Poštnina plačana v gotovini Sped. in abbon. post. - II Gruppo Katoliški Uredništvo in uprava: Cena: Posamezna štev. L 25 Gorica, Riva Piazzutta štev. 18 Naročnina : Mesečna L 110 Poštno ček. račun: štev. 24/12410 Za inozemstvo : Mesečno L 190 Leto V. - Štev. 19 Gorica - 7. maja 1953 - Trst Izhaja vsak četrtek VERA ALI VRAŽE? Skoraj istočasni nastop dveh državnih predsednikov je kakor z bliskom pokazal dva svetova, ki se borita za človeštvo. V federativni republiki Jugoslaviji je skupščina brez protikandidata izvolila dosedanjega predsednika; v Združenih državah Amerike pa je bil ustoličen novi, svobodno izvoljen predsednik Eisenhoiver. Oba dogodka sta taka, da silita človeka k resnemu razmišljanju. Ustoličenje Eisenhoiver jevo (kakor tudi prejšnjih predsednikov) je kakor slavnostni venec ovijala molitev. Nadškof iz Washingtona je začel obred z molitvijo, med obredom pa sta opravila molitve še judovski rabin in za vse različne protestantske ločine »škofu episkopalne cerkve. Je pač popolna svoboda vere za vsa veroizpovedanja. Novi predsednik sam pa je svoj inavguralni govor začel tudi z molitvijo za se in za člane svoje vlade, ki jo je sam isto jutro v cerkvi sestavil. Pol milijona ljudi je bilo priča ustoličenja in vse prebivalstvo Združenih držav je ob radiu in deloma televiziji poslušalo in se tiho pridružilo tem molitvam. Nekaj dni pred nastopom svoje odgovorne službe je novi predsednik dal javno izjavo, v kateri med drugim pravi: »Svobodne vlade ne moremo utemeljevati in obrazložiti z ničemer drugim kot le z osnovnimi verskimi resnicami. Samo globoko pobožen narod ima dovolj sil im moči, da premaga tiranijo in osvo. bodi sebe in druge. Naša bitka s komunizmom ni nič drugega, kakor boj tistih, ki verujejo v Vsemogočnega zoper one; ki se borijo proti Bogu. Komunizem po svojem bistvu mora nujno izločiti Boga iz svojega sistema. Kjerkoli vstopi Bog, mora komunizem odstopiti.« Tako govori in po teh načelih vodi svoj narod predsednik najbolj svobodne in tehniško ■ najbolj napredne države sveta. Vera v Boga je temelj, zavesi odgovornosti pred Bogom pa varno vodilo vladajočim in državljanom. Iz Jugoslavije pa prihajajo povsem drugačni glasovi. Predsednik sam je 29. aprila 1952 na očitek, »da odvračamo otroke od Boga, od Cerkve in od sličnih«, odgovoril: »Mi se ne moremo sprijaznili in pomiriti z mislijo, da bi dopustili, da bi bilo ljudstvo še vedno obsedeno z vražami, kajti za nas vse to ni nič drugega kot vraže.k In eden njegovih ministrov piše 7.5. junija 7952 v »Borbi«: »V šoli morajo otrokom razbijati vsako praznoverje in morajo znanstveno dokazati, da ni Boga, da je znanost dokazala lažnivost vere.« Torej: V Ameriki pomeni vera temelj svobodne države in družbe, v Jugoslaviji pa vodilni državniki smatrajo isto vero za vra-zer Dva svetova! Različna si in nasprotna. Ni mostu, ki bi ju vezal med seboj. Bog — in brezboštvo! Človeka mika. da bi ta dva svetova primerjal, kaj je eden in kaj je drugi dosegel v gospodarstvu, v politiki, v napredku, v znanosti, iznajdbah in izrabljanju naravnih sil, in kje ljudje bolj svobodno, bolj zadovoljno in v večjem blagostanju živijo. Toda to ni toliko važno za naša premišljevanje, kakor pa razlika v miselnosti, načelnosti in pravilnem vrednotenju. Na eni strani: sodobno, povsem moderno gledanje in presojanje iz večno veljavnih resnic, iz vere v osebnega Boga, ki je Stvarnik narave, njenih sil in moči, pa tudi> Stvarnik človeka z njegovim materialnim telesom in duhovno neumrljivo dušo. — Na drugi strani: zastarelo naziranje togega in neznanstvenega materializma. Noben resničen znanstvenik se ne drži več tega nauka, s katerim ni mogoče razložiti niti delovanja snovi. Na nobeni napredni univerzi se materializem več ne uči, še v zgodovini filozofije se komaj omenja, pa ne kot napredek v znanosti, marveč kot nepopolna zabloda. V naši domovini pa so daleč zadaj za znanstvenim razvojem, ko zahtevajo od učiteljev, da morajo otrokom »znanstveno dokazati«, da ni Boga. Nobena znanost tega ni dokazala in sploh ne more dokazati, pač pa mora iz študija in raziskovanja narave in njenih sil nujno sklepati, da mora biti višji in popolnejši um, kot je naš človeški, kateri je dal naravi to čudovito zakonitost. Ravno študij atomske sile je mnoge še dvomeče znanstvenike tako rekoč prisilil priznati Boga, vsemogočnega Stvarnika, saj ga, bi rekel, eksperimentalno opazujejo pri njegovem delovanju. Za nas ni vprašanje, na kateri strani je naše mesto. Mi verujemo v Boga in v vse njegovo razodetje; pomilujemo zaslepljence, ki iz mrtve materije ne dvigajo pogledov višje, odkoder prihaja vse življenje in veselje. Ponižno klanjamo svoje glave in svoj um pred Bogom in mu skušamo izkazovati češčenje in spoštovanje ter mu služiti v otroški ljubezni. Škof GREGORIJ ROŽMAN Pogajanja za premirje na Koreji Pogajanja za sklenitev premirja na Koreji, ki so se pričela 26. aprila in ki jih vodita zavezniški general Harrison in komunistični general Nam Ih, niso dosegla po enem tednu razpravljanj nobenega bistvenega napredka. Že prvi dan pogajanj so postavili komunisti take pogoje, da jih zavezniška delegacija ni mogla sprejeti. Po komunističnih predlogih bi bilo treba v teku dveh mesecev po sklenitvi premirja vrniti domov vse ujetnike, ki to želijo. En mesec po repatriaciji teh ujetnikov bi bilo treba izročiti ujetnike, ki se nočejo vrniti domov, kaki nevtralni državi. V nadaljnih šestih mesecih bi bilo prizadetim državam dovoljeno vplivati na svoje ujetnike ter jim razpršiti pomisleke, ki jih imajo glede repatriacije. Ujetnike, ki bi se premislili, bi bilo treba vrniti čim prej v njihovo domovino. 0 ujetnikih, ki bi se kljub vsemu prigovarjanju ne hoteli vrniti domov, bi odločila posebna politična komisija. Te predloge komunistov so zavezniki zavrnili. Ti predlogi podpirajo povrnitev v domovino, a ne dajejo nobenega jamstva glede usode tistih ujetnikov, ki bi se kljub vsej komunistični propagandi ne hoteli vrniti domov. Politična komisija bi lahko Sovjetske plače Na podlagi poročil beguncev, ki so zbežali iz Podkarpatske Rusije, ki jo je Češkoslovaška odstopila leta 1945 Sovjetski zvezi in jo je ta priključila Ukrajinski republiki, se da ugotoviti, da so plače sovjetskih delavcev vs aj v tem delu Sovjetske zveze neverjetno nizke. Po izjavah beguncev zasluži navaden delavec (težak) približno 2a0 rubljev na mesec; tovarniški delavci zaslužijo 400-600 rubljev; specializirani delavci pa po700-800 rubljev. °Je seveda »kosmata« plača, brez odbitkov za razne takse, socialno zavarovanje in sindikalne prispevke. li odbitki so precej visoki: de-lavcu, ki nima otrok, odtegnejo 31%, delavcu z enim otrokom 23% celotne plače. Plače komunističnih funkcionarjev so seveda neprimerno višje ter gredo od 3000 do 6000 rubljev na mesec, torej so desetkrat višje kot pri ostalih delavcih. Na ta pojav velike razlike v plačah naletimo več ali manj v vseh komunističnih državah, medtem ko skusajo demokratične države to razliko čim bolj zmanjšati. Če preračunamo plače sovjetskih delavcev na našo valuto, se nam bodo zdele precej visoke, saj znaša en rubelj po uradnem kurzu dobrih 150 italijanskih lir. Toda vse drugačno sliko dobimo, če primerjamo te plače s cenami živil, obleke, obutve in drugih potrebščin v Sovjetski zvezi. Vzemimo za primer srednje plačanega delavca s plačo 500 rubljev na mesec! Po raznih odbitkih mu ostane kakih 350 rubljev na mesec, to je niti 12 rubljev na dan. Za meblirano sobo mora plačati 80 do 150 rubljev na mesec (12 do 23 tisoč it. lir), kar znaša 23 do 43 odstotkov njegove čiste plače. Vsled tako visoke stanarine živi v Podkar-patski Rusiji devet desetin neoženje-nih moških v velikih javnih skupnih spalnicah, kjer plačajo za samo postelj 30 do 50 rubljev na mesec. Z ostalimi 300 do 320 rubljev se morajo preživeti, obuti in obleči. Toda kako? Kljub zmanjšanju cen, ki ga Sovjetska zveza izvaja od 1. 