjeli liberalnim obljubam in premnogi volili liberalnega kandidata. Ko pa je v finančnem odboru dr. Kulovec zanje predlagal 500.000 Din, so liberalci glasovali proti. Dr. Kulovec je opominjal vladne poslance, naj vendar drže svojo besedo, dano volivcem in jih je opozarjal, kako potrebno je, da se to izplača, toda žerjavovci, ki sede danes v vladi, so glasovali proti in si mi-
slili: >Obljubitl In dati Je preveč.« To*a zgled tistim, ki nasedajo liberalnim agitatorjem.
Oblastne skupščine.
33 oblasti.
Centralistična ustava naše države določa za posamezne dele države, ki se imenujejo oblasti neke vrste centralistično samoupravo. Naša država se deli na 33 takih oblasti. Slovenci so razdeljeni na dve oblasti, na ljubljansko in mariborsko. K ljubljanski oblasti spada poleg bivše Kranjske tudi del bivše Štajerske in sicer sodni okraji Brežice, Sevnica in Laško. Odpade pa od bivše Kranjske in pripade k mariborski oblasti del kamniškega okraja in sicer občine Trojane, Motnik in Špitalič. K ljubljanski oblasti pripada tudi hrvaška občina Kastav pri Keki, ki je svoj čas pripadala Istri. Vsaki oblasti načeluje veliki župan.
. Ta razdelitev države na oblasti je sedaj že precej izpeljana, vendar popolnoma še danes ne, četudi so pretekla od vidov-danske ustave z dne 28. junija 1921 skoro štiri leta. Sedaj pišejo vladni listi, da se je ministrski svet odločil izpeljati v mesecu juniju tudi volitve v take oblastne skupščine. Ali bo sedanja vlada takoimenova-nega Narodnega bloka to izpeljala ali ne, dar.es še ne moremo vedeti, prav pa je, da so naši bravci tudi na to pripravljeni in da vedo, kako se bo volilo v te oblastne skupščine.
Kako sc voli? Koliko poslancev?
Volivno pravico imajo vsi tisti, ki jo imajo v narodno skupščino, to se pravi, vsi, ki so stari 21 let, ki bivajo 0 mesecev v občini in so jugoslovanski državljani. Volilni imeniki se pravtako popravlajo še 14 dni po razglasu volitev, kakor pri volitvah v narodno skupščino. Na vsakih 10 ti.ioč prebivalcev pride en poslanec za te oblastne skupščine. Oblast je razdeljena na okraje ali kakor pravimo s srbskim izrazom: na sreze. Vsako okrajno glavarstvo aii srez postavi svojo kandidatno listo. Rekli smo, da pride na vsakih 10.000 prebivalcev po en poslanec. Koliko jih pride na posamezno glavarstvo, določi upravno sodišče v osmih dneh po razpisu volitev. Kolikor se sedaj da presoditi po ljudskem štetju, bi volili: v mestu Ljubljana 5 poslancev; v okraju Črnomelj 2 poslanca; v okraju Kamnik 3 poslance, v okraju Kočevje 4 poslance; v okraju Kranj 5 poslance.; v okraju Krško 5 poslancev; v okraju Litija 4 poslance; v okraju Ljubljanska okolica 7 poslancev; v okraju Novo mesto 5 poslancev; v okraju Radovljica 3 poslance; v okraju Logatec 3 poslance; v okraju Laško 3 poslance; v okraju Brežice 8 poslance; v okraju Kastav 1 poslanca; skupaj torej v ljubljanski oblasti 53 poslancev.
Voli se kakor za volitve v narodno Bkupščino in tudi kandidatne liste morajo biti podobno sestavljene in vložene pri sodišču. Volitve se morajo izvršiti na nedeljo.
Ko so volitve končane, se določi, kdo je izvoljen, na tale način: Skupno število
2?"~
glasov se razdeli s številom poslancev, ki odpadejo na tisti okraj. Dobljeno število
se vzame za količnik. One kandidatne liste, ki ne dosežejo niti dveh tretjin tega količnika, sploh ne pridejo potem vpostev. Med druge kandidatne liste se potem raz-dele mandati na isti način kakor pri volitvah v narodno skupščino.
Poslanci v to oblastne skupščine so Izvoljeni na štiri leta.
Ce tedaj vlada res izpelje te volitve, se bomo teh volitev samoposebi umevno udeležili in v oblastnih skupščinah potem gledali, da naredimo vse, kar se da narediti. Toda ene stvari ne smemo pozabiti I Te oblastne skupščine, taka oblastna samouprava, ni nobena avtonomija, kakor jo mi hočemo. Te oblastne skupščine nimajo pravice delati zakonov, postav in država njih delo vedno lahko zavira. Četudi se bomo torej teh volitev z vsem ognjem udeežili in četudi bodo naši poslanci v teh oblastnih skupščinah morali krepko prijeti za delo, vendar svojega boja 'za pravo, iinančno, gospodarsko, kulturno ln zakonodajno avtonomijo Slovenije nikdar ne bomo opustili. Naši somišljeniki se tozadevno ne smejo dati prav nič begati od nasprotnikov. Gospodarska obvestila.
Luči se bojijo...
Davidovič-Koroščeva vlada je hotela postaviti pred sodišče nekatere bivše ministre, kateri so ogoljufali državo za celo milijardo kron. Ko so ti gospodje videli resno nevarnost, da pridejo v ječo, so poskusili vse, da vlado vržejo. Pri tem sta najkrepkeje pomagala dr. Žerjav in Pribičevič.
Namera je uspela. Davidovič-Korošče-va vlada je padla vprav radi tega, ker je brezobzirno zahtevala, da vsi tisti, ki se okoriščajo z državnim premoženjem, pridejo v ječo.
Korupcija je zaenkrat zmagala in gospodari naprej. Dobra milijarda dinarjev je zmanjkala v prejšnjem proračunu, dasi so bili stroški s pokritjem vred proračunjeni do 1, aprila t. 1. Že Davidovič-Koroščeva vlada je računala s tem, da bo s sedanjim proračunom izhajala — čeprav pičlo in težko — do 1, aprila. Sedaj pa manjka kar cela milijarda? Kje je? In če je ni, kdo jo bo plačal? Ljudstvo.
Ko bi ostala Davidovič-Koroščeva vlada, bi danes sedeli vsi tisti, ki so se okoristili z državnim premoženjem, v ječi. Obenem bi se skrajno štedilo in ena milijarda bi se prihranila. Liberalni korupcionisti pa se pripravljajo na nova izmozgavanja.
Deloma so že pričeli.
Turn-Taxisova posestva, vredna na stotine milijone dinarjev, so postala po določbah mirovne pogodbe državna last. Liberalci so dosegli, da je to državno premoženje kljub ugovorom iz cele države zopet prešlo nazaj v zasebno last nemškega grofa Turn-Taxisa, sami pa so za to posredovanje prejeli 60 milijonov kron. Država je bila res oškodovana za stotine
milijonov, liberalci pa to le vtaknili 60 mi-Ujonov v svoj žep ln bodo • tem plačevali svoje umazano časopisje.
Ta grda kupčija v ogromno škodo dr-žave se je brez sramu zgodila takorekoS ob belem dnevu In je niti liberalni časopisi ne taje, pač pa molče. Posebna brez-verska in umazana »Domovina«, ki je znana in plačana kot zaščitnica in zagovornica tatov ljudskega premoženja, molči in molči...
Mi pa vprašamo: kdo bo plačal to izgubo državnega imetja?
In sedaj pride to, kar smo hoteli povedati! Korupcionistom je silno neprijetno, če se njihove umazane kupčije odkrivajo v javnosti. To pri volitvah in tudi sicer škoduje in med ljudstvom preveč izgubljajo na ugledu. Vsak tat najrajši na skrivnem krade in goljufa.
Zato so liberalci predložili nov tiskovni zakon, ki naj popolnoma zamaši usta vsem poštenim časopisom, ki bi hoteli količkaj odkrivati korupcijo liberalcev in njihovih prijateljev.
Po ustavi je sicer tisk svoboden in vsakdo sme v tisku svobodno povedati svoje mnenje. Toda kaj se brigajo korupcionisti za ustavo, kadar ne ustreza njihovim koruptnim načrtom. Zato bo nova tiskovna postava strogo zabranjevala ko-ličkaj namigniti, kadar bi razni višji gospodje na debelo kradli iz državnih blagajn, kadar bi liberalci oškodovali državo za stotine milijonov, kot so jo sedaj v kupčiji Turn-Taxisa. Po novi postavi bo treba docela molčati, kadar bo gospod prelamljal zakone ter delal krivico. Skratka: korupcionisti bodo ljudstvu lahko drli kožo z živega telesa — časopisje kot glasnik javnega mnenja pa bo moralo molčati.
Pač! Nekaj bo še naprej dovoljeno, »Domovina« in drugi brezverski listi bodo še naprej lahko pisali proti veri in Cerkvi, še naprej se bodo lahko norčevali iz verskih obredov tsr jih sramotili, še naprej bodo lahko blatili duhovnike, še dalje bodo lahko tiskali pohotne zgodbe in zgodbice, še naprej bodo lahko priporočali najbolj umazane in pohotne knjige, ki so se tiskale v slovenski besedi.
Bog, vera, cerkev, duhovnik — le-ti ne pridejo v okrilje novega tiskovnega zakona, kakor ga predlagajo žerjavovci. Boga, vero, cerkev, duhovnike bo vsakdo lahko poljubno opljuval; zavarovani bodo samo korupcionisti, da bodo lažje izvajali svoja temna dela, kakor je n. pr. kupčija s posestvi Turn-Taxisa,
Zato je umljivo, da je »Domovina« polna veselja nad načrtom novega tiskovnega zakona. Da ga jugoslovanska časnikarska organizacija in vsi najugledne)ši pravniki v državi odklanjajo kot napad na ustavo, to »svobodomiselne« in »strogo ustavne« »Domovine« ne moti.
Seveda se pa žerjavovci hudo motijo, če mislijo, da ljudstvo ne bo zvedelo še za nadaljnje Turn-Taxise. O, ljudski žeo je najzanesljivejši barometer za take afere, pri katerih mora vedno nekdo »gor plačati«. To bo seveda ljudski žep. In ta ljudski žep bo glasneje govoril in klical kot vsi časopisi.
Različno velikonočno pecivo. Vsak narod ima ali je vsaj imel za posebne praznike kako posebno jed, ki je imela svoj pomen. Židje so jedli velikonočno jagnje in presen kruh. Presnjača, fina pogača iz neizhajanega testa, je po Istri in pri naših južnih bratih še v navadi za praznike. Pri nas delamo medene poii-tice, maslen kruh, pogače, rožičeve, rozi-nove štruklje in gibanice, v Medjimurju je bila navada napolniti testo s kuhanim ječmenom ali kašo, kar je imelo svoj pomen. Slovaki in Čehi potrosijo svoje štruc-ke na debelo z mahom. Povitice z makom, lešniki in ocvebami se jim zde posebno dobre. Hrvatice namesijo sirovih kolačcv in presujač, Rusi uživajo radi o pustu in x postu svoje »bline«, po Prifnorju in Ko-Btavačini v velikem delu Italije pečejo pinco ali penco, po angleških boljših hišah pride na mizo takozvani velikonočni kruh.
d Pozdravi naših fantov-vojakov. Iz vseh garnizij smo dobili tako množico pisem, v katerih naši fantje voščijo svojcem ter znancem in znankam srečne in vesele velikonočne praznike, da radi pomanjkanja prostora ne moremo vsako ime posebej natisniti. Došla so voščila: od 7. aeroplan-Bke divizije v Sarajevu, iz Z a j e č a -ra, od mornarice v Tivatu, od pekarske čete v B i t o 1 j u , od 12. topniškega polka v Prištini, od 3. topn. polka v K r a g u j o v c u, od 9. čete 21. pešpolka v M a v r o v i S1 a n o v i, od 14. pešpolka v K n j a ž o v c u , od mornarja v Boki K o t o r s k i, od 10. četo v Som boru, od 20. pešpolka (I. četa I. bat.) v Zaje-čaru, od bolničarske četo v L j u b 1 j a -n i, od 21. pešpolka v S k o p 1 j u , od topniškega polka IV. armijske oblasti, od fantov v štabu Dravske divizijo v Ljubljani, od 5. pešpolka v V a 1 j o v u , od mornarjev brodarske podof. šole v Šibe-n i k u, od 1. pešpolka 2. oskadrona kraljevo garde v Belgradu, od 10. pešpolka v Sarajevu, od 21. pešpolka 15. četo v S k o p 1 j u , od vojno akademije v G r i ž u , o fantov v P r i š t in i, od rnor-narjev-torpedistov iz G j e n o v i č a v Boki Kotorski, od 4. pijonirskega bataljona v Karlovcu, od pešpolka kraljeve garde v Belgradu, od 7. pešpolka 7. čete v S o m b o r u, od remontskega depoja v SI. Bistrici, od 3. baterijo 27. topn. polka v Krivi P a 1 a n k i, od 4. konjeniškega polka v V r š c u , od 28. pešpolka 13. čete 4. bat. v K a v a d a r u , od I. baterije 5. gorske divizije v O t oč a 6 u , od mornariške izvidniške stanice na D o 1 g e m O t o-k u, iz Slavonskega B r o d a , od za-»atlijske čete v Z a g r e b u.
d Udarec za udarcem. Pred volitvami je sodišče ponovno jasno povedalo g. velikemu županu, da je bil »Domoljub« proti-postavno ustavljen, toda g. veliki župan so »imo šli preko odlokov sodnije ter »Domoljuba« niso pustili izhajati. Mi smo že takrat opozarjali na to, kam da pridemo, ^ ae niti pri najvišji gospodi ne bo postava
spoštovala in tudi odloki sodnije ne bodo več veljali. »Domoljub« se je pritožil na upr. sodišče, kjer sede gospodje, ki so vse prej kot »naši«. In tudi ti so razsodili tako, da je postava postava in da se je mora držali tudi g. veliki župan (ar so odločili, da je bil »Domoljub« proti postav no ustavljen.
d Sv. pismo. Sv. pismo se veliko premalo bere po naših družinah. In vendar jo v njem zapisana vsa življenska modrost, ki je prišla iz božjih ust. Življenska modrost, ki nam je v sedanjih brezbožnih in nravi io propadajočih časih toliko bolj potrebna, kolikor bolj čutimo potrebo, da rešimo sehe m svojo družine pred tem duševnim razpadom. Zato so naši bogoslovni profesorji preskrbeli novo izdajo sv. pisma v priročni obliki in v lepem jeziku. Izšel je prvi zvezek na 430 straneh ter obsega spise vseh štirih evangelistov in apostolska del;;. --Stane vezan v šagrin z zlato obrezo 85 Din, vezan v najboljše platno z zlato obrezo 60 Din in vezan v na sadno platno Din 48. — Člani orlovskih odsekov in orliških krožkov ga dobijo 10 % ceneje, če ga kupijo pri Društveni nabavni zadrugi (Ljudski dom). Pridno segajte po em najlepšem berilu in vneto čitajte ter premišljujte.
d Pametna naredba. Finančni minister je izdal predpis, da morajo poslej vse uradnice njegovega področja prihajati v urad v dolgi črni obleki z dolgimi rokavi in visokim ovratnikom. Enak predpis izda tudi ministrstvo za socialno politiko in po vsej priliki tudi vsa ostala ministrstva.
d Nov vlak vozi na progi Trebnje—si. Janž in sicer odhaja iz Št. Janža ob 10.53 m pride v Trebnje ob 11.55 (zveza z Ljubljano), odhaja pa iz Trebnjega ob 12.20 in prihaja v Št. Janž ob 13.30.
d Zaprti orjunci. Radi surovosti in pomanjkanja srčne kulture velike večine or-juncev je Orjuna pri nas t isto izgubila ves ugled. Zato so tudi mnogi pametnejši in doitojnejši člani izstopili. Vendar nekateri orjunci mislijo, da lahko še naprej uganjajo surovosti. Na 1. aprila zjutraj so hoteli potegniti vso Šiško za 1. aprila. Ponaredili so ključ v ondotno cerkev, šii v zvonik, vrgli vrv skozi lino ter nato malo po polnoči zvonili plat zvona ter trobili za požar. Ljudje so preplašeni vstajali, letali po ulicah :n klicali: gori, gori! Gorelo pa seveda ni nikjer. Policija je stvar vzela v roke lev izsledila dva orjunska junaka, ki sla si dovolila to surovost. Zalo bo ta april precej drag.
d. Obupana dekleta. V petek so imeli v Zagrebu kar tri samomorilno poskuse ne šo dvajset let starih deklet. Ena izmed teli je 18 letna Frančiška Gračner iz Celja, služkinja. Izgubila je službo, druge ni mogla dobiti, domov si ni upala. Šla je na Šala to in izpila steklenico lizola. Prepeljali so jo v bolnico, kjer je že izven nevarnosti.
d Zastrupljanje. Pred kratkim so našli zastrupljeno na Gornji Polskavi soprogo ključavničarja Šuntarja. Vsled raznih sum-
ljivih okoliščin so sumili, da je bila žena zastrupljena. Zato so oblasti odredile kemično preiskavo krvi in so obenem tudi zaprle njenega moža. Preiskavo vodi sodišče v Slovanski Bistrici. Pri kemični preiskavi krvi so dognali, da je žena umrla vsled zastrupljena po ogljikovem plinu. Preiskava se nadaljuje in moža so obdržali začasno še v zaporu.
d Žrtev surovo nasilnosti. V ljubljansko bolnico so pripeljali posestnika Jagodica iz žapuž pri Radovljici na Gorenjskem. Mož ima težko rano v trebuhu. K njemu je prišel namreč njegov znanec Čebular iz Že-rovniee. Prosil ga je za večje posojilo. Jagodic ran je posojilo odrokel, v istem hipu pa ,ie Čebular potegnil žepni nož in mu ga je zasadil v trebuh, čebularja so takoj po dejanju aretirali.
d Prešič obžrl otroka. V Maloncih pri Vel. Bečkereku se je igral na dvorišču kmeta Grujiea njegov dveletni sinček. V rokah je imel kos kruha. Na dvorišče je zašel eden domačih prešičev in hlastnil po kruhu v otrokovi roki. Pri tem je žival odgriznila otroku roko in ga začela nalo celega ži-f ti. Preden so prihiteli starši, je bil otrok že mrtev.
d Velika nesreča v Merlebacho na Francoskem. V Merlebacliu, kjer dela tudi veliko Slovencev, se je 27. marca pripetila velika nesreča. V neko električno dvigalo so naložili 80 rudarjev, da jih potegnejo iz rova in icer je obstojalo dvigalo iz dveh oddelkov, spodnjega in gornjega. V vsak oddelek so naložili 40 mož. Po pomoti je vodnik dvigala porinil stroj na prosti tek, preden so se rudarji izkrcali. Velika teža je takoj pognala dvigalo navzdol. 400 m dolga vrv se je z vedno večjo brzino odvijala in ko je prišla do konca, so je utrgala ter padla na gornji oddelek rudarjev. Dvigalo pa jo letelo še 20 m v nižino do dna, kjer je priletelo s tako silo, da je zgornji oddelek s 40 možmi z vso močjo stisnil spodnjega, na katerem jo bilo tudi 40 mož. Pritisk jo bil lako grozen, da se je pod gornjega oddelka ustavil samo 55 centimetrov \ isje kot pod spodnjega oddelka, kjer so bili vsi rudarji dobesedno zmečkani. Goi iiji oddelek je imel malo mrtvih, čeprav je nanjo padla 400 m dolga, 4 cm debela vrv. Vsega skupaj je 51 mrtvih in 29 ranjenih. Med mrtvimi in ranjenimi naštevajo ondotni časopisi iudi sledeča imena iz Jugoslavije: Bevnr Franc (mrtev), Brassiac Rudolf (mrt«-v), Hulter Jožef (ranjen) in Poltgorescz Ivan (ranjen). Brez dvoma so ta imena nekoliko pokvarjena.
