PRIMORSKI DNEVNIK
Poštnina plačana v gotovuu Abb oostale I gruppo
Cena 150 lir
Leto XXXI. Št. 286 (9288)
TRST, torek, 9. decembra 1975
PRIMORSKI DNEVNIK je začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 v vasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni «Doberdob» v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni «Slovenija» pod Vojskim pri Idriji, do 8. maja 1945 pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi.
PO SOBOTNIH TRAGIČNIH DOGODKIH
V V
BEIRUT PONOVNO PRIZORIŠČE OSTRIH KRVAVIH SPOPADOV
V soboto je falanga poklala 130 muslimanov in Palestincev - Včeraj 33 mrtvih in 30 ranjenih
BEIRUT, 8. — Libanonska trage- ličev sta danes podpisala sporazum dija se nadaljuje. Vsa dosedanja o vzajemnih dobavah blaga med Ju-prizadevanja politikov, da bi usta- ! goslavijo in Sovjetsko zvezo za pet-vili hude spopade med kristjansko ! letno obdobje do leta 1980, poleg te-falango ter muslimani in Palestinci, ! ga pa še protokol o blagovnih listah ki so v osmih mesecih krvave držav- ; za prihodnje leto.
Ijanske vojne povzročili že 4.600 j Novi sporazum predvideva po-mrtvih in več kot 10.000 ranjenih, membno razširitev gospodarskih sti-so bila zaman. Preteklo soboto je k0v med državama in povečanje
vrednosti menjave za skoraj dvain-polkrat v primerjavi s petletnim obdobjem, ki se zdaj izteka in v katerem blagovna menjava v celoti presega 5 milijard dolarjev. Tako naj bi se medsebojna prodaja različnih izdelkov v naslednjih petih letih v celoti uresničila v vrednosti okrog 14 milijard dolarjev.
Premier ČSSR Stroncai na obisku v Beogradu
BEOGRAD, 8. — češkoslovaški premier Lubornir Strougal je prispel danes v Beograd na pogovore s predsednikom zveznega izvršnega sveta
nasilje ponovno zavladalo v vsej libanonski prestolnici.
Kristjanski falangisti so v mestnem področju, ki ga nadzorujejo, u-prizorili lov na muslimane in Palestince, potem ko so zvedeli, da so neznanci umorili štiri njihove pristaše. V tem lovu so kar na ulicah pobijali ljudi, ki so bili muslimani ali Palestinci., V kratkem času so umorili 130 oseb. Obenem so odpeljali s seboj 250 ljudi, za več kot sto od njih pa ne Vedo, kakšna u-soda jih je doletela. Sobotne dogodke so v Beirutu imenovali «rdeča sobota». Takega pokola neoboroženih prebivalcev Beirut še ni doživel.
Z vseh krajev mesta prihajajo pozivi, naj vlada vendar kaj naredi. Do sedaj pa še, ni bilo mogoče sprejeti ukrepa, ki bi določil poseg vojske, da pomiri nasprotujoče si oborožene skupine, ki imajo dejansko v rokah glavno mesto in druge večje kraje v državi.
Notranji minister je danes izjavil, da bi bilo treba proglasiti obsedno stanje in naročiti vojski naj vzpostavi red. S tem se ne strinjajo leve stranke, zlasti pa še Palestinci, ker dobro vedo. da je vojska v večini v rokah ljudi, ki so njim precej sovražno naklonjeni. Zato je bila danes izredna seja vlade na kateri je predsednik republike Frangie sklenil povabiti jutri v svoj urad voditelje vseh političnih strank in skupin v državi.
Tudi danes so se spopadi nadaljevali v skoraj vseh mestnih področjih, tako da je življenje v mest« popolnoma izumrlo Po ulicah so krožili samo avtomobili z zvočniki, ki so 'pozivali ljudi, naj darujejo kri za ranjence. Po policijskih vesteh je bilo v današnjih spopadih najmanj 35 mrtvih in več kot 30 ranjenih.
Sporazum o povečanju blagovne izmenjave med SFRJ in SV
MOSKVA: 8. — V jugoslovansko-sovjetskih odnosih je danes poleg prihoda Minica na obisk v Moskvo vzbudil pozornost tudi drug dogodek. Ministra za zunanjo trgovino dr. Emil Ludviger in Nikolaj Pato-
...■Min,,,..,..............tulim..•■lin..........................Hlinil
INDONEZIJSKI VOJAKI UMORILI NA STOTINE CIVILISTOV
Džemalom Bijedičem. V krajši izjavi po prihodu na beograjsko .letališče je Strougal spomnil na izčrpne in odkrite pogovore z Bijedičem pred dvema letoma v Pragi m dejal, da so v tem času mnogo storili v razvoju sodelovanja med državama na vseh področjih. Njegovi sedanji pogovori z Bijedičem pa naj bi bili osnova za nadaljnji dinamični razvoj jugoslovansko-ceškoslovaških odnosov.
Popoldne so se v Beogradu že začeli pogovori pod vodstvom Bije-diča in Strougala. Razpravljata sta v glavnem o jugoslovansko-češkoslo-vaških odnosih, zlasti o gospodarskem sodelovanju. Te pogovore bosta nadaljevala jutri, ko bo stekla beseda tudi o nekaterih mednarodnih vprašanjih.
MOSKVA, 8. — Dolores Ibarruri, velika španska revolucionarka, je bila ob svoji 80-letnici odlikovana s sovjetskim redom oktobrske revolucije. Svečanost odlikovanja je bila v Moskvi.
V OSPREDJU DVOSTRANSKI ODNOSI
Hlinic v Moskvi
Jugoslovanski zunanji minister že začel pogovore s svojim sovjetskim kolegom Oromikom
MOSKVA, 8. — Jugoslovanski zvezni tajnik za zunanje zadeve Miloš Minic je danes pripotoval na uradni in prijateljski obisk v Sovjetsko zvezo. Na letališču «Vnukovo 2» blizu Moskve ga je pričakal in pozdravil njegov glavni sogovornik, sovjetski zunanji minister Andrej Gromiko s sodelavci. Že popoldne so se v sovjetskem glavnem mestu začeli uradni pogovori pod vodstvom dvojice zunanjih ministrov.
Kot poroča Tanjug je bilo dvostransko sodelovanje skupaj z nekaterimi aktualnimi mednarodnimi vprašanji, ki so obojestranskega interesa, predmet prvih pogovorov Minic - Gromiko in njunih sodelavcev. Pogovori so bili izčrpni, odkriti in prijateljski in zelo vsebinski. Skupno je prepričanje, da bodo nova spodbuda za razvoj še širšega sodelovanja na vseh področjih medsebojnih odnosov. V pogovorih so opozorili, da obstajajo možnosti za nadaljnje širjenje in napredek odnosov in da je te možnosti treba izkoristiti. Rečeno je bilo tudi, da je treba pravočasno in odkrito odpravljati prepreke, ki se utegnejo pojaviti v nadaljnjem razvoju sodelovanja. Osnovo za razvoj odnosov zagotavljajo skupno spre-
iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii>iiiiiiiiiiiiiiiiiiii|uiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii!miiiiiiiiiiiiiHmiiiiiiiiiiiiiiiitiia
NESPREMENJENE METODE FRANKISTIČNEGA REŽIMA
V Španiji še zaostrili represijo Marcelino Camacho spetarežiran
Nasilno preprečena spominska svečanost ob obletnici smrti nekega socialističnega voditelja - Okrog sto oseb aretiranih
MADRID, 8. — Španska policija ie danes nasilno preprečila miroljubno manifestacijo, s katero se je nekaj stotin oseb nameravalo pokloniti spominu Pabla Iglesiasa, ustanovitelja španske socialistične stranke, ob petdeseti obletnici njegove smrti. Manifestacija' bi morala biti pri Iglesiasovem grobu na madridskem pokopališču, ki pa so ga španske oblasti ukazale zapreti, medtem ko so policijski oddelki zastražili vse vhode. Ko se je zbrala večja množica, med katero so bili pomešani tudi številni delegati iz tujine, so agenti segli po pendrekih, marsikoga pa so udarili tudi s puškinim kopitom. Več stotin oseb 'so identificirali, okrog sto so jih aretirali, kakim petdesetim pa so odvzeli o-sebne dokumente. Med aretiranci je tudi član izvršnega odbora španske socialistične stranke — PSOE — prof. Paco Bustelo, trem članom neke nizozemske sindikalne delegacije pa so odvzeli potne liste, kar je spro-
KR VA VA INVAZIJA VZHODNEGA TIMORJA
Portugalska zahtevala takojšnje sklicanje VS
DUI, 8. — Indonezijske čete, ki so se včeraj iz zraka in z morja izkrcale v vzhodnem' Timorju, povsem nadzorujejo položaj v državi, medtem ko naj bi oblast prevzela koalicija proindonezijskih strank Timorja. Tako je izjavi! indonezijski zunanji minister Adam Malik, ki je tudi dejal, da Indonezija smatra, da se je portugalska suverenost nad vzhodnim delom otoka končala 28. novembra, ko je koalicija naprednih sil FRE-TILIN (fronta za osvoboditev vzhodnega Timorja) enostransko proglasila neodvisnost. Malik je tudi zanikal, da bi včerajšnja vojaška akcija pomenila invazijo, češ da je šlo za «vstajo ljudstva vzhodnega Timorja s pomočjo indonezijskih prostovoljcev». ■ ■
Vesti iz glavnega mesta vzhodnega Timorja Dilija so danes dokaj pičle in nejasne, kaže pa, da so indonezijski vojaki povzročili grozljiv pokol, katerega žrtve so bile predvsem ženske in otroci, vsekakor pa sami civilisti. Zunanji minister Demokratične republike vzhodnega Timorja Jose Ramos Horta, ki se, mudi, v Lizboni, je dejal, da bilo najmanj petsto oseb ubitih. Pripadniki FRETILIN pa so se umaknili iz mesta v gorato okoheo, kjer so že pred časom, v pričakovanju indonezijske invazije, pripravili zavetišča z veliko količino živeža in orožja, pd koder bodo lahko vodili dolgo gverilo proti novi. vladi, ki so jo sestavile indonezijske invazijske čete.