1947 dalje, je vprašanje prehrane skrajno težko. Tako so nekatera važna živila popolnoma izginila iz prometa. Tista živila pa, ki so na prodaj v državnih posredovalnicah, so tako draga, da so delavci s srednjo plačo prisiljeni živeti od kruha in krompirja. Meso se dobi v državnih mesnicah le enkrat na teden. Mleko, ki ga ni mogoče dobiti v državnih prodajalnicah, stane v prosti prodaji 5 rubljev (750 it. lir) na liter. Moko delijo le dvakrat na leto in še takrat kvečjemu po 3 kg na osebo. \ prosti prodaji pa stane 1 kg navadne moke 9 rubljev, bele moke pa 12 rubljev, torej toliko, kolikor navaden delavec zasluži na dan. Izdelana obleka slabše vrste stane 1000-1500 rubljev; dobra obleka 1800 rubljev. Volnene in polvolnene obleke, katerih cene zadnji dekret 7. dne 31. marca t. 1. ni zmanjšal, so za navadnega sovjetskega delavca nedosegljive, saj mora že za navadno obleko plačati to, kar v treh mesecih zasluži. Podobno je z drugimi potrebščinami. Ne da bi se spuščali v podrobno navedbo posameznih cen, naj povemo, koliko dni mora sovjetski delavec (vsaj v Podkaspatski Rusiji) delali, da si lahko kupi sledeče z 31. marcom znižane potrebščine: Za eno delovno srajco mora delati 5-6 dni; za dobro srajco 10-11 dni; za nogavice l-P/2 dneva; za kravato rA>-3 dni; za nogavice »kapron« 4-6 dni; za par čevljev iz gumijastega platna 20 dni; za čevlje iz usnja dober mesec. Primerjajte sedaj te cene s cenami, oziroma z delom, ki je potrebno za nakup naštetih izdelkov pri nas, kjer niso plače bogve kako sijajne, in priznali boste, kako žalosten je položaj delavcev v Sovjetski zvezi. Isto velja za vse komunistične države, tudi za Jugoslavijo, kjer niso razmere, vsaj kar se tiče obleke in obutve, veliko boljše kot v ostalih komunističnih državah. Komunistični politični in gospodarski sistem ne prinaša samo suženjstva, ampak tudi bedo in pomanjkanje. zavlekla njihovo osvoboditev na nedogleden čas. Zavezniki so tudi nasprotni, da bi se ti ujetniki premestili s korejskega bojišča v kako nevtralno državo; po njih mnenju je dovolj, da kaka nevtralna država prevzame nadzorstvo nad njihovimi taborišči. Tudi so se zelo začudili, ko so komunisti izključili Švico kot nevtralno državo, ko je ta dežela že stoletja edina resnično nevtralna država na svetu. General Harrison se je ob tej priliki izrazil, da je upal, da se bodo pogodili na podlagi pametnih in častnih pogojev ,ki naj bi ščitili pravice vojnih ujetnikov, in da je bil to glavni razlog, da so zavezniki privolili v nadaljevanje pogajanj. Nato je pozval komunistično delegacijo, naj predlaga ona kako nevtralno državo. Naslednji dan so komunisti predlagali, naj bi ujetnike, ki nočejo domov, izročili kaki azijski državi, niso pa natančneje označili, katera bi bila ta država. Vsi pa so razumeli, da je mišljena Indija, ki zavzema napram Kitajcem in Sovjetski zvezi zelo prijateljsko stališče. Gen. Harrison je odgovoril na to, da o tem predlogu ne more razpravljali, dokler komunisti ne imenujejo te države. Obenem je poudaril, da mora biti bistvena značilnost izbrane države, da je v resnici nevtralna. O azijskih državah pa je rekel, da so nujno v soseščini držav pod komunistično oblastjo in da bi bile lahko izpostavljene komunističnemu vojaškemu, gospodarskemu in političnemu vplivu. Zavezniki so predlagali nato Švedsko, a ta ni bila zopet komunistom po volji, ki so vztrajali pri zahtevi, da je treba določiti kako azijsko državo kot nevtralno državo ter predlagali v ta namen kar štiri a-zijske države in sicer Indijo, Pakistan, Burmo in Indonezijo. Kakor poročajo, sta zadnji dve že odklonile iz tehničnih razlogov to ponudbo, vendar obstoja upanje, da bo morda ravno pri tej debati prišlo do kakega sporazuma. Zavezniki so že pri- stali na Pakistan. Pa o tem prihodnjič kaj več! V teku enega teh razgovorov je gen. Harrison očital komunistom, da so izpustili kakih 40 tisoč korejskih ujetnikov ter večino izmed njih vtaknili v komunistično vojsko. Zato bi bilo pravično, je dejal gen. Harrison, da bi tudi mi izpustili korejske ujetnike takoj na svobodo, namesto da bi jih zadrževali za nedoločeno dobo v taboriščih. Teh u-jetnikov je baje kakih 32 tisoč. Poleg tega je zavezniška delegacija opozozrila komuniste, da imajo na podlagi zavezniških informacij še 375 bolnih in ranjenih ujetnikov v svojih rokah. Izmenjava bolnih in ranjenih u-jetnikov se je medtem zaključila. Zavezniki so vrnili kakih 1000 ujetnikov več kot je bilo zmenjeno, pa tudi komunisti so povečali prvotno naznanjeno število. Vojna v Indokini \ ietminške čete, ki so preplavile severni Laos, se vedno bolj bližajo glavnemu mestu Luang Prabangu, ki ga Francozi utrjujejo in kamor pošiljajo po zraku vojaški material vu čete. Poleg tega se je obrnila francoska vlada na Združene države in na Anglijo s prošnjo, da bi ji odstopili nekaj velikih transportnih letal za prevoz čet in vojaškega materiala. V Luang Prabangu pa gre življenje naprej, kakor da bi ne bilo nobene nevarnosti pred vrati. Prebivalstvo je mirno in stari laoški kralj Siravang Vong je še vedno v mestu v družbi svojih 13 žena, akoravno so mu francoske oblasti svetovale, naj zapusti mesto. Francozi se namreč bojijo, da bi v slučaju kapitulacije mesta prišel stari kralj v roke vietmintovcev, ki bi izsilili iz njega kake izjave ter ga izrabili za svojo komunistično propagando. Atfenauerjeve težave Kmalu po svoji vrnitvi iz Amerike, kjer je bil dosegel tako lepe gospodarske in politične uspehe, je nemški kancler Adenauer doživel svoje prvo razočaranje. Zvezni svet (Reičhsrat), ki zastopa vse zapad-nonemške dežele (Lander), je z 20 proti 18 glasovom izglasoval predlog, naj se podpis bonnske in pariške pogodbe s strani državnega predsednika Heussa odgodi toliko časa, dokler ne bo Ustavni dvor odločil, ali je za potrditev obeh pogodb potrebna navadna ali dvetre-tjinska večina. Kakor znano, je zvezna, to je poslanska zbornica, obe pogodbi že potrdila. Poleg tega stoji sedanja vlada na stališču, da za veljavnost obeh pogodb ni potrebna potrditev s strani zveznega sveta. Adenauer je bil že na tem, da predloži obe pogodbi predsedniku republike Heussu v podpis, medtem pa je prišlo na dan, da je Heuss obljubil socialdemokra-ličnemu voditelju Ollenhauerju, da ne bo potrdil pogodb, dokler se ne bo Ustavni dvor izrazil o veljavnosti pogodb, potrjenih z navadno večino glasov. Vsled te obljube, ki jo je dal zvezni predsednik Heuss Ollenhauerju in vsled izglasovane, resolucije v zveznem svetu, je prišla Adenauer-jeva vlada v precejšnjo zadrego, to- da zdi se, da bo našel Adenauer tudi v tem slučaju' pravi izhod. Govori se namreč, da bo sklical Adenauer izredno sejo zvezne zbornice, na kateri bo zahteval, naj zvezna zbornica zavrne sklep zveznega sveta. Ker zvezni svet brez zvezne zbornice ne more prositi za odločitev U-stavnega dvora, bi ostal njegov sklep brez vsake moči. Nemiri v Tunisu Vsled umora tuniškega podžupana je tuniška policija dala iz varnostnih ozirov zapreti voditelja neode-sturshe (nacionalistične) in komunistične stranke. V samem Tunisu so zaprli kakih 20 oseb, ki jih bodo internirali v južnem Tunisu. Vsled tega je prišlo do raznih nemirov. Sredi teh nemirov so se vršile v 32 tuniških občinah občinske volitve. Zastopnik francoske vlade je naprosil tuniškega bega, naj vpliva na prebivalstvo, da bi se udeležilo volitev, in naj obsodi vsako nasilje. Tuniški beg je zavrnil prvo zahtevo glede volitev, glede druge zahteve pa se je vdal ter sporočil prebivalstvu, da obsoja vsak atentat in prelivanje krvi ter da ukazuje vsem tuniškim prebivalcem, da ohranijo mir. Stran 2. KATOLIŠKI GLAS Leto V. - štev. 19 Peta povel. nedelja ZA KATOLIŠKI DOM Iz svetega evangelija po Janezu (Jn 16, 23-30) Tisti čas je rekel Jezus ‘svojim učencem: »Resnično, resnično, po- vem vam: Ako boste Očeta kaj prosili v mojem imenu, vam bo dal. Doslej niste nič prosili v mojem i-menu. Prosite in boste prejeli, da bo vaše veselje popolno. To sem vam govoril v prilikah; pride pa ura, ko vam ne bom več govoril v prilikah, ampak vam bom očitno oznanjal o Očetu. Tisti cas boste prosili v mojem imenu in vam ne pravim, da bom jaz prosil Očeta za vas; zakaj Oče sam vas ljubi, ker vi mene ljubite in verujete, da sem prišel od Boga. Izšel sem od Očeta in prišel na svet; zopet zapuščam svet in grem k Očetu.a — »Glej,a mu reko njegovi učenci, »zdaj očitno govoriš in ne pripoveduješ nobene prilike. Zdaj vemo, da vse veš in ne potrebuješ, da bi te kdo vpraševal. Zalo verujemo, da si izšel od Boga.a * DOPOLNITEV VESELJA Prve besede današnjega evangelija nas brez dvoma malo presenetijo. Gospod zatrjuje, da moramo Očeta prositi v njegovem imenu. Prošnja je pogoj, da kaj prejmemo in se s tem dopolni naše veselje. Ko sem z mladim fantom nekoč te besede razmišljal, mi je ugovarjal, da bi bila molitev dopolnitev veselja, posebno kadar prosimo in nismo uslišani. Duše neprestano zanima skrivnost neuslišane molitve. In morda je prav, da ob današnjem evangeliju razmislimo ob Gospodovih besedah ta problem. Ni dovolj, da vemo, kaj naj prosimo. Ko je Gospod učil svoje učence svojo lepo molitev očenaša, je dodal besedo o tem, kako naj molimo. V govoru na gori pa je zahteval pobožno molitev: »Kadar molite, ne blebetajte kakor pogani.