•VOJAŠKE ZADEVF.
Sprejem v podčnsiufcko mornariško š»Io v Šihpmku. Meseca novembra 1925 bodo sprejeli 250 mladenifev v mornariško .šolo za podčastnike v Šibeniku. Prošnje za sprejem, ki morajo biti po predpisih lcolkovane, je vlagali do 30. septembra t. 1. pri komandantu .omenjene šole. Prošnji je
vsakovrstnega sukna in hlačevine za moške oblek« A. & E. SKABERNE — Ljublfana, Mestni trg 10.
3'
priložiti domovnieo, rojstni list, šolsko spričevalo, nravnostno spričevalo, dovoljenje staršev, potrdilo župnega urada o samskem stanu in zdravniško spričevalo. Tudi vse priloge morajo biti kolkovane. Prošnje je treba napisati lastnoročno.
Vprašanje. Fant, letnik 1904, je bil za 18 mesecev potrjen k artileriji. Je brez očeta in matere ter skrbi za dva nedorasla brata, katerih najstarejši je star 10 let. Ali ima pravico do oprostitve ali vsaj do skrajšanega roka? V. Š. Z.
Odgovor. Ako je omenjeni edini hra-nitelj nesposobnih rodbinskih članov, ki žive ob poljedelskem posestvu ali ob osebnem delu ter ne plačuje nad 20 Din davka na leto, ima po čl. 50, točka c) voj. zakona pravico do oprostitve. Če pa plačuje nad 20 Din r<T' srednih davkov, bo pa služil skrajšan rok, ako nima nobenega starejšega brata.
Vprašanje. Imam dva sina. Prvi je rojen 1897 in je služil v svetovni vojni 4 leta in 10 mesecev. Drogi sin jo rojen 1905. Ranjki mož je služil lrot nadomestni rezervist dva meseca in je bil večkrat na orožnih vajah. Ali irra mlajši sin pravico do skrajšanega roka? J. S. K.	;
Oilfovor. Najmlajši sin nima pravice j do skrajšanega roka, ker nista dva družin- j ska čl ar a p:ed njim po vrsti služila polica roka. Če bi bil tudi njegov oče služil polni rok (3 leta), t^daj bi imel ta pravico c j skrajšanega rok«.
Vprašanje. Rojen sem 1904 in sem potrjen na polni rok. Oče mi je umrl pred šestimi leti ter služil v a.-o. vojski 14 mesecev; starejši brat, ki je rojen 1900, je služil skrajšan rok. Mati ie bolehna. Ali imam i pravico do skrajšanega roka?
Odgovor. Nimate pravice do skrajša- : nega roka in io iz Ltih razlogov, kakor so J navedeni v odgovoru na prejšnje vprašanje.
\ prašanje. Moj sorodnik ima tri sinove. Starejša dva sta služila v bivši a.-o. vojski. Zdaj je eden r.a Francoskem, drugi ie oŽenjen. Tretji je bil 1922 potrjen in po petih mcsecih vsled bolezni poslan domov. 1924 je bil vnovič potrjen in je sedaj odšel k vojakom. Starši so onemogli in brez sredstev. Ali ima ta sin piavico do skrajšanega roka? Ali je še čas tozadevno potrebno ukreniti? Kake korake je storiti? I. L. M.
Odgovor. Ako sta starejša sinova služila kot aktivna vojaka polni rok, ima tretji pravico do skrajšanega roka. Prošnjo, ki se vedno lahko vloži, je poslati komandi pristojnega vojnega okrožja. Prošnji je priložiti uradno potrdilo o vojaški službi starejših bratov.
Opomba uredništva. Dopisnikom, ki se ne upajo podpisati, sporočamo, da na nepodpisana vprašanja ne bomo odgovarjali.
tfarriG naložite svcj denar v
Vzajemni pi
v Ljubljani, poleg hotela,Union*.
Obrestovanle najugodneje.
Posojila proti vknjižbi na posestva, proti ooroStvu Ltd.
p Mleko in mod se bo cedilo po Sloveniji, ko bo izvoljen dr. Žerjav za poslanca, tako je celemu svetu pred volitvami oznanjala brezverska in umazana »Domovina«. »Začenja se nova doba gospodarskega dela v državi«, »en Žerjav več pomeni v zbornici kot vsi klerikalni poslanci«, tako je debelo podčrtavala »Domovina«. In glejte, kaj se zgodi. »Gospodarsko delo«, ki ga je' oznanjala »Domovina«, se je v resnici prav temeljito začelo: dr. Žerjav in dr. Pivko sta brez vsakega ugovora in pridržka glasovala za nove davčne obremenitve, in sicer za 2 % davek delavskega zaslužka, za 50 % povišek invalidskega davka, za davek vojnih dajatev, za 4 % eksekucijske stroške, za ISkratni povišek obrtnih kazni in taks. To je »gospodarsko delo- , ki ga je začel dr. Žerjav za Slovenijo. Na las podobno »Agromerkurju«, kateri je prišel svojčas v konkurz in je bil dr. Žerjav zato obsojen na 4 mesece zapora.
r-Domo\ina je sedaj zelo klaverna in poparjena. In da vsaj malo krivde zbriše z dr. Žerjava, pravi, da je dosegel le to, da ni prišlo do hujšega . Seveda o tem nismo nikjer nič brali, kako je dr. Žerjav lo skušal dosegati, videli smo le, da je brez strahu glasoval za nove davke. Domovina« pa bo zdaj devetkrat huje udrihala na klerikalce, da z vpitjem na dozdevnega tatu zakrije svojo hudobijo. Saj se poznamo!
p Sfrai;n'.:io «t>če. Liberalce strašno boli, da v Belgradu živ krst ni hotel verjeti njihovim lažem, češ, da je SLS pri volitvah izrabljala vero v politiko. Zato so s svojim predlogom, da se razveljavijo poslanci SLS žalostno propadli. Še bolj jih pa peče, ko so naši poslanci pokazali lepak, ki so ga dali napraviti liberalci, ter na lepaku podpisali kardinala Gasparrija, ki v papeževem imenu duhovnikom prepoveduje biti poslanec. Outis tega lepaka je poslanec Smodej pokazal celi zbornici. Liberalci skušajo lepak zatajili, ker ga radi pravočasne opozoritve od naše strani niso upali spraviti med ljudi, pač pa je bil lepak že stavijen in je en izvod odti a primarširal v tajništvo SLS. Sedaj liberalci pridno mečejo iz tiskarne vse tiste ljudi, o katerih mislijo, da so imeli kaj opraviti s tem, da je lepak prišel v roko tajništva SLS. S tem preganjanjem sedaj liberalci sami priznavajo, da je letak v resnici obstojal. Vendar bodo po časopisju naprej lagali. Za vse ljudi pa je sedaj jasno, kdo je izrabljal vero v politiko.
p Resnica o »Agro-merkurju«. Sodni spisi, ki jih je poslanec Smodej pokazal v narodni skupščini in s katerimi ie dokazal, da je bil dr. Žerjav obsojen na 4 mesece zapora — pozneje pa pomiloščen, je straš-neje vplivala pri Srbih, kot se je pričakovalo. Radikali so se začudeno spraševali, kako je mogoče, da more kakšna stranka predlagati takega človeka za ministra. — Splošno je prepričanje, da je dr. Žerjav v Belgradu precej doigral svojo vlogo in da niti na njegovo govorjenje o nevarnosti
klerikallzma ne da nihče počenega groša. Ker pa hoče brezverska »Domovina« narediti iz dr. Žerjavove obsodbe na 4 mesece zapora celo neko junaško dejanje, jo prav, da to stvar tu natančno razložimo, dasi smo imeli namen o tem molčati. Stvar je bila tale:
Dr. Žerjav je vedno vodil boj proti SLS na ta način, da je skušal posnemati njeno delo in njene organizacije. Zato je svoj čas (še pred vojsko) ustanovil po vzorcu Zadružne zveze — Zvezo slovenskih zadrug kot denarno centralo, po vzorcu Gospodarske zveze pa Agro-Merkurja kot blagovno centralo. Dr. Žerjav je bil v načelstvu obeh central ter ravnatelj Agro-merkurja in povrhu še predsednik Kočevske posojilnice. In kako se je delalo takrat v Agro-Merkurju? NI bilo sej načelstva, ni bilo zapisnikov in podobnih stvari, ki so pri zadrugah po zakonu zapovedane.
O denarnem poslovanju pa je pri takratni sodni obravnavi prokurist ljubljanske kreditne banke dr. Lavš dne 16. oktobra 1916 podal sledeče pričevanje:
Priča dr. Alojzij Lavš, prokurist Ljubljansko kreditne banke, je bil ravnatelj Zveze slov. zadrug od 2. septembra 1910 do 1. avgusta 1911. Zveza je prejemala od svojih članic vloge, ki go znašale okroglo 3,800.000 K, in to septembra 1910. iz tega denarja je dajala Zveza posojila ali plačevala njihovo račune in dolgove, tako tudi za svojega člana Agro-Merkurja. Na podlagi prilog blagajniško knjige je konstatlral, da so se pred njegovim vstopom plačevali za Agro-Merkurja različni računi, potem pa ne več, ker se je reklo, da .je kredit že previsok. V Zveziuih knjigah je pri pregledovanju našel prenos 100.000 K na Kočevju in pripoznanjo Agro-Merkurja za to vsoto. Ker med spisi ni našel nikake podlago sa ta vpis, je vprašal knjigovodjo Pečarja ta pojasnilo. Ta mu je reko!, dc mu je dr. 2erjav ali Rozman ukazal, naj vpiše Agro-Merkurju v dobro 100.000 kron in Kočevski posojilnici v breme 100.000 kron. Dnu lfi. septembra 1910 je vprašal kočevsko posojil-nico, če je sploh dovolila Agro-Merkurju kak kredit, nakar je dobil odgovor, da ne. Pregledal jo tudi vse sejne zapisnike pri Zvezi ter vprašal (li li vse člane načelstva. a no mu rekli, da niso nikdar kredita dovolili. Ko je prišel k Zvezi, je hotel sestaviti najprej surovo bilanco. V to svrho jo pregledal Zvezine knjige, ki so se mu dale na razpolago. Po teh se ui vjemaln surova bilanca za 400.000 K. Ker se mu jo zdelo to nemogoče, je zasledovat in povpraševal še po nadaljnih knjigah. Iiil je pri dr. Žerjavu in ga vprašal, če ni kakih drugih knjig, oziroma če ve, odkod Izvira ta diferenca. On pa inu je odgovoril, da no ve. Tudi Rozmana je enako vprašal, a tudi brez uspeha. Rožinan mu jo odgovoril, naj le iščem, je žo kjo zapisano. Istotako je spraševal knjigovodjo Pečarja. Nato je f:el vprašat k Agro-Merkurju, koliko dolguje on po svojih knjigah Zvezi. Rekla mu je gdčna Bohinčcva: »Okoli 500.000 K.c Potem jo šel zopet nad knjigovodjo Pečarja, in ko ga jo resno in odločno prijel, mu jo priznal, da ima š« eno knjigo zaklenjeno. Pokazal mu je. to knjigo. V tej so se nahajali trije iz drugo knjige iztrgani listi. Rekel mu je Pečar, da mu jo dr. Žeriav ukazal svoj čas vsa izplačila za Agro-Merkurja vpisati v to tajno knjigo in da jc ne smo nikomur pokazati, ker nikogar nič ne briga. V tej knjigi i« bilo izkazano, da dolirujc Agro-Mcrkur Zvezi slovenskih zadrug nad 409000 K, med te. m ko je bilo izkazano v kuiigi Zvezo slov. zadrug ie par stu-tisoč kron. Priznal jo tudi, da je io knjigo tudi revizorjem in dr. Majaronu, načelniku revizij kega odbora, prikril. Daljo je priznal Pečar, da jo sel takrat, ko je priča prišel k Zvezi, k dr. Žerjavu in ga vprašal, če sme to knjigo njemu (dr. Lava") pokazati. l»r. Žerjav pa mu je odgovoril, da 1» tozadevno in vse potrebno Rožmanu naročil. N«* to je prišel Rožmau k Pečarju in mu naročit, naj iz kn.iigo Moravče—Agro-Merkur iztrga dva Odkod jo tretji, zgoraj omenjeni list, ne ve. omenjenih dveh listih so vpisana izplačila w» Agro-Merkurja, kar se lahko dožene po doticniu
/akturah. V sejnih zapisnikih Zveza ni nikdar n* Bei, da bi bila Kočevska posojilnica pri Zvezi prosila za Agro-Merkurja kredita in da bi Zveza ta kredit dovolila. Vprašal je nadalje Jlane načel-stva in ti so mu odgovorili, da jim ni nič znano o ltakem kreditu, in Kožman Bam j« v seji načelstva Zveze na vprašanje predsednika Kneza, koliko je Agro-Merkur Zvezi dolžan, odgovoril: »Nič več kot 70.000 kron.< Kot je že gori omenjeno, je dobil ua vprašanje 15. septembra 1910 od kočevsko posojilnice negativen odgovor, dne 19. sept. pa mu jo postrešček prinesel neko pismo od Kočevske posojilnice, ki ga Je po njegovem mnenju pisal dr. Žerjav. To je bilo tisto pismo, ki eo ga v Kočevju podpisali posojilničnl odborniki, ne da bi vedeli, za kaj se (jre. Priča je šel v Kočevje 1. novembra 1910; prosd je g. Kajfež iz Kočevja, naj pride nekdo doli, da bo poučil ljudi, ki so vsi razburjeni, ker so dr. Žerjavu pismo podpisali in ker se je baje v tem pismu zavezala Kočevska posojilnica, da kreditira za Agro-Merkurja 400.000 kron. V Kočevju je priča našel pri Kajfežu odbornike liachmeierja, Knavsa in Kraševca ter po-sojilničnega tajnika Bajherja. Vsi so mu pravili, da se je 19. septembra 1910 pripeljal okoli poldne dr. Zorjav v Kočevje (dr. Žerjav je bil načelnik Kočevske posojilnice, op. uredn.) in tam narekoval tajuiku Rajkerju v naglici gori omenjeno pismo ter se potem takoj zoptt odpeljal. Tajnik Rajher je sam rekol, da mu je dr. Žerjav take hitro narekoval, da sam ni nič razumel. Prvi trijo pa so rekli, da so podpisali, ne da bi vedeli, kaj. 1'ismo od 19. septembra je priča pokazal potem v soji Zvezinega načelstva, ki pa je sklenila, da Be na to pismo ne more ozirati... — Priča nadalje izpove, da je našel v sejnih zapisnikih, da je Zveza slovenskih zadrug dovolila Agro-Merkurju kredita le do 00.000 K ln poleg tega še do višine računov prodanega blaga. Ker pa je bil ta kredit že davno prekoračen, sta seveda Rozman in dr. Žerjav skusila to prikriti zraznimi prenosi in drugimi manipulacijami.
Pripominjamo, da je bil tisti, ki je to umazano zadevo spravil na dan ter jo pognal pred sodnijo sam — g. dr. Tavčar, ki je bil v srcu poštenjak ter se mu je dr. Zer-javovo >gospodarstvo« gabilo.
Sedaj naj pa »Domovina« naprej laže. Dr. Žerjav pa naj se njej zahvali, da se ta stvar na novo pogreva. Domoljubove brav-
W	^
POSVETU
tššs_m_
Volitev predsednika nemške republike. V nedeljo 29. marca se je v Nemčiji vršila volitev predsednika republike. Volilo je skoro 27 milijonov moških in ženskih volilcev. Za predsedniško mesto se je borilo sedem kandidatov, od katerih pa ni bil nihče izvoljen, ker ni nihče dobil nad polovico oddanih glasov, ki se zahteva za izvolitev pri prvi volitvi. Zato se bodo vršile 26. aprila ponovne volitve pri katerih bo izvoljen tisti, ki bo dobil največ glasov (relativno večino). Pri zadnjih volitvah so dobili: dr. Farres (desničar) 10 milijonov 387.523 glasov; dr. Braun (socialni demokrat) 7 miljonov 785.678 glasov; dr. Heid (bavarska ljudska stranka) 1 miljon 2.278 glasov; dr. Hellpuch (nemška ljudska stranka) 1 milj. 565.136 glasov; dr. Marks (katoliški centrum) 8 milj. 883. 676 glasov; general Ludendorf 284.471 glasov in komunist Thelman 1 milijon 869.533 glasov. Za ponovne volitve so se združile vse republikanske stranke in kandidirajo voditelja katoliškega centruma dr. Marksa, ki mu je izvolitev zasigurana.
Predpravice Habsburžanov na Ogrskem. Na Ogrskem si še vedno želijo po-vratka Habsburžanov na kraljevski prestol. Ker pa jim tega velesile ne pustijo, Madžari izrabijo vsako priliko, da pokažejo Bvojo naklonjenost do Habsburžanov.
ce pa prosimo, naj stvar počasi in pazljivo čitajo, ker je zapleteno. Zakaj dr. Žerjav je znal stvar zaplesti, pa ne tako, da bi ušel štirimesečni obsodbi, poostreni s postom
um TAKO TEČETE,
KQ DOBITE VENDAR
Tako so sedaj sklenili, da postanejo vsi Habsburžani, ki so dovršili 24. leto starosti, člani gosposke (magnatske) zbornice.
Mednarodna zveza katoliških telovadcev. Pretekli teden so zborovali v Parizu zastopniki katoliških telovadcev, ki so učlanjeni v mednarodni zvezi. Zastopana so bile: Jugoslavija (Orli, ki so predstavljali 294 društev s 14.000 člani), dalje Belgija, Nizozemska, Švica, Italija, Češkoslovaška, Luksemburg in Francija. Za vstop v to zvezo je prosila tudi Avstrija. Zboro-valci so sklenili, da bodo ustanovili mednarodni telovadni časopis in da se bo prihodnja mednarodna telovadna tekma vršila v septembru 1926 v Rimu.
Mussolini — poglavar italijanske fojske. Vsled raznih nesoglasij v vladi jo italijanski vojni minister general Di Gior-gio odstopil. Vodstvo vojnega ministrstva je prevzel Mussolini, ki ga bo, kakor pravijo tudi obdržal. Fašistovski listi pojejo ob tej priliki svojemu vodji slavo in ga pozivajo, naj obdrži vojno ministrstvo on, ki je »edini pravi nepremagljivi poglavar vojnih sik.