Portugalski predstavnik v OZN Jose Manuel Galvao Teles je danes zahteval nujno sklicanje ,"varnostnega sveta, ki naj bi razpravljal o indo-n*Bjski agresiji proti Timorju. Var-
nostni svet naj bi sprožil ustrezne ukrepe, da bi napravili konec invaziji, in omogočili miren potek procesa dekolonizacije pod okriljem OZN in v skladu z resolucijami svetovne organizacije.
Tudi avstralski zunanji minister Peacock je pozval varnostni svet, naj zahteva takojšnjo uvedbo premirja v portugalskem delu Timorja. Dodal je, da je treba prebivalstvu Timorja omogočiti, da izvaja svojo pravico do samoodločbe.
ZDA pa se ne nameravajo vmešavati v to vprašanje ter menijo, da je to stvar zainteresiranih strani, namreč Avstralije, Portugalske, Indonezije in Timorja. Tako je izjavil glasnik državnega departmaja Traltner, ki je tudi dejal, da indonezijska . invazija otoka ni presene-, tila ZDA. Pač pa je glasnik zanikal, da bi bile ZDA preventivno obveščene o namenih indonezijske vlade. Kot je znano, se, je Ford šele pred nekaj dnevi, kmalu po obisku na Kitajskem, pogovarjal z indonezijskim predsednikom Suhartom.
Kitajska pa je ostro obsodila indonezijski napad in obtožila vlado v Džakarti, da si hoče priključiti portugalsko kolonijo.
WASHINGTON, 8. - Ob zaključku svojega potovanja na Kitajsko, v Indonezijo in na Filipine se je ameriški prfedsédnik Ford danes’ vrnil v domovino. V letalu, s ‘katerim se ije vrnil1 v Washington; jeL časnikar jem povedal, da1 potovanje po Azi
žilo poseg nizozemskega veleposlaništva v Madrida	,, ■,
V španskih antifrankističnih krogih je medtem globoko odjeknila vest o ponovni aretaciji Marcelina Camacha, ki je bil po trinajstih letih zapora šele pred enim tednom izpuščen na svobodo. Camacha so aretirali v nedeljo nedaleč od njegovega stanovanja, pod obtožbo, da je bil glavni organizator prepovedane manifestacije pred zaporom v Carabanchelu, s katero so nameravali zahtevati osvoboditev vseh političnih jetnikov.
Camacheva žena je danes sporočila, da je zaprosila za sprejem pri kralju Juanu Carlosu. Zahodnonem-ška revija «Der Spiegel» pa je prav danes objavila intervju z Marcelinem Camachem, ki ga je voditelj delavskih komisij dal tik pred ponovno aretacijo. Intervju je zanimiv, ker je Camacho v njem med drugim izrazil prepričanje, da se bo kmalu ponovno znašel v Carabanchelu. Zamenjava na vrhu španske države je bila edinstvena priložnost — je dejal Camacho — da bi zaprli poglavje dveh Španij — demokratične in fašistične — ali da bi vsaj storili prvi korak v to smer. Toda začetek je bil negativen.
Camacho je tudi napovedal nadaljevanje boja za demokratično Španijo. Potrebujemo svobodo — je dejal — kot ljudje in kot delavci. Treba je omogočiti obstoj političnih strank, potrebna je sindikalna svoboda, skratka, potrebno je to, čemur v Evropi pravijo človečanske pravice.
Iz Barcelone pa poročajo, da je bila danes v tem mestu manifestacija za osvoboditev vseh političnih jetnikov. Udeležilo se je je nekaj stotin oseb pod nadzorstvom še večjega števila agentov, ki pa so posegli samo ob zaključku manifestacije, tako da ni nrišlo do incidentov.
Osvobojeni otroci v rokah moluških teroristov
AMSTERDAM, 8. — Moluški teroristi še vedno imajo v rokah talce v indonezijskem veleposlaništvu in v brzcu, ki je že sedmi dan ustavljen pri Beilenu. Pogajanja s teroristi se težko razvijajo. Samo skupina teroristov, ki je zasedla indonezijski konzulat v Amsterdamu, je danes osvobodila štiri otroke, ki so bili med talci. Sedaj ima ta skupina v rokah še 19 talcev.
Nizozemska policija je danes za-stražila vse središče Haga, kjer imajo sedež poslanska zbornica, senat in razna ministrstva, ker so se razširili glasovi, da obstaja nevarnost novih napadov Tnoluških skupin.
EGS o finančnem sodelovanju s SFRJ
BRUSELJ, 8. — Ministrski svet Evropske gospodarske skupnosti bo jutri odločal po vsej verjetnosti tudi o zahtevi Jugoslavije, da se ji omogoči finančno sodelovanje s pri-ji «ni privedlo do nobenih negativnih ' stojnimi ustanovami v skupnem tr-točk, medtem ko so bile pozitivne j gu. O tej zahtevi so prvič razprav-točke številne».	1 ijali lani julija na zasedanju meša-
ne komisije Jugoslavija - EGS, že pred tem pa je ministrski s.vet.odg, bril svoji izvršni komisiji, da začne pogovore o tovrstnem sodelovanju z Jugoslavijo.
V Bruslju poudarjajo, poroča Tanjug, da bi v primeru, če bo jutrišnja odločitev pozitivna, bodoče finančno sodelovanje lahko imelo več oblik, glavna pa bi bila seveda tista, ki bi Jugoslaviji omogočala najemanje posojil v evropski investicijski banki. Govorijo tudi o možnostih za ustanovitev bančnega konzorcija za financiranje posameznih projektov, ki bi bili v obojestranskem interesu. Pri tem med drugim omenjajo graditev avtomobilske ceste, ki bi prek Jugoslavije povezala Italijo in Grčijo.
VARŠAVA, 8. — Ob navzočnosti Brežnjeva in najvišjih predstavnikov vzhodnoevropskih držav se je v Varšavi začel sedmi kongres poljske združene partije dela.
jeta načela, ki jih potrjuje dolgoletna praksa. Izkazalo se je, da je na teh načelih mogoče razvijati še širše sodelovanje in vzajemno zaupanje.
Obe strani sta podčrtali svoj interes za razvijanje trajnih in stabilnih medsebojnih odnosov. V današnjih pogovorih so sodeč po Tanjugovem poročilu obravnavali predvsem razvoj odnosov na političnem področju. Ugotovili so njihov stalni napredek po zaslugi pogostih stikov med predstavniki dveh držav.
V	celoti so v današnjih pogovorih ocenili, da se jugoslovansko - sovjetski odnosi pozitivno razvijajo. Izrazili so t”di prepričanje, da si bosta obe strani še naprej prizadevali za razširitev oblik medsebojnega sodelovanja, ki je v korist narodov o-beh držav.
V	jugoslovanski javnosti je obisk zveznega tajnika Miniča v SZ naletel na precejšnjo pozornost, kar je razumljivo, saj so jugoslovansko -sovjetski odnosi vedno predmet širokega zanimanja. V priložnostnih komentarjih jugoslovanski tisk opozarja, na mednarodne okoliščine, v katerih potekajo pogovori Minic -Gromiko, saj prav razmere v svetu narekujejo vrsto vprašanj, ki jih bosta ministra prav gotovo obravnavala. Pri tem med drugim o-menjajo Angolo, Portugalsko, Španijo, Bližnji vzhod, Timor in druge aktualne mednarodne probleme. Poleg tega je mogoče opaziti precejšen poudarek na načelih, ki jih je za jugoslovansko - sovjetske odnose določila tako imenovana «beograjska deklaracija», ki so jo najvišji predstavniki dveh držav in partij podpisali leta 1955 in ki je, kot poudarjajo, «trajna in nezamenljiva osnova za razvoj odnosov». Beograjska deklaracija je velikega pomena ne samo za jugoslovansko-sovjetske, marveč sploh za odnose med državami. Kot pomembna načela so v njih določena enakopravnost, suverenost, nedotakljivost, vzajemno spoštovanje in nevmešavanje v notranje zadeve, saj so vprašanja notranje ureditve, družbenega sistema tli oblike razvoja socializma izključno stvar narodov posameznih držav, časniki ob tem poudarjajo, da so se prav na podlagi beograjske deklaracije uspešno razvijali jugoslovansko - sovjetski odnosi v zadnjih dvajsetih letih, po zaostritvi zaradi resolucije inform-biroja in hegemonistične Stalinove politike, na isti osnovi pa je bilo mogoče odpravljati tudi težave, probleme in spore, ki so se pojavljali v razvoju odnosov.
Precejšen pomen v Jugoslaviji pripisujejo tudi nedavnemu pisanju nekaterih sovjetskih časnikov, ki so o vprašanjih jugoslovanske politike kot sta samoupravljanje in neuvrščenost ter o sovražnem delovanju nasprotnikov politike Zveze komunistov Jugoslavije pisali na takšen način, ki napoveduje možnosti za odpravo ovir, ki so preprečevale še širši razvoj odnosov in sodelovanja med Jugoslavijo in SZ.