« Svoj nauk o molitvi pa je Gospod kronal v dvorani zadnje večerje z besedami, ki stoje na začetku današnjega evangelija: v njegovem imenu moramo prositi. V liturgiji naslavljamo našo molitev ne na Jezusa Kristusa, marveč na Očeta »po Gospodu našem Jezusu Kristusu«. In naša zasebna molitev mora imeti orientacijo po uradni liturgični molitvi. Kar pa je Kristus v svojem pouku o molitvi posebej podčrtaval, je zaupljiva in vztrajna molitev. Pozornost vzbudi pri onem, ki prebira sveto pismo, kako pogosto se povra-ča na ti dve posebni lastnosti mo-litve, kot nekak pogoj za uslišanje. * Tri dni po današnji nedelji bomo hodili po polju in prosili blagoslova od zgoraj. Evangelij teh treh dni pa nam tudi govori o molitvi. Preberi ga, pa boš videl, kako je bogate vsebine. Prijatelj pride k prijatelju in ga sredi noči prosi kruha. A ta ga zavrne, da ne more vstati in mu ga dati iz raznih razlogov. A vztrajnost njegove prošnje ga kočno le pretrese in omehča, da vstane in da prijatelju, česar ga prosi. Zaključi pa Gospod to priliko z besedami: »Če torej vi, ki ste hudobni, znate dajati dobre darove, koliko bolj nebeški Oče daje Svetega Duha njim, ki ga prosijo.« Tako tolažilno beremo v svetem pismu; kako pa je v resnici? Ali ne gre vse svojo pot, pa naj molimo ali ne? Kako spraviti v sklad Jezusov nauk z življenjem? Da številne molitve niso uslišane, je več ali manj razumljivo že iz načina molitve, ker ji često manjka spoštovanja-pred Bogom. Tudi radi vsebine niso vedno molitve uslišane. Za kake ničvredne stvari prosijo ljudje, ki niso v nikaki zvezi z dušo, večnostjo, Bogom. Za nevredne stvari kot so kamni! Za nevarne, kakor so nevarne kače in škorpijoni. Po Jezusovi besedi iz evangelija na prošnje dni tudi oče ne da svojemu sinu na prošnjo kamna, škorpijo- nov, kač, kaj šele nebeški Oče! Že sveti Avguštin pravi, da marsikatero molitev Bog iz usmiljenja do nas ne usliši. Pri drugih pa Bog ne odbije uslišanja, marveč ga zavleče, odloži. Moder je Bog in daje »v svojem času«. * Pa kljub temu: veliko neuslišanih molitev ostane skrivnost. Zakaj nekatere najboljše molitve niso usliša-ne, ko je vendar Gospod dejal: »Prosite in se vam bo dalo; iščite in boste našli; trkajte in se vam bo odprlo (Lk 11,9). Morda je prav v teh besedah tudi rešitev na to zagonetko. Gospod pravi: »Kdor prosi, prejme.« Toda kaj prejme? Tega ni povedal. »Kdor išče, najde«. Toda tolikokrat vse kaj drugega, nego kar smo prosili. »Kdor trka, se mu bo odprlo«, a žal često povsem drugačna vrata kakor ona, ki je nanje trkal. Odgovor Dne 18. maja bo že eno leto, odkar sino imeli veličastno evharistično slavje v Štan-drežu. Ob oni priliki smo goriški Slovenci bolj kot kdaj koli prej javno izpričali svojo vero v evharističnega Kristusa. Navdušenje, ki smo ga tedaj pokazali, ne sme v- nas zamreti. Zato pa se hočemo tudi letos zbrati prav tam, da obnovimo spomine na lansko slavje in potrdimo, da sadovi evharističnega kongresa niso ostali jalovi. Vsled tega se bomo v nedeljo 17. maja Švicarski list »Weltwoche« prinaša vrsto zanimivih člankov o jugoslovanskem komunističnem diktatorju Josipu Brozu - Titu. Za nas najbolj zanimiva so dognanja tega svetovno znanega lista v številki 1012, kjer opisuje kako se je Tito po komunistični metodi pogajal z vsakomer, samo da je s tem partiji koristil. Ko je bil Tito še v zaporih Sremske Mitroviče, je že učil, da mora komunist odobravati vsako pogodbo — četudi s samim satanom —, če ima Partija od nje korist. Temu načelu dosledno je v istih zaporih ki so bili nekaka visoka šola izgrajenih komunistov — sedanji ideolog jugoslovanskega komunizmu jud Moša Pijade vzgajal svoje učence v prepričanju, da je sleherna zveza, ki pomaga v boju proti kraljevski vladi v Jugoslaviji, upravičena, pa četudi so to najhujši nasprotniki komunizma. Zato nič čudnega, če so bili pred vojno jugoslovanski komunisti skozi več let povezani v protijugoslovanskem delovanju z ustaši po-glavnika Paveliča, ki so ubili kralja Alek-sarulra leta 1934. Josip Broz se je v ječi odlično izšolal v popolnega in brezobzirnega komunista, kar je. dokazal, ko je 1. 1934 prišel zopet na svobodo. Zamenjal je težko kladivo s špi-jonsko službo, ko mu je istega leta bila poverjena ogleduška služba v sovjetski špi-jonazi za srednjo Evropo s sedežem na Dunaju. Tako je Tito radi spretnosti, brezobzirnosti in zvestobe postal zaupnik in delegat Sovjetov skozi 14 let in iz delavca preko špijona postal mogočen maršal in diktator Jugoslavije. Prebarval si je lase, spreminjal imenu kot Walter, Rudi, Kostanjšek, itd., potvarjal potne liste in vzdrževal vezi med voditelji komunizma v raznih srednjeevropskih deželah. Ko so odstranili dotakralnega zaupnika Moskve in tajnika jugoslovanske partije Milana Gorkiča, je to vodilno službo prevzel Josip Broz pod skrivnim imenom Tito. Bil je nadvse delaven in spreten; učil se je celo klavirja in se vsestransko dobro izobrazil. Najraje se je. mudil v Parizu, kar je. tudi sam priznal ob smrti sodelavca Kidriča, s katerim se je spoznal pred 18 leti prav v Parizu: tam je ta skrivnostni Walt'er izpeljal več političnih umorov zlasti med ruski mi emigranti. Pogodbo med Nemčijo in Rusijo, ko so si sporazumno razdelili Poljsko, so vsi komunisti pozdravili z odobravanjem; zato so je jasnejši morda iz Gospodovih besedi: »Nebeški Oče bo dal Svetega Duha njim, ki ga prosijo«. Svetega Duha? Pa saj smo le prosili za kruh, ribo in jajce. Iz Gospodovih besedi pa moremo sklepati, da je vsaka dobra molitev uslišana. Naravnost neuslišane molitve ni. Namesto kruha in jajca in ribe dobimo višjih darov, Svetega Duha. Ali kakor pravi Matej: »Koliko bolj bo vaš nebeški Oče dajal dobrih darov njim, ki ga prosijo« (Mt 7.11). * Molitev ni sredstvo, kako usmeriti božjo voljo po naši volji. Božja volja se zgodi in nobena molitev je ne spremeni. V očenašu molimo: »Zgodi se tvoja volja kakor v nebesih tako na zemlji«. In Gospodova molitev je bila najboljša, zato je prosil: »Naj gre ta kelih od mene«, pa je kelih ostal, ker je bila tako Očetova volja. A prišel je angel in ga je potolažil. Kelih tudi nam ni prihranjen. Molitev pa kliče angela moči in tolažbe iz nebes. Zastonj ne bomo nikdar k nebu klicali; vedno bomo prejeli »Svetega Duha« in »dobrih darov« od nebeškega Očeta. Premisli te besede, pa boš spoznal vrednost tudi Tvoje »neuslišane« molitve! zbrali v Štandrežu ob 4h popoldne k ljudski pobožnosti v spomin prve obletnice evhar. kongresa. Ta pobožnost naj bo tudi priprava za škofijski evhar. kongres, ki se bo vršil v nedeljo 21. junija. Vsa slovesnost v Štandrežu se bo vršila v cerkvi. Zato vabimo danes vse vernike v Štandrež v nedeljo 17. maja ob 4h popoldne. Ob tej priliki bodo nastopili tudi oni cerkveni pevski zbori, ki se za to javijo. tudi jugoslovanski komunisti od avgusta 1939 do junija 1941 Francijo in Anglijo obtoževali vojnega hujskanja. V Beogradu so na univerzi tudi organizirali protifran-coske demonstracije. In ko je 27. marca 1941 v Beogradu padla vlada princa Pavla ter bila s tem odpovedana pogodba z Nemčijo, so jugoslovanski komunisti povsod skušali preprečiti velike protinemške demonstracije, kar jim pa seveda ni uspelo. — In vendar še danes skušajo to zgodovinsko izpričano dejstvo potvoriti, češ da so oni organizirali narodno vstajo 27. marca 1941. — Resnično je Tito pozval jugoslovanske komuniste šele v juliju 1941, ko je prišlo do vojne med Nemčijo in Rusijo. Ob napadu Nemčije na Jugoslavijo je Tito skrivaj živel v Beogradu, v hiši nekega bogatega meščana, kjer so se že dalj časa skrivali komunisti. Med tem pa so se že par mesecev prostovoljci pod imenom četniki organizirali v srbskih hribih pod vodstvom Draže Mihajloviča. Na tisoče se jih je prijavljalo. Tito se je dvakrat hotel s svojimi pridružiti Draži. Toda odkritosrčni vojak Mihajlovič pretkanemu Titu že od začetka ni zaupal, največ radi tajnosti pravega imena komunističnega vodje, in pa radi številnih primerov, da »rdeči« raje pobijajo jugoslovanske antikomuniste kot pa Nemce. Kompromis jc bil zato nemogoč. Ko se je leta 1942 v Londonu osnoval» jugoslovanska begunska vlada, je bil general Draža Mihajlovič-imenovan za vojnega ministra. Radio-London ga je slavil kot svetovnega junaka odpora svobodnih narodov. Leto pozneje pa je Churchill spremenil svojo »balkansko politiko«, in po italijanski kapitulaciji 1943. leta celo ukazal, da je italijanska vojska ves svoj vojni niti-terijal izročila Titovim partizanom, ki so s tem orožjem uničevali četnike. Teheranska konferenca je Mihajlovic.il zadala smrtni udarec. Rusija je za bodočnost zahtevala nadoblast nad Poljsko in Balkanom, zato so bili istočasno v obeh deželah priznani le komunistični partizani, docim je narodnim odpornikom bila ukinjena vsa zavezniška pomoč. 