Novi kardinali. Sv. oče je 30. marca t. 1. imenoval dva španska prelata za kardinala. Prvi je monsinjor Casanov, ki je nad-škol grenadski, drugi pa monsinjor Hun-dain, nadškof seviljski.
Študentje štrajkajo — na Francoskem.
V	Parizu so visokošolci nedavno vprizorili demonstracije proti nekemu neljubemu profesorju. Vlada je vsled tega zaprla šolo in nekatere dijake ostro kaznovala. V znak protesta proti strogemu postopanju vlade so sklenili visokošolci iz cele Francije splošen štrajk. Najbrže bo moral na-učni minister odstopiti.
Madžarske pritožbe o naših volitvah.
V	madžarskem parlamentu v Budimpešti je govoril poslanec Ekart o zadnjih volitvah v naši državi in se pritoževal, da se j» izvajalo proti nemškim in madžarskim volivcem največje nasilje. Poslanec je zahteval, da madžarska vlada toži našo državo radi zadnjih volitev pri Zvezi narodov.
Posojila posestnikom v Italiji. Uradni italijanski list priobcuje vladni odlok, ki urejuje posojila hranilnic in posojilnic po« sestaikom. Država obljublja, da bo prispevala k plačevanju obresti v znesku do dveh odstotkov in pol. V ta namen so dali ministrstvu za gospodarstvo znesek štirih milijonov lir; vsako leto ga bodo zvišali za na-daljne štiri milijone, tako da bo slednjič znašal 40 milijonov lir.
REDNI OBČNI ZBOR
»OSREDNJE ČIPKARSKE ZADRUGE«
r. a. z o. z. ▼ Ljubljani — kateri se bo vrSil ▼ nedeljo, dne 26. aprila 1925 ob 10 dopoldne t spodnjih prostorih I. del. kons. društva ▼ Ljubljani, Kongresni trg 2, ■ sledečim dnevnim redomi 1. Čitanie zapisnika o zadnjem obč. zboru; 2. poročilo načelstva in nadzorstva; 3. odobritev rač. zaključka za leto 1924 in sklepanje o razdelitvi čistega dobička; 4. dopolnilne volitve načelatvai 5. volitev nadzorstva; 6. slučajnosti. — V slučaju, da bi navedeni občni zbor ob napovedani uri ne bil sklepčen, se vrii pol ure pozneje drugi občni zbor z istim dnevnim redom ln na istem prostora, ki bo veljavno sklepal neglede na Število glasov.
SEDLARSTVA w •• rad UučiL - C«nj. ponudbe se proti na upravo lista pod »Sedlar« 2224,

nnznRrniB


Konj »li trava ali fiu voz na vzmeteh samo za pel dinarjev, tako smo brali v prejšnji številki Domoljuba se dobi samo v Št. Vidu pri Stični. Kako pa, dn samo tam —: aato ker imajo samo tam vpeljano efektno loterijo s sreiknmi po 5 Din iu »lavni dobitki so ali konj, aH krava ali voz — pole« tega dobiš lahko še za 5 Din fino kolo, šivalni stroj, krasno obleko, dobre eevlje,. lep klobuk, najrazuovrstnejša orodja za vsako stroko. Itd. itd. — 8. septembra bo pa žreba: nje v novem Katoliškem domu, ki je sedaj v gradnji in za citrar dovršit«v je namenjen čisti dobiček te loterije. Izzrebane številke bodo objavljene v Domoljubu in v bloveneu. Zdaj pa Je po srečkah — potem, po 8. sept. pa po konjih, kolesih, oblekah itd. — Bog livit	,	__
n Borovnica. Prosvetno društvo v Borovnici vprizori na velikonočni ponedeljek igro »Divji Lovec«.
n Poljane nad Skofjo Loko. Nufie kat. prosvetno društvo uprizori na Velikonočni pondeljek ob 3. urf popoldne n« Malenskem vrhu mano ljudsko igro >KrivopriBežuik<. Pred igro nastopi prenovljen in pomnoženi društveni pevski »bor. — Vabimo.
n V Hctciah pri fikofji Loki uprizorimo r.a velikonočni pondeljek ob pol 4 popoldne dve veseloigri: jKtoJločni ženin« v 1 dejanju in aizr Vubljeni raj< v 3 dejanjih.
n Ljudska posojilnica r. z. z n. z. v Ljubljani jc imela IG. marca t. 1. svoj občni zbor. Iz računskega sklepa jt> razvidno, da so je zavod tudi v preteklem letu najlepše razvijal. Vloge so zrastle za P8 milijonov, tako, da so znašal«? koncem leta že nad 2S8 milijonov kron. Vso to a«; na eni strani po ledica splošnega zaupanja, ki ga uživa Ljudska iH».ojilnica; na drugi strani pa kaže to tudi. da ;o naš narod pričel varčevati v spoznanju, da ho njegovi prihranki najvarnejše naloženi v Ljudski posojilnici. Iz bilance j«.' razvidno fi»di, <!n je popolnoma od-pi-.ano vojn« posojilo, kakor tudi vso Naložba iz medvojnih orisov v N"?r,ški Avstriji. Kljub vsem tem odpisom se jo vendar1« doseg .-l čisti dobiček nad ti07 tisoč dinurjuv. Kot vsak p--;ni. ion podur, jo del čistega dobička i::>.v.l»il& Ljudska posojilnic:!. Ju okrepi svojo rezerv* <■, zaklade, ven ostali dobiček pa jc razde lila. v dobrodelne namene. M«-d drugimi ,ic dovolila sledeče podpore: Akud-Mii>';i do- i v Ljubljani 1000 Din, Ciril-s' o društvo ljubljanskih bogoslovcev 10(111 dinarjev, (Vrkev sv. Jožeta v Ljubljani 2000 Din. 1» ušivo i..t zgradbo k«t. cerkve v Beogratlu IMHi l)in. Dijaško podporno ilružt-vo v Ljubljani Iti«»0 Din, Duhovsko podporno društvo 2!itKl Din, Društvo sv. Elizabete za uskrbovrnijc reveže v 7500 Din, Društvo za varstvo vajencev 2000 Din, Društvo za mladinske domove 8900 Din, Dom za hirajoče iu slaboumne otroke v hiralnici «v, Jožefa loOO Din, Dnevno zavetišče na Viču 23(10 dinarjev, Kuratori.i za slepce 1000 Din, Kat. društvo rokodelskih pomočnikov 180!) Din, Ljubljanska dijašku in ljudska kuhinja 2500 dinarjev. Mladinski tlom <ia Kodeljevem 2900 dinarjev, Orlovska podzvoza 2000 dinarjev, Or-Klarska šola (..'ee. tlništva 1000 Din, Pomožni odbor za pogorelcc v Dol ini vati (Koroško) 600 Din, Prcdstojništvo samostana Karmelieauk na Sclu 0000 Din, Prosvetna zveza 2400 Din, Pevska zvoza 1000 Din. Pred-stojništvo uršulinskega samostana 2500 dinarjev, Slovenska straža 1000 Din, Salezi-janski zavod na Rakovniku 2400 Din, Si rotiš če sMarijanišče« 2400 tliuarjev, Sirotišco »Lichtenturu« 2400 Din, Sirotišče in zavetišče v Tržiču 2400 Din, Sirotišče sv. Jožefa v St. Vidu 4000 Din, Sirotišoo »Marijin dom* v Ko«' k)v,ju 1600 Din, Škofijsko društvo za varstvo uirot 5900 Din, Za zgradbo nove bolnišnico usmiljenih bratov v Ljutomeru 1000 dinarjev, Vincencijeva družba 13.500 Din, Zadruga »Stadion« v Ljubljani 1600 Din, Dalje glej v naslednjem stolpcu spoJaj.)
-1—I*1*S'S'|-|-| ! i
□L?in

HOTEDRSICA.
(Smrtna kosa.)
Dne 31. marca je umrl g. Matija Plečnik. mizarski mojster in posestnik star 73 let. Bil je značajen mož ter skozi 38 let občinski odbornik. Tudi je bil znan sirom h.o-venije kot Izdelovalec finejših kolovratov. N. v m. p.l
BIRCNAVAS.
(Zahvala.)
Pod tem uaslovom smo brali v zadnji »Domovini« sledeče: Pri nas je zagrizen klerikalni agitator, lesni delavee France Su-fitaršič. Na vseh naprednih shodih dela zgago iu po naprednih hišah trga napredne časopise, češ, da pišejo same svinjarije. Obnaša se, kot bi bilo vse njegovo iu kakor bi ne vos svet sukal okrog tigrovske politike. Ta mu bomo že prikrajšali peroti. — Nimam drugega dodati kot; lepa hvala za izvrstno spričevalo, ee je prav zelo prctirauo. — Su-Staršič I rance.
VALJEVO.
(Kače vojaško življenje.)
ir'e v takem kraju Srbije smo, da ie malokdaj med svetom čuje naše mesto, kaj 11 še o nas. Zategadelj urno se pa namenili, da sami o tebi povemo, kako se kaj ironmo. Mesto Valjevo leži v kotlini, ki se po mestu imenuje, na severozapadnem delu Srbije. Mestece ni baš veliko, in;« kakih 10.000 prebivalcev, in je še precej čedno. llliee ima široke in še dovolj čiste, le zaradi tlaka iz navadnega kamenja jc zelo nepriklsdno za hojo, še bolj pa za vožnjo. Njegovi prehivul-<i no povečini obrtniki, ponajvef. kotlarji In kovači, ter lepo cvete trgovina z železom. Od javnih zgradb naj omenim sodni jo, višjo Strto in pošto, ki se vidijo iz mesta že od daleč, zakaj druge hiše niso Imš nunigonud-slropne. Še to je omeniti, da ima lepo le^o za razvoj in je eno izmed tistih redkih int .it, ki s? jc pri lijcui po vojni prebivalstvo pomnožilo. dočini se pri drugih, mnogo večjih me;'.ih z manjša'o. Okolico ima lepo ter se pro'i vzhodu razprostira v p t o:'ovito ravan tj;' do I.e.jko\ ra samo Nr'j: .jo ne /najo tako izkoristiti, kakor bs jo Slovenci. Ljudje žive precej skromno in ko /. malim zu.lovoi.itii, kitkor skoraj vsi seljaki. SIcer no pa zelo prijazni in govore s tujini človekom z veliko iiijtidnostjo. Vojnr^ta !» pešpolka »-kralja Milana« jo na najlepšem prostoru v Valje-vu, S (o j i namreč na robu mala planota sia
Zuvotiščo sv. Vineenciju v Mengšu 1820 di-narjov. Zavod »Martiiiišče« v Boltiucih (Prekmurje) IGOO Din itd. Vsega skupdj j« bilo dovoljenih podpor v znesku 125.0(0 J> 1 ■ i. S tom jo Ljudska posojilnitia dokazala, tla se zaveda, da ji našo ljudstvo zaupa svojo prihraiike, in tla jo z:t!o dolžna velik dol otl svojega dobička nakloniti za dobrodelno namene.
ii jusoslcveaaka gas. zvezu je upoštevajoč važen pomen zavednega gasilstva ob meji odredila, da so vrši letošnji krajinski zliit v Dravograd in da se isti spoji s praznovanjem naše društveno £0 letnice. Zlot so bo vršil, kakor je že poročal /.Gasilec« dno 15. avgusta 1925. Program zletu in vsa nadaljnja navodila so bodo društvain naknadno tioposlala.
n V Št. Jerneju u:i lrnlcnjsktut se bo letni sejem z;i konje, govedo, svinje in krttuiurjjo vsled velikonočnih praznikov viPil dno 14, njtrilu ]92i>, to jc v torek po Veliki nofc;.
n Opomin. Strankam, katerim smo poslali knjižico »Vodnik uo Ljubljani« ,ta vpogled, vljudno prosimo, naj blagovolijo znesek nakazati ali knjižico vrniti. — Komi to državnih uradnikov, Ljubljano, Lmonska cesta 10.
scve.riieui delu mesta, ter je odtod krasoti razgled na mesto in okolico. Od mesta ja oddaljeno samo pet minut Na smemo tudi pozabiti, da od Mlttdeiiovca pa samo do Va-ljeva drži ozkotirna železnica, ki zelo pospešuje razvoj mesta. Do lanskega leta še nI bilo Slovencev tu; no, lansko leto smo pa ml prvi stopili v ta pozabljeni del naše domovine. Ker jo tu sedež divizije ter sta razen našega pešpolka 6e dva topniška polka 1. ln 17. ter 12. polk, je razumljivo, da je skoraj pol vojakov in clvillatov ter vojak še pol tako ni spoštovan, kakor je v Ljubljani. Kar jo nas Slovencev, smo vedno Nkup iu večkrat, zapojemo kako slovensko, kar u vsem dupaoe. Disciplina jo stroga, jedi ne boš najbolje, oblečeni tndi nismo po goapo« sko. Letos so pa novinci dobili vso novo obleko. V naš polk je prišlo 130 Slovencev It c«ij8keica okrožja, a t lt. it mariborskega. Ni bu£ prijeten vojaški stan, vendar pa celo razjasni človeku zivljensko obzorje in ga tudi izobrazi. S tem pa v prvi vrsti mislim ua Makedonce, kt so lahko »elo hvaležni, da »e morejo malo naobra/.iti, zakaj pač novinci Izgledajo, kakor bi nikdar ne videli pametnih ljudi.
Mi kot stari vojaki se ue počutimo bali najslabše, vendar pa cesto sanjarimo o svojih lepih prostih dneh, o svoji drugi domo« v'ni, ki bc nam nobena tuja pokrajina n« zdi lepa v primeri k njo. Sanjarimo, kdaj so bomo scetuti h svojimi dragimi, ki k nami čutijo v sreči in bridko«tih. Ker bomo velikonočne prazuike tu preživeli iu se ne boniu mogli y. vami udeležiti velikonočnih radosti iu blagoKiovo, želimo vsem obilo ucukalje* nega zadovoljstva in veselja! — V imeuo vecb k.tplar Vinko 21tnik.
BOH. BISTRICA.
(Prosvetno delo.)
Dne I', marca je društvo v p/orrvctneui domu uprizorilo dobro uspel« iuro »Martin Krpen<.-, katera se jc 15- marcu ponovila. — Na veter pred odhodom bratov Orlov k vojakom dre 17. marca se je v knjižnici prosvetnega društva vršil na ča&t odhajajočim prisrčen poslovilni večer. — Na praznik Ozn. Mar. dev., dne 25. marca je Orhaki krožek ime) sroj prT]| javni nastop s peshim sporedom: ietovndno akademiio, deklaraacijamf, i^ro "Ventalka« in burko »Guvernanta In Spdta -, Ta iiboitio uspela prva prireditev naših Orlic c!eSsi orliškemu krožku, kateri »e Je esk: pred kratkim ustanovil, vro čast. — N« cvetno nedeljo dne 5. aprila bode dr, Ivo Pire imel predavanje o jsiiki. Vstopnina za osebo 2 Din. — Za velikonočni pondeljek se pripravlja igra »Na dan sodbe-. — Na belo nedeljo se bode vršila orlovska akademija. — Društvena knjižnica ce bode pod vodstvom sedanjega knjižničarja Roznia.ia izpopolnila z najboljšimi in najnovejšimi književnimi deli« ter bode pričela z rednim poslovanjem in i*" posojevanjem knjijj. Pristopajte kot člani, članarina za eno leto je samo 5 Din. — !z navedenega ja ra',7idno da delovaajc prosvetnega d.ružtva v prosvetnem dosnu postaja ogniisce, okretf Inkreta se zbira vs» poštena mladina verniLi bohinjskih starišev, kjer najde razvedril« vsak prijatelj poštene zabave.
DOL PRI LJUBLJANI.
(Gospodinjski tečaj.)
! Al« ilobLa dekleta smo iiaele 1« m^J;
da ;,f je pri nas vršil gospodinjski tccaj, »» ; terora r.ia z veliko spretnostjo vodite
voditeljica T.linha Odlasek in gosp. -»»»g I S tri bar. Tečaj »e je vršil od 6. Januarja «w I 22. marcu t 1. Kaj lepega in koi-jsinega »m« j so naučile v tako kratkem Času, jo l">K.a!f'„ i razstava dne 22. marca. Videl si na okusn« • opremljenih mizah vsakovrstno pecivo, « | navadnega kruha pa do najfinejšo torte. ' eno besedo -- vati. kar spada uu gosp«"1"
mizo, pa ho tudi na kmetsko mizo poda, kadar .ie kakšna slav nos t. Pa učile smo so še veliko drugega, kar je bolj važno Lil koristno ea gospodinjo, kakor šivanje, krpanje starega perila itd. Učile smo se tudi (letati namizno prte, da ne pride gospodinja v zadrego, ako pride gost v hišo. Napravile smo ni tudi razno kuhinjske prtiče z vsakovrstnimi pregovori. — Poleg tega smo imele predavanja o mlekarstvu, perutninarstvu. sadjarstvu, računovodstvu. Izdelavale smo tudi tra-pistovski sir, je bil tudi na razstavi in je posebno ugajal moškim. Imele smo tudi zdravniška predavanja vsak četrtek, katere sta vodila g. dr. Ivo Pire in dr. Ambroži?. Poučili so nas, kako sebi iu drugim ohranimo ljubo zdravje. Pa to še ni vse. Gospa voditeljica nas ni hotela vzgojiti saino v pridne gospodinjo, ampak, ker je glavno — v katoliške gospodinje. Kot nadvse dobra in skrbna mamica nas je v svojih predavanjih vedno vzpodbujala k vernosti, rednosti, snaž-Eosti, točnosti, delavnosti, kateri naj bodo znaki krščanske matere in gospodinje.
Za nas gojenke so bili to pač najlepši dnevi našega življenja. Srca naša nam velijo, da se zahvalimo v som, ki so pripomogli h temu, da se je tečaj vršil v najlepšem redu. Največjo hvaležnost smo pao dolžne g. voditeljici in gos p. učiteljici ročnih del, ki sta nas z največjo potrpežljivostjo in lepim zgiedom navajale, kako izpolniti nalogo svojega poklica, kot katoliška mati in gospodinja, katero nam je določil Stvarnik. — Gojenka.
IZ KOSTELŠČINE.