NA POBUDO GORIŠKE POKRAJINSKE UPRAVE OB 30. OBLETNICI OSVOBODITVE
Odkritje spominskega obeležja v Zdravščim kjer je bilo zaprtih na tisoče Slovencev
- i
Predsednik goriške pokrajine Giuseppe Agati po polaganja venca pred spominsko obeležje v Zdravščini.
V	Zdravščini, pred tamkajšnjo tovarno, kjer je bilo od avgusta 1942 do septembra 1943 zaprtih nekaj tisoč primorskih Slovencev, antifašistov in aktivistov, je bila v nedeljo dopoldne zelo pomembna svečanost ob odkritju spominskega o-beležja, ki ga je postavila goriška pokrajinska uprava.
V	marmornato ploščo sta vklesana, v slovenščini in italijanščini, verza goriške pesnice Ljubke Šorli - Bratuže ve:
SKOZ TRPLJENJE NAS ŽLAHTNI [USODA
ENA VERA JE EN KLIC: SVOBODA
Svečanosti se je udeležilo zelo veliko ljudi z obeh strani meje, posebno Kraševcev in Sovodenjcev. Navzoči so bili predstavniki oblasti in zastopstva pokrajine ter občin s častnimi prapori. Na odru sta vihrali slovenska in italijanska zastava, godba na pihala «Kras» iz Doberdoba pa je igrala slovenske in italijanske partizahske koračnice.
Poleg krajevnih predstavnikov so bili navzoči generalni konzul SFRJ v Trstu Ivan Renko, senator Bacic-chi in poslanca Marocco in Škerk, goriški prefekt Barrasse, zastopnik SKGZ Edmund Košuta, deželni odbornik Cocianni in svetovalec Štoka, številni župani (med temi tudi so-vodenjski župan češčut in doberdob-ski Jarc), kvestor Zappone, poveljnik vojaškega področja general Bruno Versari, poveljnik karabinjerskega odreda polkovnik Del Frate, predsednik izvršnega sveta novogoriške občinske skupščine dr. Vinko Mozetič s številnimi predstavniki organizacije Zveze borcev iz raznih severnoprimorskih občin.
Okrog spominskega obeležja so se razvrstila zastopstva občin in partizanskih sekcij, poleg teh pa delegacije političnih strank, med temi sekciji KPI iz Zdravščine in Zagraja ter PSI iz Zagraja.
liiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiii,imiI,||llii|||l||,|lmii„„l„„,|„ll|„M,|imiiiiiiii|l|
DRUGI OBČNI ZBOR TRŽAŠKEGA PARTIZANSKEGA ZBORA
Ploden obračun prispevka TPPZ proslavljanju 30-letnice zmage
Ansambel Tržaškega partizanskega pevskega zbora je v nedeljo o-pravil na Opčinah svoj letni obračun, ki pa ni nekaj, kar lahko spravimo v redne okvire, saj gre za kronanje zajetne dejavnosti, sad navdušenja in organiziranosti, v letu, ki je za primorske Slovence in Tržačane pomemben mejnik: 30-let-nica osvoboditve izpod nacifašistič-nega jarma in zmage svobodoljubnih narodov.
Tej. tridesetletnici je TPPZ posvetil celoletno dejavnost, ki jo bo zaključil 28. decembra z zaključnim koncertom «Partizanske balade» v Kulturnem domu, kjer se je proslavljanje tega zgodovinskega dogodka tudi pričelo 25. januarja le-
tos. Od tega dne je zbor nastopil tridesetkrat in dal vsebinski doprinos poudarjanju zgodovinskih resnic in pomenu te obletnice. To so, v glavnem, osnovni podatki obračuna zbora, ki šteje 118 pevcev, 24 or-kestrašev, tri soliste, 4 recitatorje, dirigenta, dva člana foto-kluba in 92 podpornih članov in sodelavcev.
Občni zbor je potekal v dvorani openskega prosvetnega doma, ki so jo člani in gostje docela napolnili. Med prisotnimi naj omenimo konzula SFRJ Srečka Kovačiča, poslanca in nabrežinskega župana Albina Škerka. deželnega svetovalca Lovri-ho, dolinskega župana Švaba, Toneta Ukmarja, predstavnika SKGZ Miroslava Košuto, SPZ, VZPI-ANPI
Dušana Košuto in Mira Kendo, Jelko Grbec za tržaško KPI, predstavnike slovenske Zveze borcev Tum-herja, Škapina in Lipanja, zastopnika ljubljanskega partizanskega zbora Žorža, zastopnika ŠD Polet O-strouško, PD Tabor Vremca, prof. Boleta za opensko šolo in druge. Pismeno so zbor pozdravili predsednik osrednje ANPI Arrigo Boldrini, tržaške VZPI-ANPI Calabria, deželni svetovalec Drago Štoka in drugi.
Že v samem uvodu je predsedujoči Miloš Kodrič v imenu celotnega kolektiva partizanskega zbora čestital ustanovnemu članu TPPZ Tonetu Ukmarju ob njegovem življenjskem jubileja Zatem je formalno-
(Nadaljevanje na 3. strani)
Spominsko obeležje je odkril pred- I državno himno in slovensko parti-sednik pokrajine Giuseppe Agati, do- zansko žalostinko, nato je sledilo po-berdobska godba «Kras» je zaigrala I (Nadaljevanje na 3. strani)
iiiiiiuiiiuiiiiiiifiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiimimuiiiiiiuimiimiumimimiiiiimiiimiiimiiiiuitiiHiMiiiini
75-LETNICA TOVARIŠA TONETA UKMARJA-MIRA
«Bil je eden najmarkantnejših mož, kar jih poznam. Rekel sem, da je bil ideal, platonska oblika vsega in vseh, ki so se v teh letih imenovali — UPOR!».
Tako je zapisal angleški oficir Basii Davidson v časniku «The Manchester Guardian» kmalu po vojni o Tonetu Ukmarju na koncu članka, v katerem pripoveduje o njem kot o romantično revoluti/namem borcu za svobodo. ' Angleški oficir, ki je nekaj časa inveì v stiku z narodnoosvobodilnim bojem jugoslovanskih partizanov, saj je bil član angleške misije v glavnem štabu NOB, je ta boj občudoval, gotovo pa ni mogel dojeti revolucionarnega bistva tega boja in ljudi, ki so ga vodili povsod, kjer je tekel boj za svobodo. Čudil se je njihovemu zunanjemu romantičnemu zanosu, toda ni razumel, da je revolucionarnost gonilna sila vsakega resničnega osvobodilnega boja. In tako si je tudi o Tonetu Ukmarju ustvaril svojo predstavo, lepo, idilično, spoštljivo, a v jedru netočno, kajti kadar govorimo in pišemo o tem našem primorskem - proseškem revolucionarju, moramo vedno imeti pred očmi človeka, ki se je zavestno odločil za boj proti fašizmu ne iz želje po romantiki, marveč iz lastne življenjske izkušnje, iz spoznanja mladega slovenskega fanta, da je fašizem poguba za njegov lastni rod in za človeštvo.
V teh dneh (6. decembra) je Tone Ukmar - Miro slavil svojo 75-letnico. Med nas prihaja iz Kopra ob vsaki priložnosti, ko proslavljamo dogodke ali ljudi iz našega narodnoosvobodilnega boja. Leta so mu začrtala kakšno gubo več v široki markantni obraz, mu pobelila lase, toda prožnosti in živega leska v očeh, ki prijazno zro v sogovornika, mu niso zameglila niti najmanj. Vsa njegova postava še izžareva fizične lastnosti nekdanjega aktivnega borca, prav tako kot njegove besede in njegova odločnost v zvezi z današnjim dogajanjem še izžarevajo premočrtnost njegove le malo manj kot 60 let dolge revolucionarne poti.
Težko, nemogoče je ves ta čas zajeti v- nekaj priložnostnih časopisnih vrstic. Za to bi bila potrebna knjiga in ne le ena. To je še, kar od Toneta pričakuje zgodovina mednarodnega odpora proti fašizmu kot krono njegovega borbenega opusa in kar dolguje, če lahko človek, po vsem kar je dal, sploh še kaj dolguje, naši narodnostni skupnosti. Navsezadnje ne gre le za osebno preteklost, gre za dejstva, ki so del zgodovine evropskega in svetovnega odporništva, predvsem pa del slovenskega in italijanskega borbenega antifašizma.
Po mladosti, sredi življenjskih stisk in po prvi zaposlitvi v vrtnarstvu, nato pri železnici (l. 1926 je že bil član KPI), ko je v njem že zorel bodoči neustrašni borec, se je leta 1927 podal na neprostovoljno službeno izgnanstvo v Genovo. Že naslednje leto je okusil prvič za nekaj mesecev fašistične zapore in nato odpust z dela. To je bil obenem začetek njegove ilegale, kajti iz Genove ga je vodila pot v Pariz med italijanske antifašistične emigrante. Leta 1931 je bil kot delegat na kongresu KPI v Koelnu, kjer je seznanil kongres z zatiranjem slovenskega naroda v Primorju. Po kratkem skoku v Italijo je odšel leta 1932 v Sovjetsko zvezo, kjer je obiskoval politično šolo. Leta 1936 je odšel kot prostovoljec v špansko državljansko vojno in postal oficir, povelj-
nik in politični delavec mednarodnih republikanskih armad. Ob zlomu antifašističnega odpora se je umaknil z brigadami v Francijo. Zbežal je iz taborišča v Pariz, kjer je spet našel stik z antifašisti. Leta. 1939 ga je KPI poslala v Abesinijo, kjer je skupno s še dvema italijanskima komunistoma organiziral odpor abesinskih partizanov proti italijanski okupacijski vojski. Leta 1941 je bil že zopet v Franciji kot borec v vrstah partizanov - makijcev organizacije F.T.P. (Francs Tireurs et Parti-sa.ns) na področju Marseilla, Tou-lona in Nice vse do jeseni 1943, ko so ga po zlomu italijanske vojske poslali v Italijo, da organizira odpor proti nacifašizmu. Iz Milana je prišel v Genove/ in v njeno zaledje. Želel je priti na Primorsko, a ga niso puslili. Rekli so mu, da je bolj potreben v Genom. Do septembra 1944 je bil čean poveljstva garibaldinskih enot za Ligurijo. Tedaj jp posigl pgpeljnik VI. operativne coite. Pod njegovim poveljstvom se je število borcev povečalo od začetnih 3590 na 12.000 in ob koncu ■vojne na 15.000.