7 ito je dobil angleško vojaško misijo, v kateri je bil tudi sam Randolph Churchill, ki je Tita takrat imenoval za demokrata in svobotloljubnega človeka s pravim demokratskim mišljenjem. Podobno so sodiTi drugi člani misije. Le vodja tega vojaškega ParoYi za Katoliški dom 3 dolarje: Antonija Kunovar, Milwaukee. Po 2 dolarja; Frank Kerec, Chicago; Vilibald Jenko, Utah; Mrs. Frances Jalovec, Argo 111.; Marj- Talian, Bethlehem. 1.20 dolarja: Neimenovani, Joliet. Po 1 dolar: Frank Lowrj-, Wisconsin, Jakob Hlebaim, Rice, Minil.; N. N. Cleveland; John Cha-cata, Wash.; Mrs. Bandi, Cleveland; The-resa Stefanek, Cleveland. Poverjenik iz New Yorka Rev. Alfonz Čuk nam je poslal sledeče prispevke: 15 dolarjev: Mr. in Mrs. Maj. John L. Big- Sedemdeset rokopisov sv. pisma nad 2.000 let starih so našli leta 1947 v neki votlini ob Mrtvem morju, 38 km južno od Jeruzalema. Med njimi je osemintrideset originalnih rokopisov starega zakona. Pisani so v hebrejskem, aramejskem, grškem in starem feničanskem jeziku. Zanimanje vzbuja posebno Tobijcva knjiga, ki je pisana v hebrejskem in aramejskem jeziku, dočim je bil dosedaj na razpolago le grški prevod... Bog ni prihranil za naše čase samo premoga in petroleja v osrčju zemlje, ampak tudi priče svojega Razodetja, priče za verodostojnost svetega pisma. Tako u-molkne svetna modrost. — Patra Roland de Vaux in Dominik Barthelemj- iz dominikanske biblične komisije sta prejela naročilo, da proučita te dragocene rokopise. Sv. pismo in krščansko življenje tako je naslov časopisu, ki so ga pričeli izdajati benediktinci opatije Maredous v Belgiji, na željo belgijskih katoličanov. Sv. pismo je božja knjiga, pisana po nav-dihnjenju Sv. Duha. Ima moč in življenje za vse čase in za vsako dobo. Marksov Kapital ga ne bo spodnesel. Protimarksistično zvezo so sklenile ustanoviti mladinske organizacije na Bavarskem. Njen namen je vzdrževati in širiti krščanske ideje. Mladina naj se združi v nemarksistične demokratične stranke, končno pa v zvezo vseh demokratičnih ljudskih strank. — To je potrebno. Ljudje padajo v komunistične mreže vsled svoje nevednosti in premajhne borbenosti nekaterih... Ko so Japonci napadali na Daljnem Vzhodu, so hitro dobili vse v last. V bran so se jim stavile preslabotne sile. Ko se je zapad oborožil je ena sama atomska bomba zrušila napadalce in njih sistem. Podobno bo s koumnizmom. Čim bolj se pametni, verni združujejo, čim bolj so borbeni, tem bolj se bo rušila komunistična zmota. Tudi pri nas je potrebno sistematično proučevanje socialnega vprašanja, pa trdnih verskih organizacij. Katoliška akcija je eno najboljših orožij proti odposlanstva je nekoč izrekel Churchillu sumnjo, da je Tito komunist, ki se bo po vojni gotovo naslonil na Rusijo proti za-padnim demokracijam. Nakar mu je Churchill rekel: »Ali nameravate po vojni ostati v Jugoslaviji? — Ne vi, ne jaz. Kaj nas naj torej zanima, kaj bo tam takrat,« Vsi zavezniški poznavalci so na splošno priznavali, da Titov odpor mnogo doprinosa v boju proti Nemcem, a vedeli so tudi, da se Tito nič manj ne bori proti lastnim nasprotnikom —- antikomunistom v deželi za nadoblast; da sistematično likvidira srednje stanove: kmete, inteligenco, duhovščino itd. Tako daleč je to šlo, da je celo sam Stalin v pismu opozoril Tita, da naj bo v likvidacijah previdnejši in umirjenej-ši, ker se je bal, da bi radi tega zahodni zavezniki postali do njih nezaupljivi. Tudi v Ameriki se je posrečilo jugoslovanskim kom. (zlasti s pomočjo pisatelja Luisa Adamiča) pridobiti Rooseveltovo naklonjenost Titu. Čeprav je Roosevelt kralju Petru, katerega je imenoval »moj dragi Peter«, zagotovil povratek na prestol, je v Teheranu pristal na zahtevo Rusije. Prepovedal je celo objaviti poročila, da so Miliajlovičevi četniki rešili čez 500 ameriških letalcev, ker bi to lahko motilo in žalilo sedaj priznanega Tita. Istočasno pa se je Churchill jezil v zbornici na upornega kralja Petra, ker ni maral priznati Tita in mu je celo grozil, da ga pošlje v internacijo. Tito je postal neomejen gospodar Jugoslavije. potem, ko se je uprl tudi Stalinu in tako dokuzal svojim največjim dobrotnikom, kaj je komunistična morala. gerstaff (Vera Černe in mož), Columbia. S. C. 10 dolarjev: Mr. in Mrs. Anthonj- Blasica, Milwaukee. 5 dolarjev: Mr. J. Premru, Norvvalk, Conn.; Miss Millie Bruner, Woodhaven, N. Y.; Mrs. Olga Bisdnack, Walpole, Mass.; Mr. Avgust Petroviok, \Yalpolc. Mass. 3 dolarje: Mrs. Irene Stemberger, Mil- vvaukee; Mrs. May Blasic, Walpoie, Mass. Lir 41.400.— Škerk Ivan, Šempolaj - . » 500.__ Škerk Anton, Praprot, Šemp. ,, 1.000- N. N.. Slivno .... , 500_ Rebula Alojz, prof. - Šemp. » 1.000.__ zmotnim naukom komunizma. Zato jo komunisti tako preganjajo. V pomoč stradajočim v Vzhodni Nemčiji, v sovjetski coni, kot smo že poročali, se katoliška in evangeljske cerkve, židovska občina v Berlinu, zelo trudijo, poslati čim več živil. Predstavnike je pred kratkim sprejel predsednik nemške zveze... Ali ni čudno : povsod, kjer primejo za krmilo komunisti, je lakota, čeprav ti obljubljajo zboljšanje, če že ne raja. Po-vsod mora skrahirani gospodarski politiki pomagati zasovraženi vernik. Ali nismo že leto 1922 na poziv svetega očeta pobirali po naših cerkvah za stradajočo Rosijo? I ako je. Bog se človeški, brezverni pameti posmehuje... Zastonj gradijo, kateri gradijo brez Boga, pa naj bo socializem ali komunizem... To je sprevidel pokojni Kidrič, kako hitro se je zlomil njegov sistem! Moški in velikonočno obhajilo Ob priliki krajevnega katoliškega kongresa v škofiji Puy, so bili objavljeni podatki o številu prebivalstva, ki so opravili svojo velikonočno dolžnost v škofiji Du-nieres. Ugotovili so naslednje rezultate: k velikonočni sv. spovedi in sv. obhajilu šlo 14.8% mož, 94% žena, 98% mladeničev in 99% mladenk. Zanimiv je tudi porast duhovniških in redovniških poklicev v okraju Dunieres: V dvajsetih letih se je število duhovnikov povečalo od 38 na 62 in število redovnic od 155 na 173. Kaj menite, da za moške ne velja božja in cerkvena zapoved: »Ako ne boste jedli mesa Sinu človekovega, ne boste imeli življenja v sebi«... »O velikonočnem času prejmi sv. Rešnje Telo«... Kdor še ni opravil dolžnosti, naj stori... Smrt se bliža, sodba bo huda. Bog se ne da zasmehovati. Pri proslavi petstoletnice ustanovitve zavoda sv. Hieronima v Rimu, je sveti oče sprejel v avdienci prednike zavoda in gojence, katerim se je priključilo večje število članov hrvaške kolonije v Rimu, ter podal naslednje misli: Prisrčno pozdravljamo drage predstojnike in gojence zavoda sv. Hieronima in vse, ki so se jim priključili. Prilika, ki vas je privedla, da ste se zbrali okoli Nas, je polna veselja. Vaš zavod, ki je bil nekoč mala rastlinica, ki jo je vsadil naš prednik Nikolaj V., je srečno napredovala pod skrbna zaščito rimskih škofov. Sedaj praznuje 500-letniCo svojega obstoja. Razrasla se je v mogočen hrast, ki je ves čas moral prestati mnogo težav pa je vseeno dajal bogate sadove in bo v bodočnosti dajal še bolj obilne, Rim po božjem hotenju in usmiljenju predstavlja rodovitno mater, ki združuje najrazličnejše narode. Plemeniti namen vašega zavoda je, nuditi gostoljubno streho vašim duhovnikom, sonarodnjakom, jim dati možnost, da v Ri-mu, kjer je sedež krščanstva, ki jc čaščen zaradi slave apostolov in mučencev, prejmejo pravi pouk vere. Sledite vzgledu tistih, ki so bivali v vašem zavodu in postali slavni z vzgledi krščanskega življenja in nadaljujte s priza. devanjem, da tudi vi pridete na to pot s čim večjo vnemo. Nesite zato od tu s seboj v vaše kraje in povsod kamor vas povede dolžnost, resnico, ki nas dviga, ljubezen ki nas druži v bratski vezi s Kristusom, in upanje v večnost, ki je polno neskončnega veselja. Navdušeni za vas, kot naši predniki z očetovsko ljubeznijo, želimo vašemu zavodu popoln uspeh in podeljujemo iz vsega srca apostolski blagoslov vam vsem, ki ste tu zbrani, in vsem vašim sonarodnjakom, ki ohranjajo vero v Kristusa v sedanjih težavah Cerkve. 