(Razno.)
l'o opravku sem jo mahnil skozi ko-steisko pokrajino, ki tvori slovensko zaledje kočevski deželi. — V Papežih in Osilnici zelo obsojajo g'-do denuncijacijo, radi katere je bil ob službo dobri učitelj Vončina. V Osil-niei si stojita nasproti veljaka Vrtnik in liberalni Kovač. Nad republiko so iva že precej obupali. — V Kuželju imajo nov betonski most. Kuželjci so zelo ponosni nanj in hvalijo poslanca Škulja, ki lini jc pripomogel do poilnoro 7d.?/W l)in. V hrvatskem Ku-šeljn so dobili nove bronaste zvonove. — Na IJ rod n iu Itaniji je bolj mrtvo. Pred časom sloveče gostilne so bolj prazne. — Pri Fari sera se malo ustavil. Tam rgibajo in sklepajo, kako bi že prišli do prepotrohnega društvenega doma. Zelo so pa zgražajo nad vedenjem novega banjskeca učitelja, ki se jo 22. marca, ko jo prvič prišel z dragarskim Tondkom k Fari. prav po »Hberalno-napred-noi obnašal. Med potjo sem videl kar celo razvalino cestne ograjo. Kaznivrcdni zlob-neai so na najnevarnejših mestih med Fnro m Novimi seli razdrli cestno ograjo. Tra-nsovj« leži vsevprek. Na Novih selib sem se malo odpočil pri Dragarskih. Mati županja mi je urno postregla /. kapljico dobrega vin-ea m ni«'im prigrizkom. Opazil pa sem, da ■i me k a.i dobre, volje. Jezi se še vedno nad banjskinii občani, ker so da'J Sajovcu tako »»te glasov. Sedaj pa sp-1 tuhlajo, kako bi "ciiaJ! Banjce pri občinskih volitvah. Mati županja je nato z veseljem pripovedovala o novem banjskem učitelju. Ta da je za njih. Ui/kar je on tam, imajo vsaj kako vfsolo V,r a '"o nedelja ko se imeli imenitno.
at 1 '"upanja pravijo, da mora bili v sicer F'1'tem postnem času vsaj nekaj razvedrila, v !>an taloki je pa čis*o drugače. Spoznal se no razumejo kaj dobro z Novo-lP,i cr se -i11 dan nagibal, sem jo urno »Oral preko Brise, Eopiola in .Murave v ivoeev.ip. Potoma pa sem razmišljal nrifaree iu mater žnpanjo iz Novihscl •/. ozirom na soiibo o banjskem učitelju. Pa sem si mislil, ua inia vsakdo svojo pamet in okus, »gliha l»a v!;up štriha«.
STARI TRG PK1 LOMI.
V »Domovini« so so dali naiiskaii kot prvo-»Mitelji Žerjavov« demokratske stranko in ua se mahali, da sc zaradi njih marljivega delovanja ?"» demokratska stranka v loški dolini še lopši »odoenosii, sledeči kot novi odbor demokratske •imnko: predsednik Karel Kova«, Stari trg; pod-I« >i * Kran Skrbeč ii Loža in Josip Kandare u Markovca, tajnika Ivan Bencina i« Starega trga ia
Ciril Justin ii Ige vasi, blagajnik Ivan Hercina ii Starega trga, čuvarja skrinjice na I. volišču Karel Kovač in Ivan Legnjok, na II. volišča Jakob Truden in Jakob špeh. Odborniki: Stari trg: Ludovik Ož-bolt, Stanko Stritol Fran Debovc; Lož: Alojzij Zni-daršič, Milan Lah, Anton Vardjan; Pudob: I''rau Vilar, Borivoj Sbil; Igavas: Anton Mlakar, Mirko Kosim; Markovec: Ivan Petrič Ivan Lešnjak; Vi-ševk: Janes Žnidaršič, Fran Lekan, Fran Zgonc| Podgora: Ivan IJrbiha, Alojzij Urbiha; Babna polica: A Troha; Kozarščo: Anton Speh; Podcerkev: Tomaž Sterle, .(ernoj Žnidaršič; Lipsenj: Fran Kro-šovoc; Dane: Srečko Kandare, Janez Okoliš, Ivan Skrbeč; Bloška polica: Janez Modic; Vrhnika: Fran Palčič, Janei Zigmund; Nadlesk: Jože Gorše,, Jane« Mule; S marata: Joie Baraga, Janez Bravec.
Hvaležni smo »Domovini«, da nam je povedala, kdo ima pri nas nalogo delati potiliko za Žerjava. Kaj pa, če bi koga izvolili proti njegovi volji ali brez njegove vednosti? Liberalci že od nekdaj tako postopajo. Seveda bo moral vsak, ki so ga morda posili zapisali za Žerjavovega priganjava, tudi javno preklicati, da mu bomo verjeli.
DANE (STARI TRG PRI LOŽU).
Is dopisa v liberalni »Domovini« St. 13. pod naslovom »Stari trg pri Rakeku« sem izvedul, da je imola stranka sani. demokratov 22. marca svoj občni zbor v gostilni Benčina (Stari trg). Na tem občnem zboru da sem bil izvoljen v krajevni odbor. Kor pa osebno nisem bil navzoč, tem potom odklanjam in prepustim drugemu to ča-st; to pa vsled tega, ker nisem vaš pristaš.
Zahvaljujem se. čeprav ne vem komu, sa papir, kateri sliši na ime »Domovina«. Vse prav pride. To pa prejemam že dve leti brezplačno. Pa še recite, da niso gospodje okrog »Domovine« radodarni, kajti dobivam jo v dveh izvodih. En izvod na mojo hišno ime »Janoz Okoliš« in dragi na pravi naslov: Janez Petrič, Dane št. 1!).
Na Planinski gori pri Postojni se bo obuajala božja služba na velikonočni pomleljek ob 10. uri. I'o starem običaju bo sv. maša tudi na velikonočni torek ob 8. uri. Po daljšam presledku vabi Planinska Marija daljnje in bližnjo romarje na obisk. Prehod je tu prost.
DEV. MAR. V POLJU.
Lansko leto so se vršile pri nas občinske vo-litvo, pri katerih je zmagala SLS kljub vsem intrigam naših nasprotnikov. Za župana je bil izvoljen vrl naš somišljenik Fr. Kukovica voditelj Delavske sveze. To je bil pa najhujši poper za naše nasprotnike. Novoizvoljeni odborniki Kmetske in Delavske zveze so *e združili v klub SLS ter takoj pri prvi seji razvili svoj program za delo v obč. odboru. Že takoj ob votitvi župana so naši nasprotniki i lažmi in intrigami hoteli preprečiti načrt in sklep kluba, a »e jim to ni posrečilo. Komunisti so nekaj časa šli svojo pot in nam deloma pomagali. Bili smo mnenja, da se bo dalo z njimi delati. Prav kmalu pa bo zaceli ljubimkati z demokrati in samostojnimi. Is ljubimka..ja se je vnela ljubezen, ki je v zadnjem času vtplanitela. Občinski odbor je 3klcnil v proračunski seji, da kupi svet za šolo in za pokopali-čče. Omenim naj, da jo naša šola zastarela stavba, ki v higijcnicnein oziru že dolgo ne odgovarja svo-
jomu namenu. Oblast že par let priganja na to, da naj občina misli na zidavo nove šole. Preti se že celo s tem, da nam šolo iz zdravstvenih ozirov za-pro. Nas g. nadučitclj, ki je prišel v D. M. v Polju kot Slomškar in vrl pristaš SLS, sedaj pa ravno tako vnet liberalec, jo z vso vnemo začel delati ua to, da se rosno začno misliti na to, da bo treba enkrat novo šole. Cel obč. odbor je enoglasno sprejel v proračun vsoto 35.000 Din za nakup sveta za nove šolo. Kupiti se jo hotela od papirnice njiva, ki je kakor nalašč zato ustvarjena. Tovarna je svet prepustila za ceno 5 Din za ni. Ko je to tudi obč. odbor v seji, kateri jc prisostvoval sam g. okr. glavar Ferjuheio z glasovi kluba SLS in z glasom g. Kavčiča, ki pa je član demokratskega kluba, sprejel, se jc pričela gonja proti temu sklepu. Razne laži in zavijanja so se jela širiti po občini. Takoj so se združili gg. komunisti in demokrati v boju proti vprokletim« klerikalcem, kateri bodo s svojim gospodarstvom spravili menda celo občino na kant. Zelo vneto jim v tej gonji pomaga tudi nekaj naših odpadnikov. Pričeli so se soBtanki, na katerih se je sklenila zahtevati ponovno sejo občinskega odbora. Župan jo sklical sejo za torek dne 31. marca. Ker je nakup sveta za šolo že pravomočno sklenjen, je ta točka odpadla. Pač pa nakup sveta za razširjenje pokopališča.' Tudi ta predlog kluba SLS je bil sprejet s 14 proti 10 glasovi Kot zadnja točka je bila prošnja obč. tajnika, da bi se mu plača v naprej izplačevala Tu je imel župan svoje pomisleke in jih je hotel obrazložiti v tajni seji. Pozval je navzoče občinstvo, da naj sejo zapusti za toliko časa, da se izvrši tajna seja. Temu so se pa uprli naši nasprotniki in pričeli vpili in rjoveti. Ko je naš klnb videl, da so poslušalci nočejo odstraniti, je odšel od seje. Župan vide?, da odbor ni več sklepčen, je sejo zaključil. Ostala je samo manjšina, ki je poslušala obč. tajnika, ki je prebral neko pritožbo združenih demokratov in komunistov, katera je bila med vpitjem in rjovenjem sprejeta od manjšine. Ko so se pozneje pristaši Sl»S vrnili v dvorano, se jih sprejeli z vpitjem in zmerjanjem ter raznimi napadi Tudi dejansko je bil napaden neki naš somišljenik. Tn se je jasno pokazala zveza med žerjavovci in komunisti
Najlepše je pa to, da so se naši komunisti, ki so bili pod pritiskom žerjavovcev zaprti, takoj sprijaznili in šli v objemu z njimi Tu so jasno pokazali, da jim ni za občinsko gospodarstvo, pač pa sato, da bi dobili v roke našo občino. In kar jih najbolj boli, je to, da gredo odborniki »Kmetske i* delavske zveze« lopo složno skupaj po svojem za-črtanom programu. Obe nasprotne struje pa sploh nimajo drugega progama kot razbijati vse delo in kjor lo mogoče nagajati Mi se tega ne bojimo in če nas vržeto ii občinskega odbora, bomo že t večje večino prišli nazaj, ker naši volivci sedaj dobre vedo, koinu smejo zaupati in kdo njih koristi zastopa, tisti ki hoče delati ali pa tisti, ki vedno na-gaja in blati ves občinski odbor.
člhmii 7hnr »kmet. društva« ▼ 6t. vida
UMU II tUUI nad Cerknico bo 19. aprila po
10. sv. maši v ljudski Soli. Na dnevnem redu računsko in revizijsko poročilo in volitev nadzorstva ter slučajnosti. — k obilni udeležbi vljudno vabi Andrej AJokovec, načelnik.	2301
Kje je lev?
Kaj pa naše slive in češplje?
Mnogo se govori in piše o sadjarstvu, zlasti na spomlad. Pa vsa predavanja in članki po strokovnih časopisih se nana-iajo skoro le na jablane in hruške. Pri nas imamo pa tudi še ccle gozdove sliv ali češpelj. Teh ce pa malokdo spomni, da bi povedal, kaj naj začnemo z njimi. Kaj menite, ali naj jih trpimo še zanaprej v svojih sadovnjakih, ali naj jih iztrebimo? — Tako je nedavno vprašal dober sadjar, ki ima poleg drugega sadja tudi ie dokaj češpljevega drevja, ki mu pa malo vrže.
Njemu in ie tisočerim drugim, ki so v enakem položaju, kratek odgovori
Bili so časi, ko jc imelo to sadno pleme svojo gospodarsko vrednost tudi v naših krajih. Letine so bile takrat bolj redne nego so dandanes. Pridelek se je za tiste čase uporabil razmeroma dobro. Precej tega sadja so posušili in suho uporabili doma, kar jc bilo čez domačo potrebo, je nekaj vrglo tudi v kupčiji. Kdor ni sušil, je prodal svežo robo. Goričani so hodili v naše kraje, kjer so češplje lupili in 6ušili olupljene. Večji del se je pa tudi že takrat pokuhal v slivovko, ki se je tudi dobro prodala. Važno je tudi to, da se je češplje v o drevje razmnoževalo ta-korekoč samo brez posebne nege. Kdor je na prikladnem kraju zasadil le nekaj debel, ki jih jc dobil zastonj pri 6osedu, je imel kmalu cel gozd podmladka iz korenju, ki ga je porazsajal, kjer mu je ugajalo. Tudi to je bilo ugodno za tiste čase, ko šc ni bilo drevesnic.
Dandanes je nekoliko drugače. Naše suhe češplje nimajo nobene veljave v kupčiji, ker baš tega sadja pridelajo in nasufce južne pokrajine naše države na tisoče 111 tisoče vagonov, tako da jim zaostaja. kljub temu, da je mnogo boljše nego naše. Izdelovanje priuel (olupljenih suhiii češpelj) jc popolnoma pozabljeno. Pekmesa (čeŠDljeve marmelade) ne kuhamo, /'.{Janje palijo že iz vsakega sadja in je tc lic-sreče zc it ako povsod preveč. Poleg tega moramo priznati, da nekdaj rodovitni češpljevi nasadi so se izrodili in preživeli. Dobre letine so bolj in bolj redke in p.idelek je čimdalje manj vreden. Kar je še najvažnejše, je pa to, da se je vsa smer našega sadjarstva popolnoma izpre-menila. Razvila se je sadna kupčija s svežim sadjem — največ z jabolkami in hruškami. Ni torej prav nič čudno, ako se nihče ne zmeni več za češplje, da bi jih gojil kakor bi bilo treba.
In tako životari zanemarjeno češplje-vo drevje, vse starikavo in lišajasto s polomljenimi vejami in suhimi vrhovi ter čaka svojega konca, svoje usode.,.
Ali jo pa prav tako? Ne! Vsak pre-vdaren človek mora uvideti, da jc treba nekaj ukreniti. Mogoče je samo dvoje. Ali naj se češnljevo drevje goji kakor drugo sadno drevje, ali ga pa iztrebimo ter za-•adimo tiste prostore jablanami in hru-' S
škami. Sramota bi bila, ko bi ie nadalje trpeli okrog svojih domov take žive priče svoje malomarnosti in brezbrižnosti.
Kaj tedaj? Po tehtnem in vsestranskem prevdarku je naša sodba taka: Gojenje češpelj v večji meri dandanes nj gospodarsko. Zato gojimo samo toliko češpljevega drevja, kolikor moremo tega sadja ■ pridom uporabiti doma. Vse drugo pa iztrebimo s korenino in zasadimo tiste prostore z jablanami ali hruškami, ki bodo žc nam ali pa vsaj našim potomcem dajale več dohodkov nego zanemarjene češplje. Tisto čeSpljevo drevje pa, kar ga obdržimo, gojimo tako, da nam bo v veselje in korist, ne pa v nadlogo in sramoto, tujcem pa v izpodtiko.
Skrajni čas je, da se iznebimo češp-ljeve divjine, ki jo vidimo povsod po naših vaseh že dandanes. Pustimo samo mlajše, zdrave češplje, ki rasto v prikladnih legah. Osnažimo jih od vrha do tal, iztrebimo vse poganjke iz korenin, gnojimo jim, pa bomo doživeli rednejše in boljše letine tudi od njih.
Uporaba čilskega soiitra.
Ker se je pri nas že precej začela širiti uporaba čilskega soiitra na vseh spo-mladnih rastlinah, je potrebno, da kmetovalci vedo, kako morajo postopati s tem umetnim gnojilom. — Čilski soliter hranimo na suhem, zračnem prostoru, kajti drugače vsrkava kaj rad vlago iz zraka. Predno ga raztrosimo, ga moramo, če je vlažen, osušiti in razdrobiti morebitne kepe. Da lažje ž njim ravnamo, ga pomešamo s suhim peskom, zemljo ali še bolje s pepelom.
Čilski soliter trosimo spomladi samo ob suhih dneh, ko na listih ni rose ne deževnih kapljic.
Ozimna žita gnojimo ž njim spomladi in to s 120—150 kg na en hektar ali 70—90 kg na oral. Gnojilo trosimo po ozimnini, ki jo potem še prebranamo. J a r a žita pognojimo z enako množino 10—15 dni potem, ko so vsklila. Koruza potrebuje na hektar 200—250 kg (120 do 150 kg na oral) čilskega soiitra, ki ga enakomerno raztrosimo po vsej njivi 10—15 dni potem, ko je koruza vsklila. Krm. s k a pesa dobi 100—150 kg soiitra na hektar (60—90 na oral) pred setvijo in 150 do 200 kg (90—120 na oral) po razredčenju pese. Kjer se pesa presaja, jo pognojimo s prvo polovico ob saditvi, z drugo polovico pa pred prvim okopavanjem, Krompirju potrosimo 200—250 kg na hektar (120 do 150 kg na oral) po vsej površini pred prvim okopavanjem. Konoplje, lan in mak dobijo po 150—200 kg soiitra na hektar (90—120 kg na oral) 10 dni potem, ko so rastline vsldile. V i n o g ra d gnojimo spomladi s 50 grami (eno vrhano žlico) soiitra na vsako trto. T ravniki se pognojijo s 100—150 kg soiitra na hiktar (60—90 kg na oral) in potem un-
branajo • travniško brano. Zelenjava dobi 2 in pol do 3 kg soiitra na 1 ar (loo četvornih metrov), ki ji ga nudugp v dveh obrokih: prvo polovico deset dni po vskli-janju ali po saditvi, drugo polovico dvajset dni pozneje. Cvetice zalivamo enkrat na teden z raztopino soiitra od dveh gramov na 1 liter vode. Deteljno prede n i c o uničujemo z 8 odstotno raztopino čilskega soiitra (na 100 litrov vode 8 kg soiitra), s katero s pomočjo vrtnega zalivalnika polijemo napadena mesta.
Preizkus s čilskim solitrom leta 1925.
Samo tisti kmetovalec umno gospo-dari, ki temeljita pozna svojo zemljo in njene potrebe ter zahteve kulturnih rastlin po prehrani. Tega znanja mu pa ne ' more nuditi kemična preiskava zemlje in poznavanje rastlin, ampak samo gnojilni preizkusi.
Da se kmetovalcem omogoči brez posebnih stroškov izvedba takih preizkusov, i je delegacija proizvajalcev čilskega soiitra i pripravljena nadaljevati v prejšnjih letih že vpeljane gnojilne preizkuse s čilskim scTiiom. To akcijo izvaja na ta način, da dopošljc brezplačno primerno množino tega gnojila tistim kmetovalcem, ki hočejo izvesti take preizkuse. Ker jc primernejše, ee se ti izvedejo bolj enotno, se bo predvsem upoštevalo kmetijske organizacije: kmetijske podružnice, kmetijske zadruge in društva, ki bodo za to prijavile po več svojih čla- ' nov. Tam kjer ni takih društev, naj »c zbere po nekoliko umnih kmetovalcev, ki se skupno priglasijo za te preizkuse. Preizkusi se naj izvedejo predvsem na žitih: pšenici, rži, ječmenu, ovsu, koruzi, krompirju, pesi.
Vaako preizkusno polje naj obstoja iz dveh parcel po 1 ar — 100 četvornih me- j trov, od katerih se ena gnoji, druga ostane negnojena iii služi za primerjavo. Pogoji za tc preizkuse so: Da se priglašenci zavežejo izvesti preizkuse natančno po navodilih, ki se jim dostavijo in pošljejo Poddclegaciji Proizvajalcev čilskega soiitra v Ljubljani, Grubarjevo nabrežje 16 poročila:
1.	o stanju setve tekom meseca maja in
2.	o dobljenih rezultatih. Prijave za izvedbo teh preizkusov sc morajo takoj do- j poslati na navedeni naslov.
Gospodarska obvestila.