24. aprila sò njegove enote osvobodile Genovo še pred prihodom zaveznikov. Imenovan je bil za poveljnika Genove in njene province, Amerikanci so mu za zasluge podelili visoko odlikovanje, Gettava ga je imenovala za častnega meščana.
Potem se je končno vrnil v Trst. Postal je član izvršnega odbora PNOO, član pokrajinskega komiteja KP STO in pokrajinskega odbora OF. Sodeloval je v boju tržaških delavskih množic za obrambo ljudske oblasti in za pravične meje. Ob veliki stavki poleti 1946 se je moral pred zavezniško policijo umakniti in v Trst se je lahko vrnil šele tri leta kasneje. Ob povratku so ga zaprli za nekaj mesecev. Čez nekaj let se je za stalno izselil v Koper, k;er je aktivno sodeloval pri gradnji socialistične domovine, dosledno zvest svoji ravni revolucionarni poti. Kot pravi internacionalist ljubi najprej svojo domovino in za njeno svobodo še vedno razdaja svoje moči v prepričanju, da je svoboda, združena z mirom in demokratičnim ter socialnim napredkom človeštva, nedeljiva dobrina vseh delovnih ljudi sveta.
Tone Ukmar - Miro je nosilec številnih visokih domačih in tujih odlikovanj. Toda niso odlikovanja tista, ki ga krasijo, krasi ga v prv’ vrsti lik doslednega revolucionarja in patriota, krasi ga njegova preprostost in človeška toplina.
še na mnoga srečna, zdrava leta, tovariš Tone!
Jože Koren
TRŽAŠKI DNEVNIK
NA VABILO SLOVENSKEGA IZVRŠNEGA SVETA
V NEDELJO V DVORANI IGO GRUDEN
Deželna delegacija začenja danes .Otvoritev izredno zanimive razstave svoj uradni obisk V SR Sloveniji o prosvetnem delovanju v Nabrežini
Delegacijo vodi predsednik deželnega odbora odvetnik Antonio Camelli - Številni razgovori z vodilnimi slovenskimi političnimi predstavniki - Delegacijo spremljajo
številni predstavniki deželnega tiska
Delegacija deželnega odbora Furlanije - Julijske krajine odpotuje danes ob 8. uri na uradni obisk v SR Slovenijo, kjer bo gost izvršnega sveta SRS. Do tega povračilnega o-biska bi moralo priti že lani, pa je bil zaradi političnih zapletov odložen. Čas zanj je dozorel že pred podpisom sporazuma med Italijo in Jugoslavijo, vendar mu je prav ta sporazum nakazal nove dimenzije in točneje opredelil njegov pomen za nadaljnje utrjevanje odnosov med sosednima deželama bodisi na gospodarskem področju, kot na področju reševanja vprašanj narodnostnih skupnosti, slovenske v deželi Furlaniji - Julijski krajini in italijanske v SR Sloveniji.
Program tridnevnega obiska je zelo intenziven. Po protokolarnem o-bisku pri predsedniku predsedstva SR Slovenije Kraigherju, bo imela deželna delegacija že danes prvi razgovor s predsednikom izvršnega sveta Marincem, jutri se bo srečala s predstavniki italijanske manjšine v SR Sloveniji, v četrtek se bodo u-radni razgovori obeh delegacij nadaljevali dopoldne in zaključili v popoldanskih urah, ko bo tudi izdano uradno sporočilo o razgovorih. Deželna delegacija bo danes obiskala tudi predsednika ljubljanske mestne skupščine inž. Koviča, si ogledala razne ljubljanske kulturne zanimivosti, prisostvovala slavnostni predstavi v opernem gledališču, jutri bo obiskala Kranj in Velenje in si o-gledala tamkajšnji industriji «Iskra» in «Gorenje», v četrtek pred povratkom pa bo predsednik izvršnega sveta Slovenije priredil svojim gostom sprejem v vili Podrožnik. 'časnikarji, ki bodo spremljali vse glavne faze obiska, bodo medtem imeli tudi svoj ločen program. Danes bodo obiskali podpredsednika skupščine SR Slovenije Bena Župančiča, klinični center in študije RTV Ljubljana, sekretar za informacije Marko Kozman pa jim bo priredil kosilo. Jutri bodo spremljali deželno delegacijo na obiskih v Kranju in Velenju, zvečer pa bodo na večerji gostje predsednika časnikarskega združenja Slovenije Marjana Javornika. V četrtek si bodo ogledali jedrski institut «Jožef Štefan», univerzo in uredništvo «Dela», ki jim bo tudi priredilo kosilo. Zvečer ob 18. uri bodo imeli tiskovno konferenco i obema predsednikoma odv. Comelli-jem in inž. Andrejem Marincem. Slovenska sredstva obveščanja so prihodi! deželne delegacije posvetila veliko pozornost, v slovenskih., in jv naših deželnih političnih, gospodarskih in manjšinskih krogih pa pričakujejo, ■ 3a ' bodo razgovori potekali v odprti izmenjavi mnenj in stališč ter prispevali k nadaljnjem razvoju vsestranskega obmejnega sodelovanja in konkretnim obvezam glede reševanja vprašanj naše narodnostne skupnosti v deželi v duhu in po črki nedavnega sporazuma med Italijo in Jugoslavijo.
• DANES je zadnji dan volitev za izvolitev novega odbora združenja . tržaških krvodajalcev. Volitve bodo na sedežu združenja v Ul. Cavalli
2/C od 8.30 do do 19. ure.
12. ure in od 17.
V dvorani igo Gruden v Nabrežini so v nedeljo odprli razstavo o prosvetnem delovanju v tej vasi vse od ustanovitve prve čitalnice pa do danes. Odborniki prosvetnega društva «Igo Gruden», ki so priredili razstavo v okviru proslav 30. obletnice obnovitve društva, so imeli zelo težavno delo, saj je društvo praktično brez arhiva in je skoraj vsa razstavljena dokumentacija last zasebnikov. Na razstavi smo videli predvsem mnogo fotografij, od fotografije prvega nabrežinskega pevskega društva pred odhodom na koncert v Ljubljano leta 1882 pa do posnetkov iz zadnje sezone, žal pa so fotografije brez podnapisov in torej poprečen gledalec le s težavo ugotovi, kdaj so bile posnete in kaj predstavljajo.
Poleg fotografij je razstavljenih več risb, ki so jih izdelali učenci nabrežinske osnovne šole, in spisov o društvenem delovanju, delo dijakov nižje srednje šole Igo Gruden. Med najrazveseljivejšimi eksponati pa je velika marmornata plošča, ki jo bodo spomladi prihodnjega leta vgradili ob nabrežinski obali. Na plošči stoje naslednji verzi nabrežinskega pesnika:
iiiiiiiiiiiriiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiriTiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiniiiiiiH
SKUPNA INDUSTRIJSKA CONA NA KRASU
Pomemben dejavnik za pospeševanje odnosov s tržišči «tretjih» dežel
Mešana komisija bo določila vrste dejavnosti in blaga, ki ne bodo imele dostopa v cono
Delegacija sindikatov na razgovoru pri SS
V petek, 5. decembra, se je delegacija enotne sindikalne federacije CGIL, CISL, UIL, v kateri so bili Gerii, Pison, Lovero ter Gozdan, sestala s predstavniki SS Dolharjem, Lokarjem in Gombačem.
Gerii je v imenu sindikalne organizacije obrazložil ekonomsko-poh-tični dokument, ki ga je enotna sindikalna federacija izdelala in poslala strankam ustavnega loka v proučitev kot izhodišče za rešitev sedanje gospodarske krize v naši deželi.
Politični tajnik SS, Dolhar je poudaril, da se SS v glavnem strinja s politično programskimi smernicami predloženega dokumenta in je zagotovil, da se bo SS pri reševanju sedanje krize v krajevnih u-pravah potegovala tudi za ustrez-
no rešitev gospodarskih problemov, ki se tičejo celotnega prebivalstva. Dolhar je v svojem izvajanju izrazil željo, da bi sindikalne organizacije, ki zastopajo interese pretežnega dela slovenskega delavstva, imele večji posluh za načelne potrebe slovenske narodne skupnosti v Italiji.
Gombač je med drugim tudi poudaril, da čutijo slovenski delavni ljudje potrebo po večji reprezentativnosti v okviru enotne sindikalne federacije in je predlagal, da bi čimprej priredili okroglo mizo, ki bi obravnavala ta problem.