17. maja obletnica evharističnega kongresa v Štandrežu Tito: delavec - diktator Gabrovec Amalija, Praprot, Šempolaj......................... 1.000,— Iz življenja Cerkve KlUlLlTiUIRlA 1 »Župnik iz cvetočega vinograda" GIO SPOIDIARISITIVO Zadnjič smo objavili oceno igranja zelo uspele predstave Timmermansove drame Župnik iz cvetočega vinograda, ki jo je vprizoril v Trstu v avditoriju ZVU Tržaški Slovenski oder. Zaradi pomanjkanja prostora je del ocene odpadel in ga objavljamo danes. Župnik iz cvetočega vinograda poznamo Slovenci bolj v obliki romana kot pa v odrskem dialogu. Prevod tega dela je doživel pri slovenskih bralcih velik uspeh. Toda pred vojno so ga tudi mnogi prosvetni odri po Sloveniji igrali. Dramo je pisal Timmermans kot katoliš-ki duhovnik. Iz nje kot iz ostalih njegovih del govori katoliško gledanje na svet in življenje. Vendar se nikjer pisatelj ne tilnika pred stvarnostjo in ne bezi Preojni. Temu je sledil gospodarski zastoj med prvo m drugo svetovno vojno ter se-daj razkosanje gospodarsko enotne dežele na tri kose, ki vsak po svoje skušajo najti se ti veselo nasmeji in še sam pograbi kepo in odrgne kakega razposajenca, ki izza zasede meri nanj. Nihče ne zameri, vse je veselo. Sneg za vratom, za srajco, koliko veselja! Čas beži. Sedemo na avtobuse, ki nas preko Vrbe popeljejo skozi Rož v Bilčovs. Mislim, da je Rož sedaj najlepši. Njive preorane, žito v zelenju, hruške, jablane, slive, češnje, vse je v cvetju. Pesem za pesnijo vre iz mladih grl. Harmonika poje svojo pesem od Trsta dalje. Ura je pet popoldne. Želodec se oglaša. Dospemo v Bilčovs, kjer čaka toplo okrepčilo. V prijazni kmečki gostilni so nam pripravili °. reP^*l°- Izdatno je bilo. Okusen in dišeč rženi kruh se nam je smejal iz vrste miz, ki čakajo goste. Sedli smo in s tekom poji dli pozno kosilo, ali zgodnjo večerjo. Vseeno je, kaj je bilo. Nato pa na vas med ljudi. Vsa vas je skupaj in uživa ob mladostni razposajenosti tržaške mladine. Pesem, harmonika in že se navezujejo prvi stiki in poznanstva. Fantje pripovedujejo tržaškim dekletom o turah na Karavanke, o smučanju, o lovu na srnjake in podobno. Ura je sedem, mraei se. Treba je dalje. Potegnemo jo še do Celovca k počitku. Vroče sonce, petje in veselje so nas utrudili, da smo komaj čakali, da zlezemo v postelje. Kam dati 90 ljudi čez noč. No, pa naši prijatelji so se zares potrudili. Vse so poskrbeli. V pol ure smo bili že v posteljah in sanjali o Trstu in sinjem Ja- izhoda iz gospodarskih težav, v katere jih je pahnila druga svetovna vojna in nove državne meje. Večer so poživljale recitacije Gradnikovih del in solo petje g. Gorjana, ki nas je razveselil posebno z zadnjo: »Preljuba si ti, pomlad«. IZJAVA Da ne bodo trpeli ljudje popolnoma po nedolžnem, si štejem v dolžnost, odločno izjaviti, da sem članek: »Tako je prav! Zdaj se vsaj poznamo!« v »Katoliškem glasu« št. 17 od prve črke do zadnje pike spisal jaz sam lastnoročno in po lastnem nagibu. In tudi danes po dvojnem odgovoru v zadnji štev. »Demokracije« še bolj odločno vnovič podpišem, kar sem tedaj napisal. Mislil sem, da bodo v uredništvu »Demokracije« in pri »Radiu« moj slog spoznali. Vidim pa, da sem se motil, sedeč pri lastni mizi, ki pa ni javorjeva. Gorica, 2. maja 1953. STANIČ STANKO, urednik Po pisanju »Demokracije« pa: »zlobnež« »farizej« »brezvestno in zahrbtno pero« »oseba izven kroga Kat. glasa« »slab Slovenec« »slab katoličan« »zastrupljevalec« »nestrpen in strupen strankar« »ki ima namen izriniti nekoga od Radia, da bi prišel na njegovo mesto on sam« »pisec, ki ga pojutrišnjem ne bo več« »ki mu usoda Primorcev ni mar« »ki jemlje revežem in dijakom« »ki vidi v španskem generalu ■ edini kaži pot« »ki mu je demokratični pridevnik le fasada za prikrivanje nasilniških nagonov« »superortodoksni falangistično nastrojeni korektor« itd. itd. itd. Slov. misijon v Holandiji Prosim Vas, g. urednik, imejte malo prostora tudi za nas holandske Slovence. U-pam, da bo uslišana moja prošnja. Nepričakovano slišimo glas: »Gospod misijonar pride iz Gorice!« Saj res nismo mogli takoj verjeti, ali resnično prišel je. Začetek sv. misijona je bil v Eigelshove-nu, od 8. do 15. marca. Vsak dan zjutraj in zvečer smo se zbirali k misijonskim pridigam. Ko smo prvikrat slišali govor, smo že nestrpni čakali, da zopet slišimo zvečer. Čez dan pa nas je naš .prečastiti g. misijonar obiskoval po domovih. Škoda, da se niso vsi udeležili teh lepih božjih naukov, ker smo jih vsi enako potrebni; še posebno za nas Slovence v tujini kako sladka je materina govorica. Bili so to za nas lepi nepozabni dnevi. Ne bomo pozabili lepih naukov niti dobrih sklepov, ki smo jih storili. Neki oče pravi, da mu je žal, da je samo zadnja dva dni prišel k sv. misijonu. »Ali nisem mogel solz pridržati. Tako mi je hudo, da sem druge dneve zamudil; dal sem se prevarati.« Zelo, zelo veliko dobroto in zadovoljstvo smo prejeli v tem postnem času in velikonočnih praznikih, saj je bilo res pravo /vel ir a rj evo vstajenje. dranu ter primerjali, kje je Bog nasul več lepote... DRUGI DAN: Od Celovca na Gosposvetsko polje. Odhod ob sedmih zjutraj. Treba je eim-več videti, saj ne vemo, kdaj bo zopet prilika. Danes pa na Gosposvetsko polje, h Gospe Sveti, knežjemu stolu in na Ostro-vico. Toplo je že, ko stojimo pred starodavnim hramom Gospe Svete. Mnogo smo slišali v šoli pri zgodovini, zemljepisu in slovenščini o tej cerkvi, o tem zgodovinskem polju, a si take veličastnosti nismo predstavljali. Saj je vse polje en sam hram božji. Potreben je le zvonik, da nam kaže v nebo. Ni čuda, da so si naši predniki zbrali prav ta kraj za svoje politično središče. Tu na tem polju je v sivi davnini naš prednik na svojski način umeščal svoje kneze na preprost, a demokratičen način, ki nima zlepa para pri drugih. Tu je bilo središče prve slovenske države. Tu so slovenski knezi sprejemali odposlanstva, tu reševali državne posle, podeljevali fevde. Pri Gospe Sveti je bilo prvo krščansko središče Slovencev. Grob apostola Modesta izpričuje živahno krščansko življenje sredi osmega stoletja. Pod cerkvijo ob cesti, sredi polja stoji sivi knežji prestol. Preprost je ta prestol, kot je preprost slovenski človek. Zamislili smo se, o, Slovenci, kje so naše meje... Sreča nas preprost očak. Sliši slovensko govorico, slovensko pesem, razposajeno mladino. Od kod pa ste, da ste tako veseli? Iz Trsta smo prišli, da vidimo to zemljo, te kraje in ljudi. Težko smo se z Pazite na napenjanje živine! Spomladi, ko preide živina iz suhega krmljenja na sveže ter v jeseni, ko začnejo slane, so najpogostejši slučaji napenjanja pri živini. Vsako leto pogine tudi v naših vaseh kakšna glava. Če se to zgodi, potem moramo to pripisati samo nepazljivosti. Zato pa moramo a) le polagoma preiti od suhega na sveže krmljenje: suhega vsaki dan manj, svežega vsaki dan več; v jeseni narobe. 2. Ne smemo pasti živine dokler je še močna rosa, še manj pa, če je slana. 