DENAR.
g Vrednost denarja dno 7. aprila t. I
V Curibu sy je kupčevalo z dinarjem »« podlagi H.35 centimov. Tuje devize so no-tirale na naših borzali po sledečih cenah: 1 funt štori ing Din 297, 1 dolar Din 1 zlu!a marka Din 14.80, 1 avstrijski Šiling Din 8.74, t švicarski frank Din 12, 1 francoski frank Din 3.24, 1 lira Din 2.55» 1 češka krona Din 1.84, 1 bolgarski lev Din 0.45, 1 nimunski lej Din 0.29. Za 1 dinar dobimo 1150 madžarskih lcron.
V zadnjih dveh tednih je dinar padal ia skakal, v .splošnem pa bolj nazadoval.
'lo slabljenje je deloma v zvezi s ponebajo-jSirn izvozom, deloma pa tudi z negotovimi notranjepolitičnimi razmerami. Samo delno se jo okrepčal dinar v zadnjem tednu vsled »kleuitve posojila inonopolske uprave in zaradi baje zagotovljenega posojila Blair-Armstroug. Toda tudi to še ni trdno, vsled česar ne moremo Se govoriti o trdnosti oziroma stabilnosti našo valute.
CKSli.
g Ljubljanska blagovna borza. Tu
označene cene se razumejo za blago po-»tavljene na postajo v Ljubljani, izvzemši tam, kjer ni drugače omenjeno. Pšenica bačka Din 505, pšenica banaška postavljena v Postojno Din 486; koruza Din 215, koruza na sremski postaji Din 170; koruza drobna medjimurska Din 240; koruza okrogla na medjim. postaji Din 230; otrobi pšenični, domači, srednje debeli 207 dinarjev, drobni Din 205. Fižol: prepeličar Din 360, mandalon Din 800, koks na štajerski postaji Din 860; krompir na žtaj. postaji: rdečkast Din 140, beli Din 125, rmeni Din 110.
g Položaj na lesnem trgu ni nič kaj razveseljiv. Stavbena delavnost, ki se je to pomlad pričakovala v zvišani meri, je izostala, ker v vseh evropskih državah primanjkuje denarja. Torej splošno jc nastopilo nekako obubožanje ljudstva, ki danes ne moro zidati. Nadaljni vzrok je porast dinarja, ki danes ne moro zidatidgovmlh dinarja, ki ovira izvoz, slaba plačilna vrednost lire in slednjič velika konkurenca s strani Avstrije, Romunije in deloma že tudi Rusije. To so vzroki, ki resno ogrožajo našo lesno kupčijo, posebno naše lesne producente, pa tudi lesno industrijo. Iz teh vzrokov nikakor ni upati, da bi se stavbni les podražil in naša kupčija oživila. Če bo-deino hotel obdržati vsaj italijanski trg, bomo morali cene znižati tako, da bo izključena konkurenca drugih držav.
g Tržišče z žitom. Največje razburjenje vlada dandanes uu žitnem trgu, ker cene pšenici naravnost katastrofalno padajo. Pri tem je treba poudariti, da poljedelci s padcem con niso prizadeti, ker se glavne zalogo nahajajo že v rokah špekulantov. In ravno te je zadel najhujši udarec s padanjem cen, ki bo marsikoga pokopal. Nereelna špekulacija se je enkrat u rezala in bo pri tem pošteno tepena. Padec cen jo povzročilo več dejstev: velike zaloge pšenice in koruze, ki so na razpolago v Združenih državah za izvoz in so znatno večje, nego je bilo ugotovljeno; v Evropo je prišlo iz Amerike veliko več žita, nego ga potrebujejo Francoska in Anglija za prehrano; bodoča žetev kaže prav lepo po vsem svetu. To so vzroki padca žitnih cen v Ameriki. — Pri nas tega padca še ne občutimo, vendar tudi naše žitne cene bodo morale slediti ameriškim, dasi imamo le še majhno zalogo žita. Naši mlini so namreč že začeli uvažati ameriško pšenico, ki je boljša in c e n e j s a nego domača. Tako stane ameriška pšenica, 78—79 kg težka preko Trsta, postavljena v Ljubljano okrog 436 Din, baška, torej naša domača, 75- 70 kg težita, postavljena v Ljubljano Din. Ta razlika bo nedvomno morala hali pri nas vplivati na padec cen.
Gospodarska rtena iiotira sledeče cene: Semena: Detelje: domača detelja plombirana Din 82, iucerna Din 80. Trave: mačji rep Din 18, lažka IJu-iika Din 10, angleška ljulika Din 17, mešana trava Diu 14. Semenska pesa: rdeča pesa Eckendorlcr Din 20, rumena pesa Din 21. Semenski oves: oves Din 5, grahovka Diu 4. — Gnojila: Superloslat rud-ninshi 10-18 odst. Din 90, pri odjemu celega vagona se cena zniža na Din 80, iranko vsaka postaja v Sloveniji; superlosfat kostni Diu 160; kalijeva sol 40-12 odstot. Din 160; razklejena kostna moka bela Din 120; tomaževa žlindra 17-18 odst. Din 140; inavet; (gips) Din 45. — Krmila: klajno apno Din 4.50, pri manjSem odjemu Din 6; lanene tropino Din 4.25; koruza zdrava Din 2.80. — Vinogradniške in kmetijske potrebščine: modra galica vedno po najnižji dnevni ceni; žveplo dvojno rafinirano Din 8.50; trierji (čistilniki) tt. Heid znamke MI A Din 2800; trierji (Čistilniki) tt. Heid znamke MIB Din 2700; mlatilnice na ročni in gepeini pogon Din 8500; mlatilnice na gepeini pogon s siti in tresali Din 5700; gepeini na 8t> obratov Din 8500; gepeini na 24 obratov Din 2800 do Din 8500; okopalniki Din 1000; slamorezttice ročne Din 1800 da Din 2800; rejiorezuiee Din 420; bencin 725 stop. do 730 stop. pri odjemu celega barela Din 1J.50. — Nadalje imamo na razpolago vsakovrstne poljedelske stroje, kakor čistilnike (pajtelne), slamorezni-ce, sadne mline, pluge, travniško in poljske brane, kose in bruse, vodne žago, brzopurilnike, kovane žeblje, gnojnične sesalke, tehtnice, separatorje sa mleko, bakreno kotle, lopate za Stikat, vodne sesalke, kosilnice, kline za slamoreznice, brizgalnico za grozdje, sejalne stroje, prcdležja itd.
ŽIVINA.
g Prašičji sejem v Celju 1. t in, Ta sejni je bil primeroma slabo obiskan od prodajalcev kakor od kupcev. Cene so od zadnjič zopet znatno padle. Povprečno so se plačevali pujski za komad 6 tednov stari po Din 125—150, 7 tednov stari Din 150—170, 8 tednov stari po Din 170—175, 9 tednov Din 200—225, 6 mesecev Din 500 <lo 700,1 leto stari Din 950—1000. Prodanih je bilo lo okrog 35 komadov.
g Ljubljanski živinski sejem 1. t. in. Prignanih je bilo: 427 konj, 3 žrebeta, 89 volov, 91 krav, 6 telet hi 855 prašičkov. Cene za kilogram žive teže: voli prvovrstni Din 11, voli rejeni Din 10, voli za vprego Din 9; krave za klobase Din 4.50--6; teleta Din "13—14; prašički 6 tednov stari so f;e trgovali po Din 175—250 komad. Konji par 4000—16000 Din po kakovosti. Lanska pomladna žrebeta so se prodajala po okrog 1000 Din komad. Na sejmu jo bilo tudi več inozemskih kupcev. Za Italijo se je nakupilo nekaj prvovrstnih volov in tudi konj. Za Avstrijo so se nabavljali klavni konji. Kupčija je bila precej živahna. Ceno so prilično ustaljene.
DAVKI.
g Plačevanje davkov točno oh določenih rekih. Finančna delegacija v Ljubljani objavlja madno: Rastočo zahteve, ki se stavijo na državno blagajno, silijo finančno upravo, da predpisane davke ne samo v polni izmeri, ampak tudi pravočasno pobere, ker sicer ho more zadostiti svoji nalogi. Radi tega je finančna delegacija naročila davčnim uradom, da naj zlasti tudi v nih relativno številnih primerili, v katerih se je v ))■:■ Oedaji dobi- dovolilo plačevanje v obrokih, pazijo na to, da se dospeli dolg točno ob določenih terminih poravna iu — ako se t.) ne zgodi — prisilnim potom izterja. Ker zapade ves še neplačani davek, ako je davkoplačevalec le z enim obrokom v zamudi, iu je potem treba plačati še zelo visoke ekstkucijske pristojbine, se od pri-
zadetih krogov pač sme pričakovati, da že v lastnem interesu napne vse sile, da no pride do prisilnega postopanja. Delegacija ni štedila z obroki in bo obžalovala, ako jih bo z navedenih razlogov celo treba deloma reducirati, mora pa vsekakor izrabit vsa dopustna sredstva, da v legalnih mejal za jamči pritok davčnih dohodkov.
g Dolžnost davkoplačevalcev r II. <;e trtletju 1925. Dos po lost direktni! davkov. S 1. majem zapade v plačili drugi obrok davkov za 1. 1925. — če za tc leto davki še niso predpisani, je plačati obrok po višini zadnjega definitivnega predpisa. V tej izmeri plačani obroki se obračunijo povodom končnega predpisa za 1. 1925. V 14 dneh po dospelosti se če neporavnani davki prisilno izth-jajo, za kar se zaračunijo poleg zamudnih obresti šo eksekucijske pristojbine, ki znašajo samo za opomin že 4 odstotke terjanega zneska. — Napoved za odmero posebne pridobil in e je predložiti najkasneje do 30. junija t. 1. — Daveknaposlovni promet za L četrtletje se mora plačati do 30. aprila ter obenem uložiti posebno prijavo. — Dopolnilna prenosna taksa za taksno perijodo 1924—1925 je plačati od 1. do 15. aprila. — Davčni p r e d p i s n i izkazi se razgrinjajo praviloma prvih 15 dni Vsakega četrtletja, torej v drugem četrtletju od 1.—15. aprila. Rok za vložitev p r i z i v o v proti davkom, predpisanim z izkazi, ki se razgrnejo v omenjenem času, poteče po preteku nadaljnih 15 dni, t. j. koncem aprila tega leta.
RAZNO.
Kako izbiramo plemenske prašiče. Mnogo naših prašičerejecv pripustijo svinje samo enkrat k merjascu. Kmalu po prvi oprasitvi jih opitajo in zakoljejo, dočim pustijo za pleme pujske od takih svinj, toici iz prvega gnezda. To je pri prašičereji velik pogrešek, kajti mladiči iz prvega gnezda so vedno najšibkejši in vsled tega podvrženi raznim boleznim, Naj-krepkejši zarod vržejo svinje šele pri tretji in četrti oprasitvi, ko so žc same popolnoma dorasle, za silo so pa dobri za plenic tudi mladiči iz drugega gnezda. Pujski iz prvega gnezda so žc vsled tega tako slabi, ker svinja nima toliko mleka, kolikor tedaj, ko je žc sama v polni moči. Pujski prvega gnezda so navadno slabiči in podvrženi raznim boleznim. Take po-kveke ne donašajo nikakih koristi, komaj še izplačajo krrao, ne pa da bi jih morda še puščali za pleme. Razentega puščajmo za pleme samo najmočnejše mladiče iz tistega gnezda, v katerem jih je bilo najmanj 10 pujskov. Rodovitnost matere 8« namreč rada podeduje na potomce.
in modui Sevijot za moške obleke. Velika izbira. Nizke cena.
R. MikJauc, LJubljana
VAJENCA ra mizarsko obrt, poštenih staršev, sprejmem. Naslov pri upravi lista pod it, 3286«
K dobri kr5č. družini v mestu se sprejme poši. no, močno kmečko dekle. Naslov v upravi pod 2279.
8
SPDDIS13H
Pomen-nagonov za vzgojo.
Vsak človek čuti v sebi čudno, živo moč, ki »a sili, da hrepeni po vsem onem, kar mu dela veselje, da pa želi odvrniti vse, kar povzroča neugodje in odpor. To moč ir onujemo nagon. Nagon deluje v človeku nezavestno in izvira iz občutkov in predstav. Nagoni pa so mnogovrstni; delimo jih lahko v telesne in duševne. K telesnim spada nagon lastne ohranitve, ki se kaže v tem, da se človek boji izgubiti svoje življenja in zdravje. Sem spada tudi nagon hranitve,' pridobitve in braniive. K duševnim nagonom pa prištevamo nagon po pridobivanju znanja, nagon po svobodi, po tasti Ud. Nagoni sami po sebi niso ne čed- j nosi'.i. ne pregrešni, temveč čisto naravni, i Saj otrok nima prirojenih kreposti niti na- ] pak. «.■!>.'jo si pridobi pozneje, seveda kre- ; posti ie z vztrajno vajo in primerno vzgojo, f napak pa pač, ker mu je volja nagnjena k | slabemu in sam po sebi še ni dovolj trden, j da bi se ji ustavljal.
Vagoni so različno močjii in morejo i posleii korist ali pa tudi pogubono.-mi. — j Vz^c-ia mor u nagone urejevati, to je slabe j ovirati v razvoju,' premočne pa v rt*iuhit i tako, ua dobita razum in volja oblast čez j nje. — Izmed nagonov, pri k:- :--riit se lahko zelo hilro prekorači meja na slabo stran, mcr.\ \ i nieiiiia mati prav zelo pazili, da jih oi.diži v pravili mejah. Mar so tiče nagona hranitve, naj paradi mati o pravi in času na zmernost. Otroku naj daje vsak; krat telilo hrane, da si it teši glad ln j žejo. Nikoli naj mu ne dovoli, da >6 preveč, | ali to to, kar .,i sam izbija. Varuje naj a slad 'j.-netlao:.li in vseh draži ji v ih jedi in pijač. Hrana bodi priprosta in naravna. Zgodaj mora otroka poučiti, da ima marsikaj raviuezjio dobrega, po čemur hrepeni, zanj zelo slabo posledice. Nagon po delu | se ie zgodaj prikazuje pri otroku in ga za- ! dovoiiu « z igranjem, skukanjem, letanjem itd. Ta npgon jc treba v tej obliki negovati tako dol o, da dobi otrok veselje do dola in se navadi pridnosti. Za malo jo vobčo bolje, uko so glasni in nemirni, kakor pa da bi uccieli v kakem kotu ! mirno in brez dela. Mati naj otroku pre- i skrbi vedno pripravnega in primernega dela, ker si ž njim uri telesno in duševne ' moči. Nagon po pridobitvi imetja že zgodr j opazimo pri otroku. Stvar, ki mu je všeč, i hoče dobiti in jo ima potem toliko časa, da j se je ue naveliča. Kakor nobenega nago- 1 na._ tako tudi te^a vzgoja ne sme uničevati, ' pač pa mora mati paziti, da ne postane otrok preveč pohlepen po tujem blagu. Tukaj sc namreč že odcepi ona stranska pot, ki vedi otroka v nepoštenje, tatvino, goljufijo. Na eni strani je treba otroka varovati razsipnosti in zapravljivosli, na drugi pa skoposti in odrti je. Dobrodelnost in p o š t e n o s t se tu prav posebno gojita.
Nagon po svobodi, kakor je lep sam na sehi, potrebuje posebne nege in vzgoje. Ako bi ga vzgoja uničevala, bi iz svobodo-
ljubnih otrok vzgojilo le hinavce in hlapce, ako bi ga pa preveč gojila, bi se izpremo-nil v svojevoljno gospodovalnost, ki pa v družabnem življenju, za katerega je človek ustvarjen, nima mesta, nego se mora podrediti skupnim koristim. Pač pa vodi ta nagon, če ga prav gojimo, do svobodnega delovanja in resnične samostojnosti.
Velike važnosti pri vzgoji je tudi nagon po časti. Znano je, ua so tisti otroci, ki jim je vseeno, kakšno mnenje ima kdo od njih, že nekako vnaprej izgubljeni. Saj iz nagona po časti izv ira čuvstvo poštenja, ki daje človekovemu življenju smer. Paziti pa je treba pri vzgoji, da se otrokova častiželj-nost ne preokrcne v zgolj zunanjo ničemur-nnst in cšabnost, časlilakomnost iu dobič-kaželjnost. Zgodaj naj spozna otrok, da zunanja čast ni zadnji smoter njegovega obnašanja in dejanja; prepriča se lahko iki vsakdanjih zgledih, da čimbolj kdo hrepeni po časti, tembolj otemne njegove dobro lastnosti in oslabi stremljenje po čednost-nem življenju. Pri vzgoji in negi nagonov pa ima glavno nalogo otrokova volia. Spočetka sicer otrok še ne razume, zakaj zahteva mati to ali ono od njega. Iz ljubezni do nje, da ji jo všeč. da se ji prikupi, stori, kar mi i je ukazano. Pri tem so navadi in pri zopotuih zahtevah čuti vedno manj odpora. Zdaj je čas. da mati prične računati na njegovo voljo, njegovo zmožnost, njegovo moč in celo čast. Seveda moro mati že tu tudi riif>iti verske nagibe, ko sporojtt svoje veselje in zadovoljstro nad otrokom božjemu dopadajrtnju in mu pojasni, da ga ima tudi Bog rad, kadar stori tako, kakor k« mati uči.
¥rtnarstyo.
Kapnsnice. Prvotna domovina kapusa so pečine okoli Sredozemskega morja. Tam i še dandanes ra^to divji zeleni kapus. Z ne- ' govanjem se je iz tega divjaka razvil naj- j preje navadni kapus (glavnato zelje), iz i tega se io razvil vsled nepravilne in raz- ! »oraerne rasti listja kodrasti in mehurčasti ohrovt.
S pomočjo vrtnarske vedo pa je iz i ohrovta nastal rami kapus, ki nastavlja v i pazduhah spodnjih listov majhne šopke, j glavice ali rožice. To je karfijola, ki je kra- i 'jica knpusnic in se je tudi razvila iz div- i jega kapusa. Vrtnarska veda je namreč iz- , umi In s pomočjo gnojil, pomešanih z vilno 1 prstjo, da je vsa moč rasti in razvoja ostala v cvetu. Zato se tudi imenuje cvetni kapus i ali karfijola.
Koleraba jo tudi hčerka divjega ka- j pusa. Vrtnarji so delali na to, da je koren I divjega kapusa zrastel v večjo ali manjšo i glavo. Iz te^a opisa vidimo, da so vse ka- ' pusnice hčerke divjega kapusa, ki še dan- I danes raste daleč tam doli ob Sredozemskem morju.
Vso kapusnice se vzgajajo iz semena. V 6—8 tednih so sadike godne za presajanje. Le presajene se bodo razvile do svoje
popolnosti. Za prvo zgodnjo saditev se rastline vzgoje v gnojakih. Doba presajanja m odvisna od lege in podnebja kraja. Vsekako pa je druga polovica aprila najbolj primer-na za presajanje. Seveda po krajih z milejšim podnebjem lahko tudi prej. Posebno koleraba ni občutljiva Za prvo presaditev ni začetek aprila, pa tudi konec marca, prezgoden. Zadnja saditev pa sredi velikega srpana.