Okrogla miza o vprašanju mamil
Tržaška federacija KPI priredi drevi ob 20. uri okroglo mizo o vprašanju mamil. Razpravljali bodo senator prof. Angiroffi (KPI), odvetnik Nereo Battello, prof. Cancrini, docent psihologije na rimski univerzi, dr. Giovannini, član zdravniške ekipe tržaške psihiatrične bolnišnice.
Spomladi bodo v nabrežinskem bregu postavili spominsko ploščo z znanimi verzi domačega pesnika - Pozdravni nagovor predsednika društva S. Devetaka
Na posvetu o najnovejšem itali-jansKO-jugoslovanskem sporazumu, ki je bil pred nekaj dnevi v prostorih deželnega odbomištva za industrijo in trgovino, je večji del razprave veljal vprašanjem okrog bodoče industrijsko-trgovinske Cone na Krasu. Omenili smo že, da so glavna poročila o tem vprašanju podali posl. Belci, podpredsednik EZIT Antonini in odbornik Stopper,
V zvezi z bodočo prosto cono sta se na posvetu izoblikovali zlasti dve konstanti, in sicer konstanta o osnovnem namenu proste cone, od katerega so seveda odvisne vse druge sestavine ustreznega sporazuma, in konstanta o pomembnosti vloge, ki jo bo pri uresničevanju in poznejšem upravljanju cone igrala mešana italijansko - jugoslovanska komisija.
Oglejmo si nekoliko pobliže najprej prvo konstanto. Znano je, da bc za bodočo prosto cono veljal režim «tržaških prostih con», to je režim, ki izhaja iz komisarskih odlokov štev. 29 z dne 1. jan. 1955 in štev. 53 z dne 23. dec. 1959. (Prvi odlok se nanaša na prosto cono tržaškega pristanišča in drugi na prosto industrijsko cono v Žav-vljah). Iz primerjave med besedilom teh dveh odlokov in besedilom protokola o prosti coni je razvidno, da je bil protokol sestavljen po vzorcu komisarskih odlokov, vendar se v nekaterih členih protokol
tudi občutno oddaljuje od besedila odlokov, tako da bo bodoča cona na Krasu povsem svojstven pojav, ki bo hkrati prva tovrstna meddržavna pobuda v Evropi in morda celo na svetu, in prosta cona, ki bo sicer v marsičem urejena po pravilih «tržaških prostih con», vendar pa bo njen režim v številnih pogledih različen.
Iz pravil, ki izhajajo iz zaporedja členov italijansko - jugoslovanskega protokola, je namreč razvidno, da so nameravali njegovi sestavljavci zagotoviti zlasti razmah trgovinskega sodelovanja s «tretjimi» deželami (kot «tretje» dežele je treba v tem primeru razumeti dežele izven območja Jugoslavije - Italije - EGS). Medtem ko , bo namreč blago, ki bo namenjeno iz cone v «tretje» dežele, oproščeno vsakega davčnega in carinskega bremena bodo pošiljke namenjene v EGS (in torej tudi v Italijo) podvržene ustreznemu carinskemu pravilniku v veljavi za «tržaške proste cone» in splošnim carinskim predpisom EGS, pošiljke namenjene v Jugoslavijo pa carinskim predpisom te države.
Blago jugoslovanskega izvora na primer, ki bo namenjeno na tržišče EGS, bo podvrženo pravilom, ki veljajo za trgovinske sporazume med Jugoslavijo in deveterico. Razmah blagovne menjave med tema dvema tržiščema bo torej tudi v prihod-
NA VČERAJŠNJEM OBČNEM ZBORU V SOŠČEVI HIŠI
Na Proseku so formalno obnovili Združenje jusarskih upravičencev
Združenje mora soodločati o uporabi skupnih zem/jišč ter denarnih sredstev od njihove prodigo
Na Proseku so formalno obnovili Združenje jusarskih upravičencev, ki je nekdaj vodilo bogato in razvejano dejavnost, a je pozneje po sili spreminjajočih se razmer za daljši čas do danes skoraj popolnoma utihnilo, V zadnjih letih je med prébivalstvom naših vasi spet prišla do izraza potreba, da uveljavi svoje pravice tudi glede tako imenovanih skupnih zemljišč, ki pripadajo vaškim skupnostim, a jih u-pravlja občina. Tp upravljanje pa poteka običajno mimò vsake kontrole neposredno zainteresiranih skupnosti in večkrat v popolnem nasprotju z njihovimi stvarnimi interesi. Ob tej zavesti so v zadnjih letih obnovili odbore Združenj jusarskih upravičencev, predvsem v vaseh vzhodnega Krasa — najzgovornejši primeri so Bazovica, Trebče in Opčine - Bani, kjer je odbor navezal stike s krajevno konzulto ter samo občinsko upravo. Po njihovem zgledu so sedaj prešli v konkretno delo tudi Prosečani.
Posebni pripravljalni odbor, ki je pričel z delom pred kakim letom in mu je predsedoval Drago Cibic, je včeraj sklical v Soščevi hiši občni zbor, ki je izvolil odbor Združenja ter si zadal razne naloge in cilje. Prva praktična naloga novega odbora bo, da bo sestavil nov seznam proseških jusarskih upravičencev, ker se je stari seznam izgubil. Osnovni cilj, ki bo zahteval od novega odbora veliko truda in dela, pa je zagotovitev kontrole nad skupnimi zemljišči. To v prvi vrsti pomeni, da si morajo vaške skupnosti, oziroma njihova predstavništva, kot so združenja upravičencev, zagotoviti dejansko pravico soodločanja o uporabi skupnih zemljišč ter o uporabi denarnih sredstev, ki se od prodaje ali najemnin zemljišč steka v posebni sklad, s katerim je ob-fiaa doslej razpolagala brez nad-
zorstva neposredno zainteresiranega prebivalstva. Poleg tega pa si je obnovljeno združenje zastavilo dolgoročnejši cilj, da skupno z združenji drugih krajev izvede širšo akcijo, da se jusarska zemljišča razdelijo med upravičence. V ta namen pa je potrebno izvajanje pritiska na deželno vlado, da sprejme v zvezi s tem ustrezen zakon.
Iz razprave na včerajšnjem občnem zboru je izšel obenem še sklep, da bo združenje budno spremljalo, v sodelovanju z drugimi krajevnimi organizapijami, društvi in ustanovami, splošno dogajanje, ker je le ob stalni angažiranosti okrog številnih gospodarskih, družbenih in kulturnih problemov, ki se- pojavljajo, jamstvo za skladen razvoj naše narodnostne skupnosti.
O že omenjenih nalogah in ciljih združenja je s kratkim zgodovinskim orisom razvoja jusarskega vprašanja spregovoril tajnik Kmečke zveze Lucijan Volk, kateremu so pro-seški jusarski upravičenci poverili predsedstvo včerajšnjega občnega zbora. Po pozdravu, ki ga je prinesel predsednik pripravljalnega odbora Cibic, je Volk poudaril pomen obnovitve združenja ter omenil prispevek Kmečke zveze pri vzpodbujanju jusarske zavesti. S praktičnimi primeri je nato orisal dosedanje upravljanje jusarskih zemljišč s strani občine (z denarjem od prodanih proseških jusarskih zemljišč je občinska uprava na primer uredila nekatere pločnike v mestu; veliko jusarskih zemljišč so uporabili za ezulska naselja itd.) ter nakazal že omenjene naloge bodočega odbora.
Po poročilu predsednika pripravljalnega odbora Cibica o delu, ki ga je odbor doslej opravil, je občni zbor, ki se ga je udeležilo lepo število vaščanov (žal smo tudi tokrat zapazili odsotnost predvsem mlajših ljudi), sprejel statut združenja ter
nato izvolil novi odbor. Za predsednika je bil izvoljen Drago Cibic, za podpredsednika Edi Bukavec, za o-stale člane odbora Franc Ukmar, Anton Milič, Miro Ukmar, Emil Cibic in Danilo Sardoč, za nadomestna člana upravnega odbora pa Lucijan Štoka in Ivan Štoka. V nadzorni odbor so bili izvoljeni Sandro Čuk, Sonja Španger in Milan Čuk, v razsodišče pa Srečko Sedmak, Vladi Cibic in Vekoslav Rupel.
Delegacija Kmečke zveze na kongres v Bologni
Včeraj je odpotovala v Bologno, na kongres zveze «Alleanza nazionale dei contadini», tudi delegacija Kmečke zveze iz Trsta, ki jo vodi tajnik Lucijan Volk. Kongres, ki se bo pričel danes in zaključil v nedeljo, bo obravnaval številne pereče probleme, ki tarejo kmetijstvo. Dogodek je nedvomno velikega pomena tudi v perspektivi premagovanja splošne gospodarske krize. Slovenski delegati bodo kongres seznanili s specifičnimi problemi, s katerimi se srečuje slovenska narodnostna skupnost.
CIKLUS O FAŠIZMU
Predavanje o vstopu Italije v vojno
Nadaljuje se ciklus predavanj o. fašizmu v Julijski krajini, ki ga prireja Inštitut za zgodovino osvobodilnega gibanja. Drevi ob 20.30 bo v. dvorani ENAIP na Istrski cesti št. 57 predaval prof. Teodoro Sala na temo; «Vstop Italije v vojno in Julijska krajina». Prof. Sala je docent sodobne zgodovine na tržaški, priznala letni prispevek univerzi.
nje odvisen od širine teh sporazumov. Pričakovati pa je, da se bo trgovinsko sodelovanje med EGS in Jugoslavijo v kratkem razširilo in okrepilo, kakor je posredno najavil tudi predsednik komisije Evropskih skupnosti F. X. Ortoli med svojim nedavnim obiskom v naši deželi. V tem okviru je nadalje pričakovati ustrezno razširitev italijansko -jugoslovanskega pogodbenega gospodarskega sodelovanja, kar naj bi pozitivno vplivalo tudi na razmah blagovne menjave po tržaškem in goriškem avtonomnem računu.