3. Ne smemo krmiti pokvarjene krme, to se pravi ne ugrete ne plesnjive, pa tudi mokre ne. Če smo prisiljeni krmiti svežo krmo, ki smo jo pokosili neposredno po dežju, potem jo vsaj za kakšno uro raztrosimo na prepohnem prostoru, da se nekoliko osuši. Napenjanje je povzročeno po nekem plinu, ki se razvije v živalskem vampu iz neodgovarjajoče krme. Če bi to nesrečo o-pazil pri svoji živini, pokliči takoj kakšnega vaškega veščaka, nekdo pa naj hitro stopi poklicati živinozdravnika. Si že v prvo žveplal? Ne odlašaj s tem. Oidij premagamo oziroma onemogočimo, da bi škodili našim trtam, če začnemo borbo proti njemu zelo zgodaj, čim so novi poganjki dolgi okoli 5 cm. Takrat je potrebno žveplo. Vsa poznejša žveplanja ne zaležejo niti del toliko, kot pravočasno prvo žveplanje. Več zaleže, da bolezen onemogočiš kot pa da jo zdraviš, posebno ko ne veš, če bo zdravljenje učinkovito. Nad polovico krav kontrolirajo dnevno na Danskem in Holandskem glede njih mlečnosti. Vsaki dan točno zapišejo koliko in kakšnega mleka je dala krava! Tu tiči vzrok, zakaj se je živinoreja v teh dveh državah tako mogočno razvila. V Italiji je uvedena dnevna kontrola komaj čez 2% vseh krav. Najdražje mleko v Evropi je v Angliji, kateri sledijo Švica, Italija in Francija. Najcenejše je na Holandskem, potem na Danskem in švedskem. Cene v Angliji in na Holandskem si stojijo v razmerju 92 nap ra ni 52, kar pomeni, da moraš v Angliji potrošili 92 za isto količino mleka, katero dobiš na Holandskem za 52. Listne uši Listne uši so male žuželke, saj nekatere sorte ne merijo več kot 1/2 mm dolžine, največje, a pri nas malo znane, dosegajo do 6mm. So najrazličnejše barve in oblike: imamo rdeče in rumene, zelene in črne, sive, itd.; so okrogle in ovalne, zboeene in ploskate. Jih je zelo mnogo sort. Listne uši prezimijo na rastlinah v obliki jajčeca. Iz tega se izležejo spomladi same samice, ki rodijo zopet same samice in tako skozi 5 do 10 rodov. V najtoplejši dobi meseca se kar naenkrat pojavijo samice njim sporazumeli, govoril je pristno narečje, ki je bilo nam tuje, a Slovenca smo le srečali in to prav pri knežjem kamnu. Morda je daljni potomec svobodnjakov iz Blažje vasi. Še malo dalje in pred nami stoji na strmini ohranjeni grad Ostrovica. Koliko smo se učili o življenju na gradovih v srednjem veku! Pa vseeno nismo imeli pravega pojma. Ko pa smo videli Ostrovico, njene muzeje, nam je pa postalo vse jasno, vse razumljivo. In razgled! Saj ne vemo, ali naj gledamo s snegom pokrito Svinjsko planino, ali na Magdalensko in Ulrikovo goro, proti Krnu, Št. Vidu, ali sveže njive med ozkimi ozarami. Misli nam pohite na svojce. Pisati moramo. Pošljimo pozdrave v Trst, v Gorico, po vsej Sloveniji in še dalje po svetu. Opazoval sem naslove, ko smo podpisovali pozdrave. Samo v Avstralijo, na Oceanijo in Antartiko ni bila namenjena nobena razglednica. Popoldne smo si ogledali Celovec in njega posebonsti. Eni so občudovali zmaja, drugi deželno hišo, muzej, se povzpeli na cerkveni stolp. Prijatelji, ki niso mogli pozabiti, da so od morja doma, so pa pohiteli kar na Vrbsko jezero. Zvečer smo v krogu prijateljev, ki smo jih spoznali, imeli prijeten družabni večer prepleten s petjem, recitacijami, veselimi dovtipi, domačini so nas pa presenetili kar z veseloigro. V znak bratske povezanosti so nam podarili lep šopek rož in nam želeli veselo dobrodošlico. Mi smo jim vrnili našo lepo pesem, katere so bili najbolj veseli, saj smo jim prinesli mnogo ognja, ki ga tako potrebujejo. s perutnicami, ki odletijo drugam in zanesejo okužbo tja ter se zopet množijo brez oploditve. V jeseni, to je od septembra do novembra se pojavijo spolne žuželke, samci in samičke. Te znesejo po oploditvi eno ali več jajčec, ki naj prezimijo in začnejo spomladi opisano razmnoževanje. Skoraj ni kulturne rastline, ki ne bi imela svoje posebne listnate uši. Podobne, a ne enake, se nahajajo na fižolu, bobu in grahu, na bučah in kumaricah, na solati in jagodah, potem pa na drevju, mladem in starem, posebno pa na mladem sadnem, na vrtnicah in drugih cveticah, itd. Listne uši so parasiti. Parasit je, kdor živi od dela drugega, ne da bi sam delal. Listne uši živijo od soka, ki ga s posebnim sesalcem črpajo iz lista ali mladega stebla. Ker je uši mnogo, ker nastopajo navadno v zelo mnogoštevilnih kolonijah, je po njih povzročena škoda znatna: gostitelja polagoma lahko tudi ugonobijo, na vsak način ga močno ošibijo. ZATIRANJE LISTNIH UŠI V naravi je vse tako urejeno, da nobena stvar ne prevlada. Je neka uravnovešenost v celi naravi, in tako tudi v rastlinstvu in živalstvu: Listne uši se res strahovito naglo množijo, a tudi njih naravni sovražniki ne mirujejo. Tu so predvsem različni ptiči, ki se hranijo z listnimi ušmi in jih uničijo velikanske množine. Potem so različni na-jezdniiki, koristne gosenice, ki kar pometajo z listnimi ušmi. Rekli smo, da je v naravi neka uravnovešenost, katero pa človek uničuje. S tem, da lovi in uničuje ptiče, uničuje istočasno svojega največjega zaveznika v boju proti listnim ušem. Večkrat se zgodi, da koristne gosenice očistijo grm vrtnic od listnih uši in se pripravljajo na zabubenje, pa jih človek opazi in se spravi na nje s kemičnimi sredstvi. Saj se niti ne zaveda, da uničuje svojega koristnega zaveznika. — Tako se uravnovešenost v naravi ruši. In ostane človek s svojimi kemičnimi sredstvi. Teh pa ima več na razpolago. Najvažnejša so: a) Na podlagi nikotina ali tobačnega izvlečka: Nikotinov sulfat, ki ga prodaja monopol, je primeren le za veleposestva. Za škropljenje v malem so »nicol«, »nico-san«, »nieamon« in še druga, katera rabimo navadno v 1% raztopini. b) Izvleček kvasije (legno quassio — neke vrste akacija iz Meksike) v zvezi z mazavim milom uniči listne uši. V trgovini dobimo kvasijeve trščice, iz katerih moramo sami napraviti izvleček, ali pa že pripravljeno škropivo »saponafis«. e) Za uničevanje listnih uši v večjem obsegu (celi nasadi) sta najbolj primerna »Carposan« in »Toxfid«. Oba sta huda strupa tudi za človeka, n kljub temu »toxfid« lahko uporabljamo tudi v vrtovih, kjer so jagode in povrtnina, ker izgubi po nekaj urah svojo strupenost napram človeku in živalim, dočim jo ohrani napram žuželkam. Obe navedeni sredstvi se rabita zelo razredčeni, navadno komaj 100 gramov ali 1 deciliter za 100 litrov škropiva. TRETJI DAN: V Škocjan in na Klopiuj-sko jezero. Tretji dan smo obiskali Podjuno pod Peco in Obirjem. V Škocjanu smo bili pri maši, se ustavili na grobu narodnega poslanca in javnega delavca pok. Poljanca. Nato pa na jezero. Mnogi so kar obstali nad ljubkostjo tega jezera. Niso vedeli, kaj naj občudujejo. Fantje so bili na mah v čolnih in kot kavalirji povabili vanje še dekleta. Le škoda, da jc bilo tako malo časa in čolnov. Na kosilo ni nihče mislil. Toda tudi to je potrebno. V lepi jedilnici hotela Obir so nam pripravili kosilo. Tu smo se uradno poslovili od naših koroških prijateljev, ki so nam povedali odkrito besedo, da smo prinesli mnogo k utrditvi njihove narodne zavesti. S pesmijo »Tam, kjer teče bistra Zila« in »Kje so tiste stezice« smo se zahvalili in poslovili. Popoldne smo si še ogledali gospodinjsko šolo v Št. Rupertu pri Velikovcu. Zapeli smo še par poskočnih in ura je bila pet popoldne. Treba je na pot. Nazaj v Trst. IZLET JE ZA NAMI. Prav nikomur ni žal, da je bil na izletu. Nihče ni pričakoval tolikega veselja in toliko naravnih lepot in gostoljubnosti. Naj se na tem mestu javno zahvalimo vsem gospodom iz Celovca, ki so nas vse dni spremljali in bili mentorji po Zilji, Rožu in Podjuni. Slovencem v Korotanu smo pokazali, da imajo lastne brate ob Jadranu, enako pa tudi drugim, da narod naš umreti noče. Jaš ki učifeljišeaiki na O^Cocoškem Z GORIŠKEGA Za obletnico kongresa v Štan-drežu naj zbori pripravijo za 17. t. m. sledeče pesmi: 1. Kongresna himna 2. Mogočno se dvigni 3. V sveto mesto nazareško 4. Vigred po zeleni halji 5. Marija skoz’ življenje 6. Hostija Ti najsvetejša 7. Litanije M. B. z odpevi 8. Tantuin Ergo XII. 9. Najvišji, vsemogočni Bog. NA VNEBOHOD popoldne ob 4. uri nastopijo cerkveni zbori iz Pevme, Jamelj in Steverjana v dvorani na Dvoru v ŠTEVERJANU Na sporedu so skupni in posamezni nastopi ter spevoigra: »SRCE IN DENAR« Vabljeni! Števerjan V nedeljo dne 10. maja se bo vršil občni zbor kmečko delavske zveze. Prosimo, da bi se ga udeležili vsi člani. Kmečko delavska zveza Možnost izseljevanja v južno Afriko Slovenci, ki bi se radi izselili v južno Afriko, naj se za vsa pojasnila obrnejo na sldeeči naslov: Dr. A. Pintar 16 Elgin Mansions Cor. Jeppe Delvers Str. Johannesburg - Union South Africa Prilike za zaposlitev so zelo ugodne zlasti za strokovne delavce, ribiče, delavce-strokovnjake za konserviranje rib, sadja, strokovnjake v sadjarstvu in vrtnarstvu, zidarje, tesarje in druge strokovne delavce. Plače so dobre. Prošnje lahko pišete v slovenščini, italijanščini, srbohrvaščini in nemščini, nakar boste dobili tiskovine, katere boste lahko izpolnili v tistem izmed štirih navedenih jezikov, ki vam je najbolj domač. Povišana avtobusna voznina S 1. majem so v veljavi nove avtobusne tarife. Na mestnih avtobusnih progah je tvrdka Ribi povišala eeno za 5 lir. Jutranji povratni listek 30 lir. Za Sovodnje in Rubije 35 lir, za PodgoTO, Pevmo in Ločnik 30 lir. Trgovinska izmenjava s Slovenijo V marcu so uvozili iz Slovenije za 62.139.000 lir blaga, v glavnem les, meso, jajca, gobe, mineralno vodo. V Slovenijo pa so izvozili iz Italije za 40,342.000 lir blaga, nadomestnih kosov raznovrstnih motornih vozil, kolesne gume, riž itd. Naročenega