Pri presajanju jo gledati nato, da se sadike sade tako globoko, kakor so prol tičale v zemlji. Posamezne sadike sadi v vrste in vrste primerne vsaksebi. Najbolj ravno se sadi, ako se potegne vrvica po gredici. Ob vrvici posadiš sadike. Da pre. več no potlačiš zemlje, položi ob vrvici de-sko, na kateri boš stala. Najpripravnejše orodje za saditev je poojstren, zgoraj malo nakrivljen lesen klin. S tem klinom naredi tlovolj široko in dovolj globoko luknjo, v katero vtakneš spodnji del sadike. S kli-iiorn zopet pritisneš sadiko k zemlji in potem še poravnaš prst okoli sadike.
Sadi zdrave, dobro razvite sadike. Vsaka rastlina potrebuje svetlobe in zraka, zato no sadi pregosto. Navadni kapus ali glavnato zelje se sadi 40 cm narazt n. Prav tako ohrovt. Kožni kapus pa se nasadi 50 cm narazen. Da se prostor izrabi, nasadi vmes salato aii kolerabe. Koleraba se ne razšopiri tako zelo bahato, zato se lahko sadi nekoliko gosteje in sicer 25—30 cm vsaksebi.
Med vsemi kapusnicami jc najbolj izbirčna karfijola. Zahteva dobro pognojeno in dobro zrahljano zemljo. Sadi se 40 do 50 ceni narazen. Sušo no prenese. Zato se mora pridno zalivati. Po dežju z gnojnico.
Kašelj me misžS.
Letošnjo pomlad je dosti tožba o pre-hlajenih pljučih. Ljudje kašljajo. Posebno mučen je kašelj, pri katerem se ne utrže žlema, pa muči človeka, da mu sloji kar pot na čelu.
Pred vsem r,e mora bolnik s takim kašljcm obrniti do zdravnika, ki mu preišče pljuča, Sliši se dostikrat: *>Eh, kaj kašeljl Na pomlad sc trebijo pljuča in !;o se izčistijo, neha kašelj in kdor dolgo kašlja, dolgo živi.«
Je že res, da so ljudje, to pa večinoma stari, ki kašlja jo vsako pomlad, nekateri pljujejo celo kri. Je že res, da živijo p' leg tega tudi r'r,lgo, ne more se pa reči, da bi bili zdravi. Vsak kašelj naznanja, da ni nekaj vredu in se ne srne zanemarjati. Posebno suh kašelj kliče po pomoči in č® se loti mladega človeka, ni treba čakati, da bo kašelj odnehal sam od sebe — ker se rada izcinai jetika.
Kdcr je knšljii podvržen, sc mora varovati stanja v mrzlih prostorih, na prepihu, na mokrih tleh. Oblečen ne smo hiti preveč, pa tudi ne premalo. Pogostih prehladov v pomladi je pri mladini, posebno pri deklicah, krivo to, da se hoč-jo prehitro pokazati v novi, lahki pomladanski obleki. Kdor kašlja, mora biti dobro obut. Sam bo lahko opazil, da mu nagaja huje, ako se prehladi v noge ali v hrbet,
Za človeka, ki kašlja, niso poprane m žarke jedi. Najbolje je zanj mleko in jem
i mlekom, kakor koruzen močnik, ovsen jdrob, riž in podobno. Teh jedi pa ne prenaša vsak bolnik. Ruski čaj ni za kašelj, iganje sumo, če ga dovoli zdravnik. Lipov cvet, lapuh, trpotec, bezeg, rman, regrat, bobrovnik, žajbelj, janež, brinove jagode in bučine peške so dobre pijače za suh kašelj. Posebno meči, če kunaš žajbelj na nileku ali razpeniš rmenjak s sladkorjem in zaliješ z vrelim mlekom, izpiješ na postelji in se izpotiš. — Staro zdravilo je čebula. Nekateri jo kuhajo z medom, drugi s kandiranim sladkorjem. Tudi na podplate navežejo bolniku pečene gorke čebule ali
£a mažejo podplate z gorkim oljem, na aterem je prevrelo malo česna.
Žlema v pljučih se omeči tudi, ako vdihuje bolnik terpentinovo soparo ali •mole, ki jo vržeš na lesno žerjavico. Tudi sprehod med smrečjem olajša kašljanje. Poleg uživanja in vdihavanja pomagamo bolniku, ki ima hud suh kašelj, z ovitki in obkladki. Pri ovitkih pa je treba pozornosti, da se bolnik ne prehladi in ne pokvari ie bolj, vedno mora biti nad mokrim ovitkom suha volnena cunja. Boljši kakor voda ali kis je za ovitek in za obkladek žganje. Stari ljudje so si mazali radi prsa z dobro slivovko, rane in otekline so zdravili ž njo. Za kašelj in bolečine v pljučih namoči včasih robec v žganje in položi na pljuča, vrhu tega mora priti suha volnena cunja. Omeči pa tudi obkladek same vode, prav dober je obkladek kruha in majarona, namočeno na kisu. Pri starih ljudeh mora bit obkladek topel, pri drugih pa, kakor imajo vročino, pravi Kncip: Na vroče mrzlo in na mrzlo gorko.«
Tudi smolnat obliž pomaga za kašelj, in kaka stara žena se še spominja, kako so brajtali včasih tak obliž za kašelj in jetiko.
Veak kašljavec je žc izkusil, da ga jc pustil kašelj, ko je bil na čistem zraku, da ga je pa napadel s hudo silo, ko je stopil v zakajen ali drugače zasmrajen prostor. Tobakov diin dene vsakemu težko, če je bolan na pljučih in baš zato tli iimo vedno več o jetiki in sušici, ker se kadi vedno več in povsod. Ni dovolj, da nam zastrupljajo zrak tovarne s svojim dimom, ni dovolj, da nam ga zasmrajajo gnojišča in smetišča, ne, še sami ga kvarimo sebi in drugim, brez obzira na nežna pljuča otrok in na trpeča pljuča bolnikov. Iz splošne zakajenosti ne more priti drugega kakor bolezen.
Sc to mi je treba omeniti, da ne sme bolnik, ki ima zdravila od zdravnika, kar tako poleg tega uživati vsako vrsto rož in kapel. Vprašati mora zdravnika, zakaj vse ne gre skupaj in lahko si prav vsled tega na škodi.
Zdravje.
»Sredstvo zoper grižo. Stara kmečka žena jo povedala tole: Od dveh sester, ki sla stanovali skupaj, je ena zelo zbolela na štiri tedne je že ležala, pomagalo ni nobeno zdravilo in tudi zdravnik je že obupal. Svetujem jima, naj poskusita še s če-(povidlo) iz jerebikinlh jagod (ptičjo jagode), in rey ji je pomagalo. Te dve se-1 isto sredstvo nasvetovali ženi, ka-
tere mož je imel krvavo grižo in tudi temu mlačnega mleka- v	„„ t- * • *
jo pomagalo in sicer tekom par ur, torej	-v skledo P.a 2,1>-tn četrt
skoro nenadoma. — Cežana se pripravi takole: Jagode, ki so par dni postane, jc tre-
ba s pečkami vred streti v posodi, priliti nekaj vode in med vednim mešanjem kuhati toliko časa, da postane vse skupaj precej gostlato. Nato se čežana spravi v lončeno posodo in zaveže. Ob griži je treba vzeti po žličici brez dodatka.
Pri boleznih na jetrih je posebno priporočljiv čaj iz mešanice melise, šentjan-ževke (krvavca) in par jagod brinja.
Kraste. Ta grda in prenesljiva kožna bolezen se posebno pri otrocih rada pojavlja. Krastovo mesto je treba dobro umiti 8 toplo vodo in milom, potem pa namazati z ♦loma pripravljenim mazilom iz medu in žveplenega cveta (dobro mešati, do debele gostote!). Namaže se navadno zvečer, da ostane pri miru.
Ako. se ti noge pole, skrbi prav posebno za snago. Premeni večkrat nogavice, vsak večer si umij noge v topli vodi in potresi v nogavice nekoliko salieilovega praška. (Dobi ee v lekarni ali drožeriji.)
Med je edino hranilno sredstvo, bi najhitreje nadomesti toploto krvi, ki ji jo je odtegnil mraz. Zato ga zelo priporočajo zlasti ob hudem mrazu tudi odraslim, ne eamo otrokom.
lialdrijanov čaj (dobi se v lekarni ali drožeriji) je izvrstno sredatvo, ki že v par minutah pomiri razburjene živce in jih krepi. Koreninice (1 žlico na četrt litra vode) je treba kakih 10 minut namočiti, potem pa pet minut kuhali, vendar je treba paziti, ker rado tako ekipi kakor mleko. Pije se potem gorko ali hladno; to zadnje lažje, ker že nekoliko premine neprijetni okus.
Manj priporočljive so haldrijanove kapljice, ker bo premočne in se vpliv ne da tako enakomerno porazdeliti, kakor sc to zgodi pri prekuhanju.
Za razpokane roke so priporočljiva naslednja sredstva: 1. koštrimov loj; 2. izpiranje z medeno vodo: 1 žlico medu na 1 1 vode; 3. drgnjenje z otrobi; 4. mazilo iz: 7 g belega voska, 65 g ribje masti, 65 g mandelnovega olja, kar se segreje in se pri-lijc 42 g rožne vode in meša tako dolgo, da se zgosti.
Kuhinja*
Pomar&učiii hren. Olupi in nastrgaj eno debelo jabolko, deni ga v skodeljico, prideni sok ene pomaranče, par žlic vina ali kisa po okusu, 1—2 žlici nastrganega hrena in žličico sladkorja. Vse dobro premešaj in postavi k mesu z dušenim krompirjem na mizo. (Ako želiš mačnejšega pomarančnega okusa, pa obribaj par kock sladkorja ob obrisano pomarančo Ln ga prideni k hrenu, da se stopi.)
Pomarančna salata kot kompob Pomaranče olupi, nareži jih z ostrim nožem na ploščnate koščke, deni jih v skledo in poiij z oslajenhn vinom; ko se nekoliko napoje, jih položi v plitvo ;;kledo ter deni na sredo vsakega koščka žličico vkuhanih brusnic, ali suhe črešnje ali vkuhane borovnice.	M. R.
Laška režičeva potica. Deni v lonček 2 dkg drožja, žličico sladkorja in 4 žlice
nuK*a; v smeao pa zlij tri četrt htra vročega mleka, eno polno žlico sladkorja, za jajce masla ali masti, žličico soli in 1 kg moke; to nekoliko premešaj, prideni vzhajani kvas, en rumenjak in eno jajce. To vse s kuhalnico dobro zmešaj in stepaj Četrt ure. Potresi testo z moko, po-knj s prtičem in postavi na gorko, da vzide. Vzhajano testo stresi na prt, z moko potresen in zvaljaj za mezinec na debelo in namazi s sledečim nadevom: nastrgaj četrt kilograma rožičev, odstrani jim peške in jih stresi v tri osminke zavretega mleka, prideni 2 kavni žličici kakava in 2—4 žlice sladkorja, eno žlico smetane in od cele pomaranče drobno zrezan olupek. Ko si testo namazala, ga zvij precej tesno in položi v model. Potlači ga v kozi z roko in prebodi na več mestih, da ne bo potica luknjasta. Kozo postavi na gorko, da vzhaja; pomaži jo z mlekom, jajcem aH smetano m poči v precej vroči pečici. Ce pa kupiš zmlete rožice, jih je pa tudi manj zadosti.
Navodilo za Izdelavo obleke.
(Glej >Nove Domoljubove podobe?, zadnja stran.)
Za to pomladno obleko je treba 2 m 75 cm blaga, ki je 110 cm širok. Posebno priporočljivo je lahko volneno, pa tudi pralno blago z rožastim vzorcem. Iz krojne sli* ke je razvidno, da sta prednja dela oba enaka (I. in I.a); zato se prikrojita lahko oba istočasno, če je širina blaga dovolj široka. Zadnji del (II.) je čisto preprost Rokav (III.) je precej ozek; zato je od komolca do zapestja izrezan. Ovratnik (IV.) je širok 12 cm in meri v polovici dolžine 28 cm; prikrojimo ga dvojno. Proga (V.) je vstavek za spredaj od vratnega izrezka do spodnjega roba; sešit je v zelo ozke po-čezno robčke. Ako manjka blaga, se ta vstavek in ovratnik naredita iz drugačnega blaga. Čez boke se naredi pas, ozek, lahko spleten v triplemensko kito, ki sega od ene strani, preko bokov do druge, da pa je sprednji vstavek prost. Pod pasom se lahko blago nekoliko ubere, da lepše stoji. Obleka je na ta način gotova, ako ji ne pride-nemo še tunike (VI.), zlikane v drobne gube. Tunika, ki je pritrjena pod pasom, je nekoliko krajša kakor obleka. — To obleko s tuniko priporočajo za boljšo obleko iz svile, n. pr. za birmo, novo mašo ali podobno. Brez tunike pa je posebno priprav* na za pralno obleko.
»Viered«, dekliški list.
Pomladi noče in noče biti, njena sestra >V i g r e d s je pa že zdavnaj tu, le žal, da je mnoga dekleta še ne poznajo. Veliko cvetja ima zanje v svojih pisanih gredicah, posebno še pod rubriko >R o ž n i dom. Podeželska dekleta so vedno želele, da bi bilo v »Vigredi« mnogo za gospodinjstvo in sploh za ureditev doma. Uredništvo se je potrudilo, tej želji ustreči in sedaj se je »Vigred« začela na vso moč truditi, aa čim prej izpremeni vse hiše, koder bivajo vesele Vigrcdnice, v mikavne Rožne domove. Aprilska »Vigred« mora zadovoljiti brea (Dalje glej njt_naslednjl stranijpodaj.)
□BRHZB!
Fantovski večeri v pismih.
x.
Dragi slovenski fantje!
V svojem zadnjem pismu sem vam skušal naslikati, kaj pomeni beseda »donu večinoma delavskim slojem, kateremu pripada danes že znaten del slovenskih ljudi. Slika, ki som jo podal, ni razveseljiva, čeprav moramo brez ovinkov priznati, da ni pretirana. Le preveč resnično je, da soci-jalno življenje v naših modernih časih družini ni prijazno in ne ugodno za njon raz voj.
Če človek živi v taki okolici ali vsa] blizu nje, se mu zdi kakor pravljica Iz tisoč in ene noči, če gleda na lastne oči kaj takega, kar mislim napisali v današnjem pismu slovenskim fantom.
Pred nekaj leti sem napravil izlet v lepo našo Solčava, znani planinski kraj onkraj Kamniških planin v gornjem koncu Savinjik ? doline. Bila je ravno angelska nedelja in drugo cerkveno opravilo se je imelo vršiti v visoko ležeči podružnici. Če so ne motim, se pravi pri Sv. Duhu. Gospod kaplan me je povabil s .seboj in razume se, da sem se jako rad odzval. Prekrasna je bila pot navzgor sredi teh ponosnih gorskih velikanov, zrak je bil svež in krepile« kot bi ga človek zajemal naravnost iz rok vsemogoCnega Stvarnika nebes in zemlje. Solnca je sijalo z vso nebeško rariodarno-31 jo, da se je vsa okolica z nebotičnimi vrhovi vred kopala v morju biserne svetlobe. Malokdaj sem bil tako pobožen pri poznem sv. opravilu kot tisto zares angelsko epo aedclio.
Po sv. maši mi je rekel gospod kaplan: Zdaj pa ne grem takoj nazaj, danes sva ves dan svoja lastna gospoda, ajdiva -ia cbisk k našim vrlim planinskim Solčavcem! Tudi tega si nisem dal dvakrat reči. Napraviva se na pot, ki ie vodila poprek v smeri proti Logarski dolini. Ustavila sva se v nekaterih hišah, žal, da nc vem več imen tistih gospodarjev. Če se prav ne motim, ie bil prvi Klemenšek, ostalih imena so pa izginila iz moje glave.
Tam sem jas gledal! To se res pravi prav dobesedno: kmet je kralj! Na široko in na dolgo, navzgor in navzdol: ves svet pripada enemu gospodarju. Nekako sredi posestva lepa hiša s krasnimi gospodarskimi poslopji -/a vse različne panoge kmečkega gospodarstva. Mnogi imajo celo lastne mline, žage, slamoreznice, mlatilnice na kolo, ki ga žene voda. V hlevu dolga vrsta
izjeme vsako slovensko dekle. Katerokoli naročnico vprašaš, kako ji >Vigred< ugaja, ve le en odgovor: Oh, komaj čakam, da pride! Nove naročnice dobe še vse letošnjo številke. Dekleta, ne čakajte več! Naroča se po dopisnici na naslov: Uprava Vigredi, Ljubljana, Ljudski dom. Napiše se natančen naslov naročnice in odpošlje. Naročnina (25 Din za vse leto) po priloženi položnici.
lepe živine, ki te tako prijazno ln krotko pogleduje, kot bi te hotela s prav posebno pozornostjo pozdraviti in ti zaklicati: dobrodošel, mili gost!
Tako posestvo zaposli precejšnje število pridnih rok, sem si mislil, (n lako posestvo tudi spečo dovolj kruha za mnogo lačnih želodcev. Pa kaj vse to! Tako posestvo je tudi zmožno, da naveže nase z najimenitnejšimi in najfinejšimi vezmi lepo število človeških sir! Tu je kraj, kjer se t lahkoto in brez umetnih primeskov razvije in raste družinski čut. V tem planinskem i paradižu mora vladati še prav nepokvarjen | slovenski duh naših davnih dedov!
Tn ros. Ko smo prišli po daljšem ob-' hodu v hišo, kako krasen prizor! Bili so | ravno odkosili. Vsa združina je bila zbra-; na še notri — in kako številna je bila! Se-| voda niso bili sami udomačit in vendar so bili vsi popolnoma domači. Hčare so sedele med deklami in dekle med hčerami, sinovi med hlapci in narobe. Nisem mogel dognati, j kateri so rojoni v tej hiši in kateri le služijo tu. Vsi so se čutili kakor doma.
In ti zdravi obrazi in ta pristna vese-lost na njih! Tako naravne rožnobujne barve še menda nisem videl na nobenih dekliških obrazih, čeprav sem že obhodil nekaj sveta. Sama sreča in dušno zadovoljstvo sije ž njih in poje čudežno pesem o raju, ki bi moral biti last vseh dobrih ljudi, pa so ga težki časi pregnali Iz dolin in rtvnin med hribe in gore in ga prepustili v obdelovanje in vživanje le redkim, le prav posebno izvoljenim. Mi zaslepljeni dolinci po trgih in mestih in vaseh pa zamahnem oz roko proti tem izvoljenim in pravimo: hribovci...
Vem, da so še tudi kraji v naši domovini, ki se dajo primerjati s tem prekrasnim solčavskim rajem, toda gotovo je, da jih je vedno manj. Most mod Solčavo in tistim industrijskim krajem, ki sem ga v zadnjem pismu imel v mislih, je dolg in širok. Ta dva kraja sta nekako skrajni točki v dolgi črti, v kateri se vrt-te naši kraji, vasi, trgi in mesta, gloda na razmere, o katerih v teh pismih razpravljamo. Mnogo jih je še blizu Solčave, zelo mnogo pa tudi že prav blizu nasprotni skrajnosti. Dvoje je pa gotovo: prvič bodimo prepričani, da večinoma teh krajev ne ostaja skozi leta in desetletja nepremakljivo na svojih mestih v oni vrsti, temveč se gibljejo in premikajo in sicer neprestano, dasi ne vsi z enako hitrostjo. Drugič se zavedajmo, da tisto premikanje ne gre v smeri proti Solčavi, temveč proti nasprotnemu koncu ...