Druga konstanta se je kakor rečeno nanašala na pomembnost vloge mešane italijansko - jugoslovanske komisije, ki bo (po členu 1 protokola) imenovana v roku dveh mesecev od dneva, ko bo protokol stopil v veljavo. Komisiji sta namreč poverjeni naslednji poglavitni nalogi:
a)	da bo določila vrste blaga, katerim bo prepovedan vstop v cono;
b)	da bo določila predelovalne dejavnosti, ki bodo v coni prepovedane.
Komisija bo po vsem tem tisti organ, ki bo določil, kakšne in kolikšne industrijske in druge gospodarske pobude se bodo lahko razvile v okviru proste cone in katerim blagovnim vrstam oziroma dejavnostim bo vstop prepovedan, da bi cona dejansko ustrezala splošnim in-teserom proizvodnje in zunanje trgovine dežel članic EGS, ki jih bo v tem primeru zastopala Italija, in Jugoslavije. Res je, da bo pravilom mešane komisije lahko predlagal morebitne izjeme mešani odbor (člen 7 protokola), vendar bodo takšne izjeme lahko stopile v veljavo šele po predhodnem ugodnem mnenju odgovornih organov obeh držav.
Proti ukinitvi avtobusne proge 26
Odbor potnikov iz Barkovelj in Grete se je pred nekaj dnevi srečal s člani konzulte za Barkovlje -Rojan in Greto, katerim je izpričal nezadovoljstvo prebivalstva teh krajev zaradi namena podjetja ACE GAT, da ukine avtobusno progo štev. 26 od Trga Bonomea do Rumene hiše. Kasneje je zaprosil tudi župana za srečanje o istem vprašanju. Župan Spaccini je odbor sprejel v sredo, 3. decembra. Delegacija mu je izročila tudi peticijo z 2.800 podpisi ljudi, ki so se izrazili proti ukinitvi omenjene proge.
O obeh razgovorih bo Odbor potnikov poročal na javnem shodu, ki bo v sredo, 17. decembra, ob 20. uri v dvorani «Krečič» pri Rumeni hiši.
Sredstva iz državne blagajne za nabavo novih avtobusov
Na ministrstvu za proračun in gospodarsko načrtovanje v Rimu se je v' prisotnosti ministra za deželno ureditev Moriina in podtajnika na ministrstvu za promet Degana sestala meddeželna komisija za razvoj gospodarskih dejavnosti. Razprava je veljala predvsem problemom v zvezi z razvojem prometnih storitev in ustreznih sredstev. Za Furlanijo - Julijsko krajino se je sestanka udeležil odbornik za promet Cocianni, ki je v svojem posegu omenil zlasti vprašanje prispevkov, ki jih bo naša dežela deležna iz letnega sklada 30 milijard (sklad bo «obratoval» pet let) za nabavo novih avtobusov (po državnem zakonu štev. 493). Furlaniji - Julijski krajini naj bi vlada v tem okviru , priznala letni prispevek 688 mili-Ijonov lir.
Naj kdor koli zdaj te vpraša kdo živi na zemlji tej vedi, zemlja ta je naša, tvoji dedi spijo v njej, zanjo bori se naprej!
Ob otvoritvi razstave je prisotne pozdravil predsednik nabrežinskega društva Stanko Devetak, ki je orisal prosvetno delovanje v Nabrežini. Dejal je, da ima Nabrežina bogato kulturno tradicijo. Že leta 1869 je bila ustanovljena čitalnica, v naslednjih letih pa še Bralno društvo. Tamburaško društvo Narod, Katoliško izobraževalno društvo, Prosto ljudsko društvo, Ljudska knjižnica, socialistični organizaciji «Vzajemnost» in «Ljudski oder». Pevsko društvo Nabrežina in seveda godba na pihala. Po prvi svetovni vojni se je kulturno življenje obnovilo, tako bujno prosvetno delo pa je bilo fašizmu napoti in slovenska beseda je bila prepovedana. Po vojni se je kulturno delovanje ponovno obudilo, kmalu nato pa je zamrlo.
Stanko Devetak je tako zaključil svoj poseg:
«Čakati smo morali do druge polovice šestdesetih let, da je društvena in prosvetna dejavnost znova zaživela, ko so mladi razumeli, da moramo mimo ideoloških diferenciacij braniti in kultivirati slovensko besedo. Od takrat je društvo prebolelo razne krize in še danes se moramo vedno boriti zato, da ostanemo enotni, ker verjamemo, da se enotnost da doseči vsaj pri prosvetnem in kulturnem udejstvovanju. Društvo je naše, last vseh vaščanov. Le če bomo vsi takega mnenja, bo moglo društvo še dalje živeti in rasti.»
Okrogla miza o SSG za slovensko delavce
To sredo, ob 18. uri, bo v Domu pristaniških delavcev na nabrežju, v prostorih krožka ARCI, sestanek, na katerega vabijo sindikalisti CGIL vse slovenske delavce iz luke in drugih tržaških podjetij.
Gre namreč za «okroglo mizo» o vprašanjih Slovenskega gledališča, pri kateri bodo sodelovali, poleg sindikalistov, tudi člani kolektiva SSG.
Znanstvenofantastični
JU mi
na Dunaju in v Pragi
Velik uspeh je pred dnevi doživelo predvajanje italijanskih znanstveno fantastičnih filmov na italijanskem kulturnem inštitutu, tako na Dunaju kot v Pragi, v organizaciji tržaškega festivala. Kot je poudaril inž. Tombesi, predsednik tržaške turistične ustanove, je po-
Kolektiv tržaškega partizanskega zbora čestita tovarišu
TONETU UKMARJU
ob 75-letnici njegovega revolucionarnega življenja.
buda izredno dobro uspela, še posebno na Češkoslovaškem, kjer so filme večkrat predvajali, kar potrjuje mednarodni pomen tržaškega festivala. Ing. Tombesi, katerega sta spremljala direktor turistične ustanove dr. Rosolini in publicist Bruno Orlando, je imel koristne stike s kinematografskimi organizacijami, še posebno s «Cekoslovensky Film» iz Prage, ki so tudi zagotovile prisotnost češkoslovaškega filma na XIV. znanstvenofantastičnem festivalu.
C. Šiško vič in Verenka Terčelj solista z orkestrom RTV Ljubljana
Pretekli četrtek sta v studiu Radia Ljubljana z orkestrom RTV Ljubljana, ki ga je vodil Marko Munih, nastopila kot solista dijaka šole Glasbene matice. Črt šiškovič (šola prof. Cirila Veroneka) je izvajal Tartinijev violinski koncert v g-duru, Verenka Terčelj (šola prof. Erminija Ambrozeta) pa klavirski koncert K. Stamitza. Koncert orkestra RTV in obeh mladih umetnikov je v celoti namenjen televizijski oddaji, ki bo v prihodnje na ekranu TV Ljubljana.
Vabilo vodstva RTV Ljubljana mladim zamejskim glasbenikom, dijakom šole Glasbene matice v Trstu, da nastopajo kot solisti z njihovim orkestrom, pomeni tudi veliko priznanje pedagoškemu delu osrednje zamejske glasbene ustanove.
— š
NAROČNINA
PRIMORSKI
DNEVNIK
za leto 1976
CELOLETNA MESEČNA .
20.500 lir 2.100 lir
ZA VSE NAROČNIKE :
■	brezplačno mesečnik « DAN »
■	naročnina
za revija. «DAN» . . 3.00Q lir
VELIKO
NAGRADNO ŽREBANJE
■	za vse, ki poravnajo celoletno naročnino do 29.2.1976.
VSAKDO, KI SE NA NOVO NAROČI
■	bo decembra prejemal dnevnik brezplačno.
NAROČNINE SPREJEMAJO :
■	Uprava: Trst, Ul. Montecchi 6, tel. 795-823
■	Raznašalci
■	Pošta: tekoči račun ZTT št. 11/5374
B Tržaška kreditna banka: tek. račun št. 1192
lliiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiii
VČERAJ ZJUTRAJ V MESTNEM SREDIŠČU
Požig v trgovini z volno: za 10 milijonov lir škode
Okoliščine potrjujejo domnevo, da je požigalec brat lastnice trgovine
Za deset milijonov lir škode je povzročO požig v trgovini z volno v Ul. Scussa 2, last 32-letne Marine Gandusio por. Tosutti, iz Ul. dello Scoglio 103. O požigu je prva obvestila policijo 62-letna Arina Scof vd. De Sacchieri, ki stanuje v hiši nasproti omenjene trgovine. Malo pred šesto uro je slišala ra-pot na cesti; pogledala je skozi okno in videla nekega mladeniča, ki je razbil izložbo trgovine, vrgel nekaj v notranjost in se naglo oddaljil z vespo. Čez nekaj trenutkov je opazila v trgovini plamene in telefonirala policiji.