izvoza pa imajo še za 32,888.000 lir, tako da znaša pribitek v dobro Italiji 54.141.000 lir. Košarkarski turnir v Gradiški Na košarkarskem turnirju v Gradiški so v soboto nastopili poleg domačega moštva Itale in Goriziane še gostje iz Ljubljane AŠK in pa Babenberg z Dunaja. Prvi dan so zmagali Goričani nad Ljubljančani, drugi dan pa ^o Ljubljančani visoko porazili moštvo avstrijske košarkarske lige Babenberg. Ljubljansko moštvo zasluži vso pohvalo.1 Še »Giornale di Trieste« ni štedil z njo in je priznal, da so bili vsi igralci izvrstni atleti, ki bi zaslužili boljšo pozicijo od pridobljene. V soboto so bili pri tekmi ljubljanskih visokošolcev navzoči tudi goriški dijaki, ki so v znak prijateljstva podarili jugoslovanskim športnikom — visokošolcem šopek nageljnov. Ljubljanski športniki bodo te dni nastopili tudi v Gorici. Koroški učiteljiščniki v Gorici Koroški učiteljiščniki so se dne 30. aprila na poli v Trst ustavili tudi pri nas v Gorici. SKPD jim je pripravilo prisrčen sprejem pri pogrnjenih mizah. S koroškimi učiteljiščniki je prišel tudi njihov profesor dr. Inzko, ravnatelj celovškega učiteljišča in inšpektor pri zvezni vladi za dvojezične šole. Na tem večeru so bili zastopani tudi goriški profesorji, ravnatelji, duhovniki in dijaki. Po pozdravni besedi gospoda ravnatelja Antona Kacina v slovenščini in nemščini, se je za prisrčen sprejem zahvalil v nemščini ravnatelj celovškega učite- ljišča. Dr. Inzko je njegov govor prevedel v slovenščino. Zvedeli smo tako, kako skrbi avstrijska vlada tudi za slovenske šolarje in dijake, katerim je dala možnost, da se tudi v višjih šolah še vedno lahko učijo svoj materin jezik. Sledili so še drugi govori goriških profesorjev in duhovnikov in tudi dijakov, koroških in goriških, ki so se med seboj takoj pobratili, da je zavladalo res prisrčno razpoloženje. Seveda ni manjkala tudi slovenska pesem, katero je celovški g. ravnatelj še posebno pohvalil. Vsi govorniki so poudarili velik pomen tega večera, ki je še tesneje združil obe narodni manjšini matične države. Drugi dan so si KoVošci v spremstvu goriških dijakov in nekaterih profesorjev o-gledali Gorico, goriški grad in se popoldne povzpeli v Števerjan. Tu se kar niso mogli ločiti in šele pozno so nadaljevali pot proti Trstu, nadvse srečni in hvaležni, da so med goriškimi Slovenci preživeli tako lepe, sončne ure. V Trstu so si ogledali različne slov. šole in prisostvovali pouku. V nedeljo zvečer, potem ko so pozdravili še Devin, so se odpravili proti domu. Nedeljska volilna zborovanja v Gorici Goriški demokristjani so organizirali v nedeljo prvo predvolilno zborovanje. Govoril je tajnik demokristjanske parlamentarne skupine Scalfara, ki ima velike zasluge predvsem pri italijanski »Katoliški akciji«. V ponedeljek pa je govoril msgr. Marzari iz Trsta o dolžnostih, ki jih imajo katoličani pri prihodnjih volitvah. Števerjan Pomlad budi življenje naši deželi; poživela je tudi naš cerkveni pevski zbor. Dokaz za to je lepo uspeli izlet v Benečijo, ki ga je priredil v nedeljo, dne 26. aprila, katerega smo se poleg pevcev udeležili tudi mi fantje in dekleta. Čeprav je bilo to nedeljsko jutro malo zamegleno, so naši pevci, kjer smo hodili, prepevali in vzbujali veliko zanimanje med beneškimi Slovenci, ki so prav radi prisluhnili slovenski pesmi. Mogočno in ubrano so odmevale velikonočne in Marijine pesmi pri sv. maši v Lazah, kjer sem opazil, da je bila cerkev res številno obiskana. Z veselim srcem smo se nato vzpenjali proti Trčmunu, kjer je pesem naše mladine priklicala, na prag devetdesetletnega mšgr. Ivana Trinka, ki nas je z nasmejanim obrazom sprejel. Bil je namen tega našega izleta videti moža, ki, čeprav oprt na svojo palico, stoji kot najvidnejši mejnik na najzapadnejši meji slovenske zemlje. Ta občutek sem imel, ko sem zagledal tega starčka, in mislim, da so imeli istega tudi vsi drugi, ki so bili navzoči. Pogovarjali smo se z njim, in pri prihodu, kakor tudi pri odhodu, nam je spregovoril vzpodbudne besede, ter naročil pozdrave vsem domačim ter č. g. župniku, in mu želel skorajšnje okrevanje. Za zaključek Akademija srednjih in strokovnih šol v Trstu se ponovi zadnjikrat v nedeljo 10. maja ob 16.30 v Avditoriju ZVU. Spored je nekoliko spremenjen in spopolnjen. Ker je število sedežev omejeno, bodo smeli v dvorano samo oni, ki bodo imeli vstopnice. Vstopnice dobite od ponedeljka 4. maja dalje v pisarnah srednjih in strokovnih šol v Trstu. Stenčas v Dolini Eno celo leto so viseli orumeneli in od burje prepihani plakati in članki na dolinskem kominformistienem stenčasu. Lanskega majnika pred volitvami so dolinski kominformisti zadnjič »tiskali« svoj stenski časopis. Končno so se po tolikih pozivih v »Delu« tudi oni spomnili, da je treba centralo ubogati, in tako so za letošnji prvi majnik po velikih težavah natisnili novi stenčas. In vsebina? Kaj drugega kot o zvoniku! Kakor oznanjajo neprestano v »Delu«, da dolinska komunistična občina gradi zvonik, tako dokazujejo isto na stenčasu. Vse tako kaže po njihovih glavah, da Dolina ne hi nikoli imela zvonika, če ne bi občine vodili kominformisti. Če tudi vsi občani znajo, kdo daje denar za zvonik, komunisti le trdijo svoje in silovito napadajo vsakega, ki pove resnico. Približno tako je kakor na Koreji, kjer komunisti še vedno kričijo, da oni niso prvi napadli, ampak da so bili napadeni. Vsepovsod gre po istem načelu: lazite, nekaj bo že osta- našega izleta pa je zbor zapel poslovilno pesem M. B. v Barnasu. Vesel in zadovoljen sem se vračal z našimi pevci iz Beneške Slovenije; želim pa, da bi jim zgled msgr. Ivana Trinka krepil vztrajnost za našo cerkveno in narodno pesem. Izletnik Naročnikom življenjepisa patra Leopolda Mnogi že nestrpno čakajo napovedan življenjepis patra Leopolda v slovenskem jeziku. Vsem, ki se zanimajo za ta življenjepis, sporočamo, da bo knjiga v kratkem izšla. Še ene šmarnice Vsi se še spominjamo šmarnic, ki smo jih rabili lansko leto v skoro vseh naših cerkvah v mesecu maju kot pripravo na evharistični kongres. Mislim tu na šmarnič-no berilo »Naša ljuba Gospa najsv. Zakramenta«, ki ga je sestavil msgr. Gregorec. Lani so te šmarnice izšle v ciklostilu. Letos jih je celovška Mohorjeva družba izdala v tisku, malo skrajšane in popravljene. Tako smo dobili lično knjižico, ki bo vedno prav prišla kot šmarnično in tudi kot duhovno branje. Knjigo vsem našim ljudem toplo priporočamo, tem bolj, ker so nabožne knjige v slovenskem jeziku danes tako redke. Zato se vsake nove toliko bolj razveselimo. Tudi te šmarnice dobite v Katol. knjigarni v Gorici in pri Fortunatu v Trstu. Ker smo že pri šmarnicah, bi opozorili gg. šmarničarje in izdajatelje, naj v prihodnje izdajajo . šmarnice bolj pravočasno in ne šele tik pred začetkom maja. Volilna kampanja Komunisti so bili prvi, ki so predložili svojo listo za prihodnje volitve v poslansko zbornico, zato bo njihov znak prvi na valilnicah. Volilnice za senat pa bodo na prvem mestu nosile znas MSI, ker so oni prvi predložili svojo listo na goriški sodni upravi. Kandidat za senat je odvetnik Valentino Pascoli, ki je v goriških krogih dobro znan in je bil od leta 1934 do 1939 tudi goriški podestat. Prva predvolilna nedelja je potekla v Gorici dokaj mirno. Zborovali so le kominformisti, ki pa so imeli le malo poslušalcev. Mestne zidove že preplavljajo lepaki raznih strank. Pred seboj imamo še štiri tedne volilne kampanje, ki jo bomo mi Slovenci le od daleč o-pazovali. Povišanje podpore pljučno bolnim Pred kratkim je bil odobren zakon za povišanje podpore pljučno bolnim po odpustu iz bolnice. Po tem zakonu bodo družinski poglavarji dobili po 500 lir dnevno za dobo enega leta, ostali družinski člani pa 300 lir dnevno za dobo šest mesecev, in 200 lir dnevno za nadaljnjih šest mesecev. Podpore so deležni zavarovanci, ki so prebili v bolnic več kot dva meseca. Bolniki, ki so prebili v bolnici manj kot šest mesecev, so deležni devetmesečne podpore. Bolniki, ki bi po odpustu iz sanatorija dobivali podporo po drugih okrevališčih, ne bodo deležni tega prispevka. lo! Metajte blato na duhovnike, nekaj se jih bo že prijelo! Najbolj smesno pa je še to, da sedaj v »Delu« in na stenčasu pozivajo dolinskega župnika, da naj prekliče neke besede o zvoniku, ki pa jih ni nikoli rekel ne privatno in manj v cerkvi. Če ste videli film »Don Camillo«, si znate marsikaj o Dolini sami razložiti. Če bi mi vedno