Kaj sledi iz tega za našo narodno bodočnost? Razpad družino se nam obeta večji in večji — če ne bomo znali pravočasno zajeziti njegovega napredovanja. Vse naše javno delo mora imeti to pred očmi — po svojih močeh skuša vsaj en drobec v to od-pomoč prinesti tudi orlovska organizacija. Otem pa še kaj v drugih pismih.
Lepo pozdravlja slovenske fante njihov iskreni prijatelj " ~ star fant.
Papeži in šola.
Papež Pij X. je takoj, kakor hitro ja nastopil vlado, dal pobudo za novo cerkveno pravo, ki ga je odobril 1918 papež Benedikt XV. in ki obsega med drugim tudi sledeče določbe glede šole:
Člen 1113: »Starši iinujo najstrožjo dolžnost, da po močeh skrbe za versko ;n nravno, za telesno in državljansko vzgojo svojih otrok in da se brigajo tudi za njih časni blagor.«
Člen 1335: »Nele starši in drugi, ki starše zastopajo, ampak tudi gospodarji in botri imajo strogo dolžnost, skrbeti, da se vsi, ki so jim podložni in izročeni v varstvo, izobražujejo v verskem pouku.«
člen 1373: »V vsaki osnovni šoli se mora otrokom ponujati verski pouk in sicer primerno njihovi starosti.«
Člen 1374: -Katoliški otroci naj ne hodijo v nekatoližke, brezverske, mešane ali skupne šole, ki jih obi.-kujejo tudi nekato-liški otroci. Samo škof more v soglasju z odredbami svete stolice določiti, v kakšnih okoliščinah je dovoljeno katoličanom obiskovati take šole in kakšne varnostne odredbe morajo uporabiti, da se odstrani nevarnost pohujšanja.«
Člen 1372: § 1. >V pouku ne le ne smo ničesar biti, kar bi nasprotovalo katoliški veri in nravnosti, marveč verska in nra« na i vzgoja mora biti na prvem mestu.« — § 2: j »Nele starši (člen 113), ampak vsi njihovi : namestniki imajo pravico in najstrožjo dolžnost, da poskrbijo z a krščansko vzgojo otrok.«
Člen 1375: »Cerkev ima pravico, da sme ustanavljati šole vseh vrst ne samo osnovne, ampak tudi srednje in visoke
šole.«
člen 1379: § 1. »Če ni katoliških šol v smislu člena 1373, bodisi osnovnih ali srednjih, morajo poskrbeti, zlasti škofje, da se take šole ustanovijo.« — § 3. »Verniki naj ne opustijo, da prispevajo k usta-j novitvi in vzdrževanju katoliških šol po svojih močeh.c
Člen 1382: »Škofje morejo bodisi osebno ali po svojih zastopnikih tudi nadzirati vse šole, zavetišča, vzgajališča itd. glede tega, kar se tiče verske in nravne vzgoje pri mladini.«
SPREJME SE takoj na večjem posestvu blizu Ljubljane pridni, poštena, zanesljiva in mirna flalflo Plača mesečno 1200 K in povrbu en liCIVM. par icvljcv ter kak predpasnik. - Dopisi na upravo lista pod »Pridna in pošteaa 2299«
lilČfl v ljubljanski okolici, s petimi sobami in IliOU pritiklinami, s slamo krito, hlevom, ob cesti in vodi, prodam. Naslov v upravi pod 2305.
TO IPA lr' 'cta »tara, 8 meseccv breja, si-■	modolske pasme, velika, naprodaj
, pri ANDREJ REM5KAR, Brezovica pri Ljubljani.
POROČNE~PRSTANE
v veliki izberi priporoča JOSIP JANKO, urar r KAMNIKU na Šntni — nasproti farne cerkve.
NAPRODAJ je dvovprežnl, približno 360 k« težak VOZ po nizki ceni. Fr. Hren, Bezuljak p. Begunjah.
Vi) lotim kovaško obrt sprejmem. Hrana VajCIlbd jn stanovanje v bili, drugo po dogovoru. - JOŽE KOGOVSEK, Dravlja Stev. '7< pošta St. Vid nad Ljubljana	1971
LISTEK
Sestra Gabriela in njena Velika noč.
Bilo je na Veliki petek zjutraj v bol-nlSki kapelici. Sestre-strežnice so pravkar končale svoje jutranje premišljevanje. Druga za drugo so odložile svojo premišljeval-no knjigo, sklenile roke, sklonile glavo in skrbno jele še enkrat prevdarjati napake ln pomanjkljivosti, ki so se jim vrinile pri premišljevanju, potem prisrčno pričele priporočati v ustni molitvi svoje zadeve Bogu.
Tudi sestra Gabrijela, strežnica na ki-rurgičnem oddelku in posebej določena strežnica težko bolnemu gospodu Franko-viču na št. 2, je odložila premišljevalno knjigo. Tudi ona je hotela kot vselej še enkrat metodično urediti svoje premišljevanje in izročiti Bogu v srčni molitvi vse svoje zadeve, kl so jo težile to jutro. Pa ni šlo. Konec premišljevanja:
»Navadno umre človek tako, kakor živi; kdor je sovražil, ne odpusti; nečistnik s strakom, pa nespokorjen; brezbožnež in preklinjevalec s kletvijo na ustnicah; neodločne^ in mlačnež, ki je priklenjen na lOmljo z žalostjo, slep za oni svet...«
ji kar noče iz glave ... Nehote obrača te besede na svojega oskrbovanca na št. 2 in skoraj na glas bi potrdila ob spominu nanj, da je v resnici tako. Koliko je že ona molila tekom teh zadnjih štirinajst dni, ko Ima opraviti z njim ponoči in podnevi. Ko-likrat je že napeljala rahlo in obzirno, pa tudi odločno in resnobno pogovor na spravo z Bogom 1 Kako se je trudila, da bi mu bila v vsem uslužna in ljubezniva, da morda prijaznost in ljubeznivost, kot se je že zgodilo v toliko drugih slučajih, otaja trdo srce.
Toda ne I Vsi poizkusi so zastonj. Kot prvi dan, tik pred smrtnonevarno operacijo, tako ji jo tudi nocoj to noč odbil duhovnika, ki naj ga spravi z Bogom. In vendar gredo njegove moči h koncu. Ura odhoda se bliža. Sam mora čutiti, da zanj ni več ozdravljenja.
Bridko je postalo sestri Gabrijeli ob tej misli, tako bridko, da bi na glas zakli-aia: »Moj Bog, moj Bog, aliga hočeš v resici pozabiti? Danes je Veliki petek, smrt-dan Tvojega božjega Sina, vsaj danes ga usmili, kot si se usmilil razbojnika križu.f Pa premišljevanja je konec. Sestra prednica je vstala nenavadno odaj od premišljevanja, vstala pač zato, e j dan®s na Vehki petek ne bo za sestro domači kapelici svete maše in seveda 'di ne zajtrka. Danes je zanje še posebej komi dan. In za prednico so se dvig-'e tudi druge sestre, da odidejo po svo-opravkih in k bolnikom in tako je tudi
edno najnovejše
volneno blago za ženske obleke in bluze & E. SKABERNE — Ltubifana, Mestni tri 10.
sestra Gabrijela odšla iz kapele vsa v skrbeh naravnost v drugo nadstropje kirur-gičnega oddelka, kjer je bila vrh stopnic soba na smrt bolnega in obenem brezver-nega gospoda Frankoviča.
Obstala je in posluhnila pred vrati, kakor da bi hotela zvedeti, se ni li morda bolnik po skrajno nemirni noči vsaj nekoliko umiril. Kakšno je bilo včeraj proti večeru in potem večkrat ponoči. Dvakrat mu je ob strani zdravnika premenila trak v gnojni rani, dvakrat mu je dajala injekcije zoper bolečine in za spanje, pogosto mu :'e premaknila zračne blazine in hladila pekoči hrbet in izsušene ustnice, pa vse skupaj ni pomagalo. Kot bi bil besen, je mahal z rokami, škripal z zobmi, stokal in zdi-hoval, vmes pa preklinjal zdravnike in sestro in svoje življenje in turo svojega rojstva.
V tem hipu je zabrnel po mostovžu električni zvonec iz bolnikove sobe tako močno, kot da bolnik,, ki ga dalj časa nestrpno pričakuje nujne postrežbe, sluti sestro pred vrati.
Sestra vstopi. Pramen pomladnega solnca, ki sili skozi okno, oblije njo in bolnika, in v tej luči se pokažejo še jasneje obrisi izžetega bolnikovega obraza. Kosti so mu izstopile, oči so postale globoke, lasje so prilepljeni od potu, obraz mu je daljši kot prejšnji dan in črno obrobljeni ščipalnik ga dela še temnejšega, kot je v resnici. Iz bolnikovih prsi pa se trga počasi:
»Sestra draga! Kako dolgo bo še trpelo?«
»Dokler bo božja volja,« pristavi sestra z vso milobo, hoteč zopet obrniti bolnikove misli na spravo z Bogom.
;>Ne! Dokler jaz hočem,« odvrne močneje in rezko bolnik. »Prinesite mi vendar samokres! Danes je menda Veliki petek in danes mora biti tudi konev mojega trpljenja.«
Sestra se je stresla v dno srca; vendar je ostala na zunaj povsem mirna. Kakor da ne sliši bolnikovih besed, pristopi k oknu, da ga odpre in sobo prezrači. Bolnik pa hoče z očmi in glavo in vsemi telesnimi močmi zan njo. Jezen, skoraj jokaje in ihteč se obrača njegov glas za sestro:
»Pa zakaj mi ne ustrežete, za kar sem Vas že tolikrat prosil? Zakaj mi ne prinesete samokresa?«
»Ne smem,« je bil kratek, pa ljubezniv odgovor sestre, ki je jela spravljati prah s parketnih tal.
»Ne smete? Kdo vam brani? Ali mar nisem sam gospodar svojega življenja?«
»Mi ni odredil zdravnik; preko zdravnikovih navodil ne smemo sestre ničesar storiti,« odgovarja bolniku strežnica, ki je med tem časom navezala ščet na svojo desno nogo, da z njo znova izlika in izgladi parketna tla.
Bolnik pa je zašlcrtal z zobmi, stisnil pesti, omahnil z glavo po blazini, iz ust pa mu je siknila kletva tako grda in ostudna,
da bi se je sramoval zadnji capin v zakotni gostilni, na zdravnika in sestro.
Tudi sestra je slišala kletev. Stopila ji je rahla rdečica v lice, toda maščevanja ji bolnikova psovka ni izzvala. Nasprotno!. Novo sočutje je vzbudila ta ostudna beseda' v sestrini duši do bolnika. Pustila je svoje delo in storila, kot je bila njena navada.
Stol je primaknila k bolnikovi postelj! in sedla kraj nje. V svojo roko je prijela bolnikovo desnico, pogledala mu naravnost v bliskajoče se oči — pogledala z onim mirnim, pa resnim pogledom, ki so ga zmožni le telesno in dušno zdravi ljudje —« potem pa pristavila proseče, a obenem grozeče kot angelj:
»Prisrčno Vas prosim, gospod Fran-kovič, nikar tako preklinjati. Ne spodobi se za inteligentnega človeka... Pa tudi ob-upavati nikar! Sicer vemo, da pride koneo in pride morda prav kmalu«; — tu je bolnik, čeprav si je želel smrti, zadrgetal po vsem životu — »toda vedite, da Vas jaz prejo ne odpustim, dokler ne bo zavarovana Vaša duša. In to tudi trdno upam, da se zgodi. Zakaj Bog je ljubezen in danes je dan, ki me posebej spominja, da je tudi za Vas izkrvavel na lesu križa. Poglejte tu gor.«
Sestra je vstala, se obrnila proti vratom, potem pa z roko pokazala na sveto razpelo, ki je bilo pribito v jutranjih solnč-nih žarkih nad vrati bolnikove sobe. Še je molče pogledala bolnika, kl ji je začuden sledil s svojim pogledom, potem pa je odšla, najbrž v kapelo.
Zopet je ostal sam v sobi. Rana ga jei pekla, pod hrbtom je postajalo pekoče, po udih se mu je razlivala čudna vročina, roke so nemirno krilile nad prsmi ln iskale počitka, za pestjo in v členkih in sencih j« ščenelo, oči pa so obvisele na križu. Koli-krat ga je že zagledal v teh dneh, a vselej se je z mrkim spominom obrnil od njega. Zakaj mučne, skoraj ogabne so bile misli, ki mu jih je vzbujal križ.
Toda: »Bog je ljubezen« je rekla sestra. Resnično! Ali niso njegove, na križu s krvjo zailte oči, namerjene v prijazen pogled? Ali niso njegove, od žeje izsušene ustnice pripravljene v prijateljski poljub? Ali ni njegova po ostrem trnju okrvavljena glava nagnjena v zaupen razgovor? Ali niso njegove na križ pribite roke raztegnjen« v prisrčen objem?
Toda, če je zgodba o Kristusu in križu le bajka? če ni le človeštvu simbol one vseobče medsebojne ljubezni, ki polje od vekov v človeških srcih in se stopnjuje od veka do veka?
Težke misli so legle v dušo že itak izmučenega bolnika. Polotile so se ga dušne bridkosti, hujše in silnejše, kot so bile telesne. Kar pozabil je telesnih za nekaj časa. Zakaj spomini so jeli hiteti na dan, spomini na prva mladostna leta, na verno mater, na domačo oerkev, spomini na mladostno sošolce, v katerih veseli družbi je prvtt zavrgel vero v Boga, spomini na leta brei vere, spomini na padce, tako številne ia grde...
»Toda Bog je ljubezen,« Je rekla sestra in križ govori o ljubezni in vzbuja bo-sedo, nekoč davno v neki prhHgi zajeto, besedo tako tolaživno: Skesanega in pote«
4«
tega srca Bog ne zavrže. Četudi bi bili vaši grehi rdeči kot škrlat, beli bodo kot sneg in četudi bi bili številni kot pesek ob morju, pozabljeni bodo ob srčnom kesanju.«
V hudih telesnih bolečinah in še hujših dušnih bridkostih je minul dan velikega petka gospodu Frankoviču. Z nočjo pa se je bridkost še pomnožila ln z vso silo raztegnila čez dan velike sobote v novo noč.
Tedaj pa je vstal kakor iz teme v njegovi duši velik sklep. Proti polnoči je zopet pozvonil in, ko je sestra vstopila, jo je nagovoril:
»Sestra, umrl bom... Ali morete po-% klicati hišnega duhovnika?«
Izmučena sestra je prijela bolnikovo roko, potipala žilo in potem odšla. V bolniški pisarni pa je zapel telefon in pol ure pozneje je slonel ob bolniški postelji gospoda Frankoviča hišni kurat. Ni bilo treba rabiti mnogo besed ne enemu in ne drugemu, da so privrele bolniku solze kesanja po licu. Zakaj Bog, ki je ljubezen, mu je ob pogledu na molitve in žrtve sestre Gabrijele omehčal ledeno srce.
In sestra Gabrijela je bila, ki mu je proti jutru zatisnila oči.
Tedaj pa so se oglasili od bližnje farne cerkve v velikonočno jutro zvonovi in čisti glasovi neštetih kraguljčkov in zvončkov je jeknilo visoko čez mestne hiše v pomladni zrak v znamenje, da je Kristus vstal od mrtvih.
Pa tudi sestra Gabrijela je vstala od mrtvega bolnika. Izmučena je bila telesno, toda neizmerno radostna v svoji duši. Zakaj zopet je videla na lastne oči, da Krbtus ni prišel pogubi,jat, ampak zveličat, videla, da je Boj v resnici ljubezen. Bleda je odšla po stopnicah, da poišče strežnikov, ki položijo mrliča na mrtvaški oder, mimogrede po je š" poprej odhitela v bolniško kapelo, da ondi zapoje njena duša Bogu pesem zahvale. Zakaj veselje, ki ga svet ne po?pa, ji je zopet naklonilo velikonočno jutro. Aloliija Njemu, ki ljubi svoje izvoljence na svoj način!	Montanus.
Sovraštvo in ljubezen.
(Konec.)
Ni slišal. Brez zavesti je ležal na postelji. Prišla je t/leta. Vsi so se trudili z bolnikom. Nihče ni mogel govoriti, samo Henrik je mrmral nerazločne besede. Cez četrt ure se je Prek zavedel. Pogledal je Henrika in je grozno zastokal.
»Gospod Prek, dajte mi roko, vse je dobro, vse je dobro k
Gleda ga, kakor da ga ne razume.-
»Prenaglil sem se in sem govoril tako samo v prvi grozi, — saj vam odpuščam, — bodite mirni, čisto mirni —«
»Miren k
Na bolnikovih ustnicah se je prikazal smehljaj.
»Matija — Lena k je zastokal.
»Tudi ta dva vam bosta odpustila. Ali jima naj rečem in prigovarjam? Ali naj prideta sem?«
Bolnik je prikimal.
»Naj prideta I Kmalu naj prideta I«
Nekaj minut pozneje je bil Henrik na Bukovju.
Lena je krčevito jokala. Nato je vzela 3''
z glavo poročni venec in odšla z Matijo in s Henrikom na Zabukovje.
Bolnik jih je pogledal s širokimi očmi, ko so vstopili. Stegnil jim je nasproti roko, ki so jo oni molče prijeli. Nato je padel nazaj in zaprl oči.
Vsi so ganjeni molčali. Ura je bila. In udarila mnogokrat, ko Preka ni bilo več. Lota je pokleknila poleg postelje, Henrik je stopil k nji jn ji položil roko na ramo.
Vsi drugi so tiho odšli.
Težko in vroče je ležala njegova roka na njeni rami.
Dvignil se je. Lota je zatisnila očetu eno oko, Henrik drugo. In ležal je tu z zaprtimi očmi in ni ničesar več videl.
Oba živeča pa sta se pogledala.
Majhno jo bilo maščevanje I
Da, človeško maščevanje je majhno.
Peljal jo je ven.
Zunaj na hodniku jo je poljubil na čelo.
»Boj je končan, Lota I Sedaj mora biti končno mirk
* * *
Tri dni nato je bil Julij Prek pokopan. Poleg svojega sina je dobil zadnji počitek. Ne daleč od njepa pa je ležal stari Naglič. Tako so bili tudi po smrti sosedi.
Pri pogrebu so stali Bukovčani v polnem številu ob Prekovem (Trobit. Vaščani pa so videli in spoznali, kako morajo ljudje odpuščati in pozabljati.
Na poti domov je šel Henrik z Loto. Tam zgoraj, pod češnjovim drevesom je obstal.
»Lota, v tej težki in resni url te vprašam tretjič in zadn jič, če hočeš biti moja k
Prestrašila se je in hotela govoriti.
s No govori, Lota! Kar hočeš reči proti temu, to ne velja — prav nič več. Vse je bilo že mnogkrat premišljeno, vse je bilo večkrat že strastno povedano. Sam sem že vse premislil, vse povedal. Očetj«, ki so se prepirali med seboj, leže tam spodaj; med nama pa ni ničesar ,kar bi naju ločilok
Črni pajčolan se ie ovil okoli nje; mrzlo je bril veter čez pol je. Pred njo je ležala pot v tujino, v mrko, težko prihodnjost. Poleg nje pa je šel oni, ki ga je ljubila, in ki jo bo lahko rešil vsoga trpljenja, in ki jo edini lahko pelje iz te noči na svetlo cesto sreče.