Na kraj so nemudoma pohiteli gasilci, ki so se trudili poldrugo uro, da so pogasili plamene. Policija pa je medtem, na osnovi pričevanja Scofove, že uvedla preiskavo. Jasno je namreč bilo, da gre za požig, in to domnevo je potrjevalo tudi dejstvo, da je v trgovini smrdelo po bencinu. Pred trgovino je bil parkiran fiat 500 z razbitimi vrati in odprtim prtljažnikom, v katerem ni bilo ročnega avtomobilskega dvigala, ki so ga kasneje našli v trgovini: nedvomno je požigalec s tem orodjem razbil izložbo. V bližini avtomobila so preiskovalci našli vozniško dovoljenje 27-letnega Roberta Gandusia iz Ul. Palestrina 4, brata lastnice trgovine. Nemudoma so odšli na mladeničev dom, pred vrati pa so opazili vespo, dejstvo, da je bil motor še topel, pa je potrjevalo domnevo, da je bil prav mladenič jutranji požigalec. V stanovanju je bila le Gandusiova babica, ki je izjavila, da se je mladenič počutil slabo in ga je zato mati pospremila v psihiatrično bolnišnico. Baje so ga včeraj dopoldne zaslišali, izid zaslišanja pa je še neznan in se bodo agenti letečega oddelka tržaške kvesture danes ponovno pogovorili z mladeničem.
Škoda v trgovini je, kot rečeno
precejšnja: gasilci so jo ocenili na
8 do 10 milijonov lir, saj so plameni uničili skoraj vse blago y trgovini. Lastnice pa niso mogli obvestiti o dogodku, ker je bila na smučanju.
Prevrnila sta se z motornim kolesom: voznik hudo ranjen
Sinoči okòli 23. ure se je pripetila v UL Costalunga huda prometna nesreča, pri kateri sta bila ranjena dva mladeniča. Na 50-kubič-nem motornem kolesu sta se po o-menjeni ulici peljala 16-letni Maurizio Vianello iz Ul. Caravaggio 10 in 14-letni Karsten Lassini iz Ul. Per-golesi 6. Iz še nepojasnjenih razlogov sta se prevrnila: Vianella so nemudoma prepeljah v bolnišnico, kjer so ga sprejeli a kirurški oddelek s strogo pridržano prognozo zaradi pretresa možganov, številnih ran po glavi in po obrazu, šoka ter verjetnega zloma lobanje. Lassini, ki je sedel na zadnjem sedežu, pa je zadobil le nekaj prask po rokah in nogah ter bo okreval v tednu dni.
Mali oglasi
VSA ZAVAROVANJA — nezgodno — življenjsko — požar — avto in ostala vam nudi ŠVAB C. - AGENCIJA GENERALI Opčine. UL Salici 1. tel. 211-489.
NOVI zastopnik
RENAULT
vam na razpolago
F.ZaGARIA
Trst, Trg Sansovino 6 tel. 725-390
SERVIS IN REZERVNI DELI:1
Ul. Lazzaretto Vecchio 24 tel 62853 -4
STALNO SLOVENSKO GLEDALIŠČE - TRST
Kulturni dam
GOSTOVANJE PRIMORSKEGA DRAMSKEGA GLEDALIŠČA IZ NOVE GORICE
Klaus Eidam
OSTRŽKOVE
DOGODIVŠČINE
Prevedel Scena Kostumi Glasb, oprema Koreografija
Ervin Fritz Demetrij Cej Milena Komar France Lampret Janez Mejač
Režija Emil Aberšek
Danes, 9. decembra, ob 15.30 PREDSTAVA RAZPRODANA
Šolske yèsjti:
Gledališča
AVDITORIJ
Od jutri, 10. t.m., «NAMIŠLJENI BOLNIK» Moliera v izvedbi dramske skupine Romola Vallija. Prevod Cesare Carboli, režija Giorgio De Lui lo, scene in kostumi Pier Luigi Piz zi. Rezervacije pri osrednji blagajni. Abonentom 30 odst. popusta za prvi dve, 20 odst. za naslednje predstave.
VERDI
V petek, ob 20. uri, bo na sporedu (red A/B) opera Paula Du-kasa: «ARIANNA E BARBABLÙ’». Dirigiral bo Reynald Giovaninetti. Prodaja vstopnic pri blagajni gledališča se prične danes.
GLASBENA MATICA — TRST
Sezona 1975-76
Četrti abonmajski koncert
V petek, 12. dec., ob 20.30
v Kulturnem domu v Trstu
SIMFONIČNI
ORKESTER
SLOVENSKE
FILHARMONIJE
Dirigent:
ANTON KOLAR
Solistka:
DUBRAVKA TOMŠIČ, klavir
Rezervacija in prodaja vstopnic v pisarni Glasbene matice (tel. 418-605) in eno uro pred pričetkom koncerta pri blagajni Kulturnega doma.
PD VALENTIN VODNIK - Dolina
vabi U
na otvoritev razstave slikarja BORISA ZULJANA in na srečanje s pesnikom ACEJEM MER-MOLJO v petek, 12. t.m., ob 20. uri v Torkli.
SPD I. GRUDEN - NABREŽINA
PROSVETNO DELOVANJE V NABREŽINI NEKDAJ IN DANES
Spored:
do 14. decembra Razstava dokumentov
Razstava izdelkov z likovnega natečaja osnovnošolske mladine in z literarnega natečaja za srednješolske dijake.
14. decembra ob 17. uri Zaključna prireditev.
Razstava bo odprta vsak dan od 16. do 20. ure in ob praznikih od 9. do 18. ure.
Prosvetno društvo Kraški dom in repentabrska občinska uprava priredita v četrtek, 11. t.m., ob 20. uri v dvorani občinske kopalnice v Repnu
OKROGLO MIZO O CELODNEVNEM POUKU
Vabljeni starši in prijatelji mladine!
Včeraj-danes
Danes, TOREK, 9. decembra VALERIJA
Sonce vzide ob 7.33 in zatone ob 16.21. — Dolžina dneva 8.48. — Luna vzide od 11.33 in zatone ob 23,16.
Jutri, SREDA, 10. decembra SMILIJAN
VREME včeraj: Najvišja dnevna temperatura 10,2 stopinje, najnižja 6,4, ob 19. uri 9,3, zračni tlak 1118,2 narašča, brez vetra, nebo jasno, vlaga 72-odstotna, morje mimo, temperatura morja 12 stopinj.
DNEVNA SLUŽBA LEKARN (od 13. do 16. ure) All'Alabarda, Ul. delllstria 7; de Leitenburg, Trg S. Giovanni 5; Al S. Andrea, Trg Venezia 2.
NOČNA SLUŽBA LEKARN (od 19.30 do 8.30)
A. Barbo, Trg Garibaldi 4; Al-ITgea, Godina, U. Ginnastica 6; Chiari-Grotti, Ul. Tor S. Piero 2.
LEKARNE V OKOLICI Boljunec: tel 228-124: Bazovica: tel 226-165; Opčine: tek 211-001; Prosek: tel 225-141; Božje polje — Zgonik: tel. 225-596; Nabrežina: tel. 200-121; Sesljan: tel. 209-197; žavlje: tel 213-137; Milje: tek 271-124.
Seja Sindikata slovenske šole. Danes, 9. t.m., bo odborova seja. Na dnevnem redu bodo:	razprava o
splošni stavki, poročilo o dosedanji in nadaljnji akciji za slovenski šolski okraj ter razno.
Ravnateljstvo srednje šole F. Levstik na Proseku vabi starše m prijatelje na prireditev «Pokaži kaj znaš», ki bo 10. t.m. ob 18. uri v šolskih prostorih.
Kino skedenj 21.45 Ferruccio de Wal-derstein predstavlja «Ze rivà San Nicolò». Zabavni glasbeni program v tržaškem narečju. Igrajo: komik Cicillo, Ario Cucurin, Bruno Zecchi, Silvano Petrovič, Ezio Cadek Luciano Brazzach. Igra ansambel «Trattamento termico».
La Cappella Underground 20.30 «R gigante». James Dean in E. Taylor.
Ariston 15.00, 18.00 in 21.00 «Andrej Rubljòv». Ruski film.
Grattacielo 15.00 «U gatto mammone». Landò Buzzanca, Rossana Podestà, Gloria Guida. Barvni film. Prepovedan mladini pod 14. letom.
Fenice 15.00 «Stringi x denti e vai». James Cobum in Gene Haekman. Barvna kavbojka.
Excelsior 15.00 «Faccia di spia». A. M. Merli, M. Melato, R. Cucciol-la. Bax-vni film. Prepovedan mladini pod 18. letom.
Nazionale 16.00 «Noi non siamo angeli». M. Coby, Paul Smith, Renato Cestié. Barrai film.
Eden 15.30 «Amici miei». Ugo To-gnazzi, Gastone Moschin. Philippe Noiret. Barrai film.
Ritz 15.00 «L' Africa-express». Barrai film. Giuliano Gemma, Ursula An-dress, Jack Palance.
Aurora 16.15 «Due cuori, una cappella». Barrai film.
Capitol 15.00 «Una romantica donna inglese». Barvni film.
Cristallo 16.30 «L’isola sul tetto del mondo». D. Hartman. Barrai film.
Moderno 16.00 «Flic story». Alain De-lon, Jean Louis Trintignant. Barvni film. Prepovedan mladini pod 14. letom.
Filodrammatico 15.00 «L'amica di mio marito». Silvia Kristel. Barrai film. Prepovedan mladini pod 18. letom.
Ideale 16.00 «Terrore sull’isola dell’amore». John Ashley in Kent Taylor. Barvni film.
Impero 16.00 «Fantozzi». Paolo Villaggio.
Vittorio Veneto 16.30 «Big Boss». T. Curtis, A. Camer. Prepovedan mladini pod 14. letom.
Abbazia 15.00 «Assassinio sull’ Orient-express». S. Connery in V. Red-grave. Barvni film.
Radio 14.30 «L’arbitro», Landò Buzzanca in Joan Collins. Barrai film.