odgovarjali na vse neštete napade, ki jih Peppone piše proti Don Camillu, bi bilo na Tržaškem Še manj dolgega časa. Toda tako počenjanje ne ugaja resnim ljudem, kakor oni znani film ni resno in življenjsko delo! Za nas je glavno, da nas zvonik že stoji in bo prve dni julija končan. Če bodo tudi novi zvonovi pravočasno nameščeni v zvonik, se bo slovesnost blagoslova vršila na opasilo sv. Urha in to bo 5. julija. Blagoslov zvona na Katinari Prva majniška nedelja je privabila veliko množico ljudstva na Katinaro, kjer se je izvršil slovesni obred blagoslova novega velikega zvona. Katinari so vzeli za vojsko samo en zvon in tako je sedaj dobila samo enega. Lepo okrašen je čakal novi zvon pred cerkvijo na svoj krst in blagoslov. Ob petih popoldne se je razvrstila iz cerkve lepa skupina duhovnikov, ki 'so obstopili skupno z mladimi botri novi zvon. Blagoslovil ga je častiti g. kanonik Salvadori iz Trsta. Pred blagoslovom je govoril borštimski župnik č. g. Malalan. Menda ni bilo med vso veliko množico niti enega človeka, ki ne bi pazljivo poslušal živahnega govornika, ki zna na tako prav očetovski in domači način govoriti malim in velikim. Slovesnost se je zaključila z blagoslovom v cerkvi, kjer so zopet mogočno odmevale ljudske Marijine litanije. Praznik Marijine družbe v Mačkovljah Na prva majniško nedeljo je dobila Marijina družba v Mačkovljah lepo novo zastavo. Oskrbele so si jo družbenice same. Na to prvo majniško nedelejo — maj-nico — je v Mačkovljah malo opasilo Matere božje. Dopoldne je bila slovesna sv. maša s tremi duhovniki, popoldne pa pomembni obred blagoslovitve nove zastave. Vse svete obrede je izvršil častiti g. kanonik Salvadori, ki je imel tudi oba cerkvena govora. Vsa slovesnost je zelo lepo uspela in Marijina družba v tej vasi se vedno bolj krepi. Doraščajoče deklice z veseljem čakajo dneva, ko bodo tudi one sprejete v marijansko kongregacijo. AKADEMIJ A srednjih in strokovnih šol s slovenskim učnim jezikom v TRST u b o v nedeljo 10. maja 1953 ob 16.30 v AVDITORIJU Zavezniške vojaške uprave ulica Teatro Romano — Vsi vabljeni! Trebče Kot smo vam že javili, bo pri nas v nedeljo 10. maja ob 4. in pol popoldne slovesen blagoslov novega kipa M. B. in nato procesija. Domači pevski zbor vljudno vabi druge zbore k sodelovanju. Med procesijo bomo peli litanije M. B. z odpevi ter druge že znane lepe Marijine pesmi: (Zdrava, zemlje vse Gospa, — Češčena bodi, o Kraljica, — Spet kliče nas venčani maj, — Zmagala si, — Bodi nam pozdravljena, — O Marija, naša ljuba Mati, — Marija, Mati ljubljena, — Do Marije, — Še gori ljubezen, — Veš, o Marija, — Ti, o Marija! — O Devica, pomočnica, -— Marija skoz življenje, — Povsod Boga). Zato ne bo nobene težave za skupen nastop. Čč. gg. duhovnike prosimo, naj si prineso s seboj roket. Šempolaj V nedeljo 10. maja t. 1. bo slovesno bla-goslovljenje novih zvonov v Šempolaju in v Sli vnem. Ker je njegova prevzvišenost g. nadškof goriški pooblastil č. g. dekana, da izvrši ta sveti obred, se bo vršilo blagoslov-Ijenje zvonov dopoldne po slovesni sv. masi v Slivnem pri podružni cerkvi sv. Marije Magdalene, popoldne pa ob 16. uri v Šempolaju po slovesnem blagoslovu v cerkvi. Prosek V nedeljo 10. maja bo slovesno blagoslov* Ijenje novih zvonov ob 16.30. Gostje dobro-došli! Avtomobilska nesreča v Dolini V nedeljo zjutraj 26. aprila se je zgodila v Dolini velika avtomobilska nesreča, ki pa na vso srečo ni zahtevala človeških žrtev. Zjutraj kmalu po šesti uri je šofer podjetja »Stradale« pognal motor avtobusa. Ker motor ni funkcioniral, si je hotel šofer pomagati s potjo navzdol po vasi. Tedaj pa so odpovedale tudi zavore in nesreča je bila tu. Avtobus je treščil v velik ograjen prostor, v katerem je vaški studenec. E ri tem je podrl velik del ograje in Marijino kapelico pred studencem. Kip je bil popolnoma zdrobljen in avtobus je visel v prostoru nad studencem kakor po strani zapičena puščica. Šofer je ostal nepoškodovan in sc je srečno potegnil iz prevrnjenega voza. Ker je studenec skupno s kapelico starodavno umetniško delo in tako spada pod oblast urada lepe umetnosti v Trstu, zato bo kmalu ves obnovljen kakor je bil. Kapelica bo pozidana na novo in Marija bo imela zopet svoj prostor sredi vasi kakor so nekoč odločili naši pradedi. Kontovel Naša vas je turistična točka zelo znana Tržačanom, ker izpred cerkve je najlepši razgled na morje in na Trst. Toda 17. t. m. ho prišlo še več ljudi, ker bomo imeli prelepo procesijo s kipom Malere božje. Ta kip že 27 let ni šel iz cerkve. Nosila ga bodo va ška dekleta, ki se že pripravljajo na ta veliki dan. Isto nedeljo zjutraj bomo imeli prvo sv. obhajilo. Tako bomo združili tudi mi, kakor sla bila v življenju združena, Jezusa z Marijo. Ta dan hočemo, da bo v naši vasi veliko Jezusovo in Marijino zmagoslavje. Veste, zakaj bomo to naredili? Ker hočemo na najslovesnejši način zaključiti sv. misijon, ki ga pri nas že 42 let ni bilo. Vabimo vse Marijine častilce, da se gotovo udeležijo te slovesnosti in ponižno prosimo, da hi se naše vasi spomnili v molitvi, posebno v teh dneh sv. misijona. Romanje v Assisi in Loreto Kdor se želi udeležiti romanja v Assisi in Loreto, ki ga bo priredil kapucin pater Alfonz iz Montuce v Trstu od 1. do 3. ju-nija, naj se prijavi čimprej pri p. Alfonzu. Ne bo vam žal, da boste obiskali svetovno-znana božja pota. Vse podrobnosti boste prejeli pri patru Alfonzu. Naprošeni pa ste tisti, ki se želite udeležiti tega romanja, da se takoj prijavite! Smrt koroškega borca V Šent Lenartu pri Sedmih studencih je v soboto 2. maja umrl poslednji slovenski deželni poslanec župnik Starc. Pokojni je Lil deželni poslanec, zagovornik slovenskih pravic na mirovni konferenci v Parizu po prvi svetovni vojni in branilec pravic narodnih manjšin v Ženevi. Moža, ki ga je bila ena sama odpoved, ki je ljubil svoj narod in slovensko zemljo ter služil Bogu kot vzoren svečenik, narodu kot njegov borec, tega moža ni več. Pridružil se je vrsti velikih borcev, in vrzel, ki je nastala, bo težko nadomestiti. Pogreb je bil v torek dopoldne v Šent Lenartu. Pri radijski oddaji „Vera in naš čas“ bo govoril v nedeljo 10. maja ob 9.30 mons. dr. Jakob Ukmar o temi: Sveto pismo. Radio Trst II. Nedelja. 10. maja: 8.45 Kmetijska oddaja. — 9.30 Vera in naš čas. — 11.30 Oddaja za najmlajše. — 12.15 Od melodije do melodije. — 13.00 Glasba po željah.,_______ 16.00 Malo za šalo - malo zares. — 17.00 Koncert vokalnega kvinteta »Briški fantje«.— 18.00 Novice iz delavskega sveta,____ 18.10 Koncert pianista Gabrijela Devetaka. — 21,00 Gershvvin: Koncert za klavir in ork. -- 21.30 Izbrana lirika. —- 22.00 Umberto Giordano: ANDREA CHENIER, 1. in 2. dejanje. Ponedeljek, 11. 5.: 1.3.30 Kulturni obzornik. — 14.15 Lahke melodije igra pianist Franco Russo. — 14.30 Koncert violinista Ljudevita Dobrouvja. — 18.15 Koncert tenorista Renata Kodermaca. — 19.00 Ma-miea pripoveduje. — 21.00 Književnost in umetnost. — 22.00. Umberto Giordano: ANDREA CHENIER, 3. in 4. dejanje. Torek. 12. 5.: 13.00 Glasba po željah. — 19.00 Tehnika in gospodarstvo. — 20.30 Aktualnosti. — 21.00 Čitamo za' vas. — 21.30 Večerne melodije. — 22.00 Beethoven: Simfonija št. 9. Sreda, 13. 5.: 13.30 Kulturni obzornik. — 18.45 Koncert baritonista Marijana Kosa. — 19.00 Zdravniški vedež. — 20.30 Šola in vzgoja. — 21.20 Kulturno predavanje. — 21.30 Vokalni kvartet. — 22.00 Sihe-lius: Simfonija št. 7. Četrtek, 14. 5.: 9.00 Slovenski motivi. — 13.00 Pevski duet in harmonika. — 15.00 Naša mladina pred mikrofonom. — 15.30 Slovenski zbori. 18.15 Glasbeno predavanje. 21.00 Radijski oder - Priest-ley: NEVARNI VOGAL. Petek. 15. 5.: 13.00 Glasba po željah. ______ 19.00 Kraji in ljudje. — 20.30 Tržaški kulturni razgledi. 22.00 Iz londonskih koncertnih dvoran. Sobota, 16. 5.: 13.00 Šramel kvintet in pevski duet. 13.30 Kulturni obzornik. — 19.00 Pogovor z ženo. — 21.00 Malo za šalo - malo zares. — 22.45 Ples za konec tedna. Poslušajte versko uro na radiu Trst II. vsako nedeljo ob 9,30! narnui za sklad L. Kemnerla Častiti g. Lojze Ličen - Plavje lir 2000. Hvala! Za SLOVENSKO SIROTIŠCE G. Simčič, zidarski podjetnik 2500; č. g. Žorž 2000; N. N. iz Benečije 2000; N. N. iz Benečije 1000 lir. Bog povrni! ^ Zobozdravnik Dr. STANISLAV PAVLICA TRST via Commerciale 10/11. - Tel. 31-8-13 sprejema od 9 - 13 in od 17 ■ 19 Odgovorni nrednikt Stanko Stanič Tiska tiskarna Budin v Gorici S TRŽAŠKEGA ^———