Tedaj je tiho rekla:
>Ce me hočeš po vsem tem še imeti — potem bi bila srečna, oh tako srečna k
Ničesar ni rekel, tudi poljubil je nI, samo trdno jo je prijel za roko in jo peljal domov na Bukovje.
* * m
Kaj je dom? — Dom ni proslor, dom ni prijateljstvo, dom ni ljubezen. Kaj je dom? — Doktor Henrik Naglič je premišljeval to, ko je nekega krasnega zgodnje-jesenskega popoldneva stopal proti Bukovju.
Postal je čisto drugačen. Mehki obraz je dobil odločen, moški izraz. V njegovih očeh je ležal oni jasen smehljaj, ki je lasten zrelim, odločnim ljudem, lci so premagali sebe in življenje, oni tihi smehljaj, ki ga imajo oni, ki so mnogo prestali in ki se ničosar preveč ne razveselijo, niti preveč ustrašijo. Poslal je tih, zrel, in resen.
Danes je bil spodaj v vasi pri neki revni bolnici. Ko bo prišel domov, ji bo
poslal nekaj živeža, ki ga najbolj nujno potrebuje. Dobro je, če je človek hkrati kmet in zdravnik, potem lahko marsikoga ozdravi.
Henrik Naglič je ljubil svoj novi poklic in je imel v okolici tudi dovolj prilike, da ga je izvrševal.' Vendar pa mu je ostalo še nekaj časa, da je bil kmet kakor v prejšnjih časih.
Mladi zdravnik je obstal in gledal na vas. Tam spodaj nima nikakega sovražnika več. Sami prijatelji, sami častilci, samo ljudje, ki so veseli, če govori ž njimi. Cel« mladi Repar ga pozdravlja.
Neki voz je privozil po poljski cesti Na njem je sedel Janček in prav čmerno gledal. Odkar se je bil naselil Henrik zopet kot gospodar na Bukovju, je Janček vzel v najem Zabukovje z vsemi njivami.
»No, Janček, ali greš na polje?«:
Zagodrnjal je.
»Prav brez potrebe! Dovolj ljudi je na polju, in če pride kaj več gostov na Zabukovje, pa je samo Matija za postrežbo. To res ni pravilno postopanje.«
? Zakaj pa potem greš na polje, če si doma tako zelo potreben?«
»Zakaj?! Zvito vprašanje! Kdo pa bo zmeraj gledal ženske obraze in poslušal god man je.«
»Aha! Tvoja žena —.«
Nastal je molk. Henrik se je tiho smejal, dočim je delal Janček vedno bolj temen obraz.
»Da, moja žena! Saj je čisto dobra in pametna, — ampak jaz tudi. In pijem tudi ne; samo zabavam se z gosti. No, in krč-mar to mora. Ona me pa vedno in vedno podi na polje.«	)
»Povej Janček, ali nisi tožil zadnje čase o bolečinah v glavi.«
»Da, saj jih tudi imam.«
»No vidiš, potem ti bo to bivanje v prostem zraku prav dobro delo.«
»Hi!«
Janček je udaril konja z bičem in je hitro odpeljal.
Mladi zdravnik je smehljajoč se gledal za njim. Janček je bil še vedno dober in vesel človek. Da pa ima oblast v hiši, tega bi pa ne mogel nihče trditi. Pa mogoče tudi ni škodovalo.
Lena je bila kljub svoji odločnosti» svojega moža tako zaljubljena, kakor 1® more biti kaka žena. Gospodarila sta pra< dobro. Ne bo dolgo, in Janček bo že lahko kupil Zabukovje. Potem bodo končnove-ljavno uničene sanje starega Preka, da bi se obe posestvi združili.
V daljavi se je prikazala velika po-stava. Bil je oskrbnik. Ko je prevzel njegov sin Janček gospodarstvo, se je preselil z njim na Zabukovje. Toda čez osem dni j se je vrnil na Bukovje. Polastilo se ga ieJ domotožje. Ni se mogel privaditi na novci stanovanje, na nove gospodarske prostor« | in najmanj pa na nova polja. In zopet j< : izpregovoril pomenljive besede: »Star nifl ček ne gre od hiše« in ostal je oskrbni! na Bukovju, kjer je prebil vse svoje živ ljenje. Samo včasih zvečer je šel na Zabu-kovje in je dal svojemu sinu »nekaj zaslU' žiti.«
Mladi doktor se je približal Bukovju Jančkovo številno potomstvo se je igra)®
(Daljo glej na naslednji strani spodaJJ
KAJ SE ŽENSKAM NA MOŠKIH IN MOŠKIM NA ŽENSKAH BOLJ DOPADE.
Neki francoski časopis je vprašal svoje bravke in bravce, katero lastnost na svojem bodočem možu, oziroma ženi najbolj cenijo. Ženske so se Izrekle v prvi vrsti za inteligenco s 44.698 glasovi; 42.654 glasov je prišlo na domačnost, 81.993 na dobro srce, 28.913 na veselje do dela, 27.296 nazvesto-bo, 24.083 na trdno voljo, 18.080 na poštenost. Moški so se s 35.905 glasovi odločili za domačnost, 31.920 se je najbolj dopadla ljubezen matere do otrok, 30.546 jih je reklo, da je najlepša ženska lastnost zvestoba, 27.013 jih je bilo za dobro srce, 17.152 za vdanost napram soprogu in 16,292 za inteligenco. Časopis je vprašal tudi, katera napaka na bodočem spremljevalcu skoz življenje je najgrša. 55.553 žensk je izjavilo, da je požrešnost in zapravljanje najgrša moška lastnost, 50.106 norčevanje, 25.705 sitnost, če hoče biti moški zmeraj doma. 65.876 moških se je izreklo proti lišpanju in gizdavosti, 34.490 proti požrešnosti in 22.892 proti radovednosti. NOVI DENKLE.
Pred kratkim smo poročali o miinster-flkem morivcu, Id je ljudi pobijal in njih meso prodajal. Podobnim umorom so prišli
na cesti in tudi njegov edini triletni sinček je bil zraven. Njegov edinecl Deček mu je vriskajoč pritekel nasproti in Henrik ga je nežno dvignil na svoje roke.
Skozi okno na Zabukovju je gledal stari Matija. Bil je izjemoma sedaj tu, sedaj tam, kjer so ga baš potrebovali. Med vsemi pa mu je bil še vedno najljubši Henrik. Vsako leto pred žetvijo je obiskal svojo Lizo. In vsako leto o Božiču je dobil od nje pismo. In ko je postal star, ga je minila vsa grenkoba in bil je zadovoljen s svojo usodo.
Tam na vratih Bukovja se je pojavila gospa Lota in Henrik je šel z dečkom k njej ter je dal roko svoji mladi ženi. Jata ptic- selivk je plula nad njima, tja v tujino.
>Ali vidiš ptice? Kmalu bo zima.«
»Veselim se že zime,« je odgovorila preprosto.
Razumela sta se. Potegnil jo je za roko na dvorišče. Hiša je bila na novo pobarvana in nad vrati je bila vdelana plošča, ki je še čakala na napis.
Henrik je pokazal na desko in rekel: »Veš, kaj bom dal tu napisati?« Vprašujoče ga je pogledala in on jI je gledal resno, toda z globoko ljubeznijo v lepe oči ter rekel počasi, z ono tiho svečanostjo, s katero se izgovarja težko pridob-Jjena življenska modrost:
»Dom je mir!«
sedaj na sled v moravBkem mestu Trebiču. Leta 1919 sta izginila tam dva imovita brata Poliokl. Mislili so, da sta se izselila v Ameriko. Pred par dnevi je pa krovec Dvo-raček pripovedoval v pijanosti sinu enega Poliokija, da sta bila brata umorjena. Nato so ga zaprli in v zaporu je priznal, da ju je s pomočjo čevljarja Fejka ubil na svojem stanovanju s sekiro. Vedel je, da sta vse svoje premoženje v banki dvignila. Fejk je svojo sokrivdo tajil in je trdil, da sta mo-rivca Dvoraček in njegova žena. Kot prostor, kjer sta bila umorjena brata pokopana, je označil kraj pri nekem mlinu. Tekom zasliševanja je Dvoraček priznal, da je poleg bratov Polički umoril še štiri poljske žide in osemnajstletno Židinjo. V mestu niso nič sumili, ker so židje po kupČijskih poslih zmeraj okoli potovali. Prekopali in prebrskali so ves mlin, pa niso nič dobili. Nato je začel Dvoraček tajiti in je rekel, da si je vse skupaj izmislil. A slednjič so le izkopali dve trupli; bila sta umorjena dva brata. O ostalih petih pa ni bilo ne duha ne sluha. Fejk trdi, da jih je Dvoraček sese-kal, dal v sode in jih v soseščini skril. Ko so ljudje brali o Denkeju in njegovih grozodejstvih, se je tudi po Trebiču in okolici raznesla govorica, da je Dvoraček s človeškim mesom trgoval. Povojne razmere so pa res strašne!
SVETOVNI VIŠINSKI REKORD.
Z aeroplanom se je doslej dvignil najviše Francoz Sadi Lecointe in sicer 11.145 metrov. Te dni ga je pa prekosil ameriški letalski poročnik Mac Ready z višino 12.494 metrov. Pred 20 leti so se dvignili 150 metrov visoko!
TISKARSKI STROJ.
V Wiirzburgu na Nemškem so napravili stroj za tiskanje časopisov in knjig, ki je 20 metrov visok. Vsak dan natisne lahko beriva v širini pol metra in dolžini 126 kilometrov; od Ljubljane do Zagreba je 110 kilometrov.
MnnRflPP 2IMNICE, POSTELJNE MRE-muunuuc 2E tn tapetniška izdelke prodaja najceneje Rndoli RADOVAN, tapetnik, Ljubljana, Krekov trg štev. 7 (poleg Mestnega doma).
BOLNI PRAŠIČI in JALOVE KRAVE
so največja skrb živinorejca. Od bolnih živali ni dohodka in Skoda je neizogibna! Zato imejte vedno doma Sadnikarjev zdravilni prašek zoper obolenje praSičcv in Bosulin svečice zoper kužno jalovost krav in telic z živinozdravniškimi navodilil Zdravilni prašek zoper obolenje prašičev 12 Din, Bosulin 30 Din. Ce pošljete denar naprej v pismu, poštnine prosto — samo od izdelovalca lekarnarja HOČEVAR, Vrhnika.	2328
Mašim rodbinam
priporočamo našo pravo domačo
ICoISosko
cikorijo
Zoper slabo prebavo,
bledico tn oslabelost naročajte HOCEVARJEVO »AROMATIČNO ŽELEZNATO TINKTURO« po 20 Din steklenica! — Številne zahvale na razpolago! Po pošti od 3 steklenic dalje	samo od Izdelovalca lekarnarja HOČEVARJA, VRHNIKA.
Krepkega mladeniča
v starosti nad 15 let, s primerno šolsko naobrazbo, lepega vedenja, poštenih staršev, ki ima veselje do trgovine, aprejme takoj tvrdka LEVSTEK A OBLAK, veletrgovina z meš. blagom na Rakeka.
Dobro in poceni
se kupuje v manufakturnl trgovini A. tk E. SKABERNE — Ljubljana, Mestni trg 10.
Najboljše dušičnato gnojilo
za vse zemlje in vse rastline {•
»ČILSKI SOLITER«
Id ga oddaja »Kmetijska dražba« ▼ Ljubljani »Tvornica kemič. izdelkov« v Hrastnika — Anton Tonejc v Maribora — in dragi gospodarski zavodi
in trgovci z umetnimi gnojilL Vsa pojasnila o pravilni uporabi tega gnojila in o gnojenju sploh nudi brezplaSno
»PODDELEGACIJA PROIZVAJALCEV ČILSKEGA SOLITRA V LJUBLJANI«, GRUBARJEVO NABREŽJE 16.
izvrsten pridatek za kavo.
Samo 250<Dm
ZtX Wni plašč
Isti boljše vrste 295 Din, najfinejši 460 Din se dobivajo v Prvi gorenjski razpošiljalni
Jvan Savnik, Kranj 5001.
'alitevajte vzorce blaga za obleke in novi ceniki
Pozor! AH 2e veste, Pozor!
da Be
trgovina Ptorifa Rogell
sedaj nahaja na
Sv. Petra cesti Stev. 26
Pole" Kolodv -slie ulice?
Priporoča svoj- krasno spom "lansko zalogo Stolov, cnjgov, klota, t irja, okstor >detena, kambrika, Sifona, bele in ujave koteni \ platna za rjuhe, dalje moško in ; neko perilo svilene jumperje, krasne rute in Ser, e, kravate, oogavice, paVolo in drobnarije. Povsod t>e javn govori, da se prt meni dobro in najceneje do.,.	Marija Rogelj.
				
KHMt	Ki SO POSKUSILI ENKRAT, KUPUJEJO ODSLEJ	angleški liv. koks in " sflm0 d. ČEBIN angl. kovaški premog £ LJUBUAM. WOWM UU«I	KER SO BILI PRI TU TVRDKI POSTREŽEM m-	najbolje in 1 najceneje! ...... >
Originalne (prave) potrebščine fixat in preservat za Opalograph dobite edino le pri LUP. BARAtiA. Selenbursova ol. 6
a.
m imenuje fina rajava kotenin«, Izdelana Iz naf-botjSega ameriškega bombaža. — Po trikratnem
pranju postane snežno bela V zalogi pri A. * E. SKABERNF, — Ljubljana, Mestni trg 10.
Naflepše veliKonoco® darilo
Samo 300 Din franko na dom. Ta garnitura kuhinjske posodo je iz najboljšega aluminija, snežno bela in desetletja trpežna. Dobavlja se proti predplačilu sli povzetju.
Kovinska industrija INŽ.J.*H.BBHIL.Marib9r.SJiS.
( HMMutlnt)	«•«•«•>•
Posode držijo in to gornja vrsta od leve na dc3no 1 po cA 2'/« l'/t 'n 'V, litra In »podnja vrsla po cA 1, 1 '/„ I'/j, i'/< litra, ponev ima 20 cm premera. Naročite takoj, ker ne vemo, ako nam bodo razmere dovolile, vzdržati trajno to ugodno ponudbo. Cenik brezplačno. Iusorat priložite. Ako ne ugaja se vzame radevolje nazaj.
Koliko stara hoče biti žena
odloči ona sama a tem, da avoj obraz neguje ali •nnetvari.	ostane vedno mlada, ako rabi
Fellerjevo ELSA - OBRAZNO POMAOO, ki stori kožo v najkrajšem času belo, mehko, nežno in čisto. Za racionalno nego las naj se uporablja Elsa- nomada za lase! Enako moSki, hi nečejo biti plcšaslil Za poskus 2 lončka za 36 Din, ako se pošlje denar naprej, ali pa 46 Din po povzetju od lekarnarja EUGEN V, FEI.LER ▼ Stublci Donji, Elsa trg 16 — Hrvatska.	7045
NalboljM
Bivalni stroj Je edino le
Josip Petellnc-a
murk«
Orltener ln Adler
■a rodbino, obrt In Industrijo
Clubllana tu« Pniimnn
spomeniki, ob i F»uk > v utaji bmpUfia. VatlitM jsriKli«.
Delavnica za popravila Ki »sliki	TeKlM SW	Ni mls
FflBIRNI 8 30HJEVEG
LJUBLJANA
Stritarjeva ulica it. 5.
Priporočava se slavremu občinstva pri nakupa BLAGA za OBLEKE, Največja izbira svilenih RUT in 9ERP. — Postrežba solidna ter nizke cene.
Belo platno
trpežno .Trst* m II Din, mofno .Sava" 18 Din. Hlovenslto platno neto mo^no ISPin, tlne .Boo|;»d* tkanina 17 J>in, ulo lina tkanina ^Gorlca^ea srnine 10 T>in, pouebno fini natarel silon 02 nm 21 Din, razpoiiliu veletrgovina H. Btar-mockl, Cel}« 5t. 1». Uuatrirani cenik ■ čob 1000 slikami se poftlje vsakemn anatom. vnoroio>l sukna, kamftarna in razne manufaktnrne rob« pa samo s-a S dni na ogled. Kdor prida a vlakom oaebno kupovat, dobi nakupa primarno povrnitev voinje. NaroAll* daa 600 Din poštnine prosto. :-:-! Trgovci engroas cena.
.sf Velezaloga dalmat. •	cemcn*a »Aitan",
,	karbid.■3, železa,
Z^^r^^^^P) okovja, kuhinjske 1*:'	posode,tehtnic,itd.
^^j^sM po najnižjih, brez-konkurentnih ceftah
samo pri BREZNIK & FRITSCH
trgovina z žcicznino, Ljubijana, Stritarjeva i.lica štev. 7. Zahtevajte ponudbe, da sc prepričate o ni/kih cenah!
H
■ i
Ig
li^ii^J	0	• • *
VtitsiM ia maituiiaitturiiS t?go»Sa»I
f. m 16mm M ivank?"
Liuifee, Sv. Petra cesta št, 29
katera \z dobi.'a zelo veliko iz';!ro m o dne ti a
BLAGA za ir.ofke in ženske (,b!eke, kotenine jelenov, ce!iiv-;v, estordovj svile,-i!;, detenastih ia kambrikasiib ;t\ Izgotcvljer.e r,lrc'!:e oblekce rta defke in deklice, rreipa:,r.U'e, rajmodernejJa moške srajce itd. po iisverjeir.o nizkih ce:ittb-
Mi® m priprt iaita s« I
ZAJČEK DOBRO VE. UA JE NAJLEPŠE
VELIEiONOČNO DARILO

samsmmm


ospodarska banka d. d.
Telefon št. 57 in 470.
RsOun postnega čekovnega ura'!a ra Slovenijo it. 11.M5
Ljubljana, Miklošičeva cesta 10 Brzoi.iv.: Gospobanka.
v lastni palači (vis k vis hotela „Union").	RnSno poštnega č.^o™^ «rada v Za;Jr.b«
Poslružnce: Celje, Djakovo, Maribor, Novi Sad, Sarajevo, Snmbor, Spiit, Sibes. Ekspozitura: Bled. KispaScal I rs reaerve skupno nad SC 60,000.000*—, vloge n**.«! SC 600,000.000'-.
Daj: trgovske kredite, eskomptira menice, lombardira vrednostne papirje, daje v najem jeklene shrambe za vrednote, kupuje in prodaia kar najbolje tuje valute in devize, sprejema vloge pa tekočem računu in na vložne knjižice ter preskrbuje vse bančne transakcije pod najugodnejšimi pogoit
Amerikanskl odele' .k: Direktne zveze z ameriškimi b.mkamL — Urejevanje ameriških zapuščin. Pooblaščen prodajalec srečk Državne razredne loterije.
»——a—B ■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■
Izdaja konzorcij »Domoljuba«
J®
Odgovorni urednik Josip Grošelj v Ljubljani.
Tiska Jugoslovanska tiskarna.