Astra 16.30 «La pupa dei gang* sters». Sofia Loren in MarceEo Ma-stroianni. Barrai film.
bvestila
Kulturno združenje Most iz Trsta priredi v petek, 12. t.m., ob 18.30 v Mali dvorani Kulturnega doma v Trstu predavanje O srečanjih z Josipom Vidmarjem. Predaval bo Taras Kermavner iz svojega kritičnega a do pomena jubilantove osebnosti v slovenski kulturi nikoli zanikajočega in uničujočega stališča. Predavanje, ki ga ne smete zamuditi!
športno društvo Zarja iz Bazovice
priredi v sredo, 10. t.m., v Bazoviškem domu
Družabni večer z Aljošo Žerjalom
ki bo predvajal nekaj svojih uspelih filmov. Sledilo bo nagrajevanje fotografskega tekmovanja.
Vabljeni.
V čertek, 11. decembra, bo ob 21. uri RTV Ljubljana oddajala, v okviru «Četrtkovi razgledi», oddajo o kongresu beneških izseljencev v Belgiji. Oddajo je pripravila koprska televizijska ekipa.
tmmmm
V počastitev spomina Lamberta Per-tota je daroval 10.000 lir Izidor Terčon, in ne Izidor Pertot, kot je bilo 7. dec. pomotoma objavljeno v našem listu.
Žalovanju Giorgia Cesara, ob smrti drage mame Elisabette roj. Sartori, se pridružujejo:
Časnikarska zbornica F-JK Časnikarsko združenje - avtonomni sindikat časnikarjev F-JK
Združenje kronistov Deželno združenje USSI Športni časnikarji F-JK časnikarski krožek v Trstn
Izrazom sožalja se pridružuje o-redništvo Primorskega dnevnika.
Potrti sporočamo žalostno vesit, da nas je za vedno zapustila
Marija Žužek roj. Širca
Pogreb bo danes, 9. decembra 15. uri iz tržiške bolnišnice naravnost v Sesljan.
Žalujoči mož, otroci z družinami in vnulu-
O rlza/samlvra 1375.
GORIŠKI DNEVNIK
V NABREŽINSKI, ZGONIŠKI IN REPENTABRSKI OBČINI
ODKRITJE SPOMINSKEGA OBELEŽJA OB 30. OBLETNICI OSVOBODITVE
Dogovori in koristne pobude za izboljšanje zdravstvene službe
ZAPRTI PRIMORSKI SLOVENCI V ZDRAVSCINI SO TRDNO VEROVALI V ZMAGO IN BOUŠE DNI
Nekateri sklepi zgoniške občinske uprave
Na nedeljski svečanosti so se srečali preživeli interniranci
V petek so se na občinskem sedežu v Zgoniku sestali odborniki za zdravstvo nabrežinske (Depan-gher), repentabrske (Baissova) in zgoniške občine (Simoneta), ob navzočnosti članov zgoniške občinske uprave. Razgovarjali so se o najnujnejših zdravstvenih storitvah za prebivalstvo kratke planote, kolikor ne bi (obstaja namreč u-temeljena bojazen, da do tega ne bo prišlo tako kmalu) takoj začel delovati pokrajinski zdravstveni konzorcij. Po plodni in temeljiti analizi obstoječih potreb, oziroma povpraševanja po zdravstvenih storitvah, upoštevajoč vsa zavlačevanja in ovire za takojšnje polno delovanje pokrajinskega konzorcija, so se odborniki treh občin domenili za skupne korake in pobude, ki nodo o-mogočile takojšnjo izboljšanje zdravstvene službe. Tudi zgoniška občinska uprava, ki je prvotno izrazila določene pomisleke, je v celoti podprla ta prizadevanja.
Dogovorili so se za naslednje pobude:
1.	ustanovitev pediatrične posvetovalne službe (specialist bo sodeloval s šolskim zdravnikom in bo
(Nadaljevanje s 1. strani)
stim sledilo poročilo predsednika zbora Rudija Žerjala, ki je dal občnemu zboru politično in borbeno o-beležje, ki se je spomnil zgodovinskih dogodkov izpred 30 let, zmago nad fašizmom ter jih povezal z nedavnim jugoslovansko-italijanskim sporazumom.
Rudi Žerjal je ugotovil nato, da je zbor častno opravil svoje poslanstvo in si ustvaril pogoje, da bo tudi v bodoče stopal po začrtani poti, ki jo je mogoče strniti v teh besedah: «Boj proti fašizmu, za pravice Slovencev, za bratstvo med narodi.»
Žerjal se je, na koncu, zahvalil članom ansambla za požrtvovalnost in še posebej pevovodji Oskarju Kjudru za navdušen prispevek, ki ga daje s svojo požrtvovalnostjo.
Niko Škamperle je nato v tajniškem poročilu omenil bistvene podatke dejavnosti zbora, ki smo jih strnili v začetku tega poročila: od ustanovitve je partizanski zbor nastopil na 73 manifestacijah, imel 200 vaj, naštudiral dva programa «Partizanski miting» in «Partizansko balado»/, snemal za radio in televizijo in končno, posnel «balado» na ploščo, ki so jo na občnem zboru tudi uradno predstavili kot poklon TPPZ 30-letnici osvoboditve. Zbor je nastopal malodane povsod: v naših krajih, Sloveniji, Benečiji, Furlaniji, po Italiji in Jugoslaviji in računajo, da ga sedaj pozna publika, ki šteje najmanj milijon oseb.
Gospodarsko poročilo Mira Čoka in blagajniško Stanka Vodopivca je dokazalo predvsem, da lahko zbor živi samostojno življenje predvsem zato, ker ga vzdržujejo sami člani s svojimi napori in prispevki, poleg tega pa celotna naša skupnost.
V imenu umetniške komisije je Jože Cesar prebral poročilo o opravljenem delu, nato pa izrecno omenil tretji program, ki ga zbor že študira in bo predstavljen javnosti prihodnje leto.
Marijan Spetič je za odsek za fotografijo in dokumentacijo podal izčrpno poročilo o tem, kako si je zbor uredil dokumentarno in slikovno gradivo neprecenljive vrednosti. Na osnovi tega gradiva je odsek pripravil več razstav in tudi tisto, ki so jo te dni uredili v openskom prosvetnem domu. Iz tega gradiva nastaja pomemben arhiv, iz katerega črpa TPPZ.
Občni zbor so nato pozdravili zastopniki Zveze borcev, KPI, PSI, SKGZ, ANPI in SPZ. Poudarili so predvsem smisel dejavnosti zbora za širjenje revolucionarnih idej NOB in izpričevanje prisotnosti slovenske narodne skupnosti.
Predstavniki mladine v zboru so v diskusiji (Albin Kalc) še posebej poudarili to tovariško vez in pomen njihove prisotnosti. Tudi sicer je bila razprava zanimiva zaradi stvarnih predlogov o bodočem delu. Med temi naj omenimo predlog, naj bi zbor posvetil še posebno pozornost borbeni in partizanski pesmi, ki je nastala na Primorskem in v Furlaniji. Govor je še bil o nadaljnjih turnejah (omenili so nastope v Jugoslaviji in verjetno gostovanje v
tako nudil otroku vso potrebno nego);
2.	občine bodo zaprosile deželo za prispevek, ki bi služil za ustanovitev družinskih posvetovalnic, kot to predvideva državni zakon št. 405;
3.	zahteva, da pokrajinski proti-tuberkuloznj konzorcij opravlja tudi na podeželju svojo službo in da podvrže pregledu celotno prebivalstvo, ki tega ni deležno na delu ali pa v šoli;
4.	prošnja, da bi se tudi prebivalstvo iz nabrežinske in zgoniške občine (Repentabor je to že dosegel) lahko zateklo v sanatorij pri Obelisku pri Opčinah za prvo pomoč, manjše kirurške posege in za
radiološke izvide.
* * *
Zgoniška uprava je na upravičeno zahtevo prebivalstva od Briščikov že pred časom naslovila na ACE GAT, ki vzdržuje javne prevoze tudi v tej občini, prošnjo, oziroma zahtevo, da bi tudi ob nedeljah in praznikih avtobusi vozili skozi vas. ker je sedanja postaja izven vasi ob odcepu pokrajinske ceste, ki vodi iz Repnica v Repen. Tržaška ustanova je slej ko prej poka-
SZ), o organizacijskih in finančnih vprašanjih.
Naj omenimo še, da so v samem začetku razpravo kratko prekinili in svečano podelili častno članstvo TPPZ Miru Škapinu - Nanosu za njegov neprecenljiv prispevek narodnoosvobodilni vojni ■ in revoluciji.
Občni zbor sta zaključila dva dogodka: izvolitev novih vodilnih organov TPPZ ter izvajanje gramofonske plošče s «Partizansko balado». Pevci so imeli edinstveno priložnost, da so se lahko poslušali in prvič podoživljali občutk. ki so naši publiki že znani, ko iz dvorane sledi zanosu partizanske pesmi in recitacij. Kljub razumljivim težavam je plošča dragocen prispevek TPPZ nadaljnjemu širjenju partizanske pesmi, saj ni dvoma, da bo zajela zelo široko publiko ne samo v Trstu, temveč tudi v drugih krajih Italije in Jugoslavije.
V	Portorožu se je končalo srečanje študentov in profesorjev ljubljanske univerze in univerze za izobraževalne znanosti v Celovcu. Sodelovanje med obema ustanovama traja že precej časa, medtem ko so se študentje letos srečali prvič. V Portorožu je prišlo do široke izmenjave mnenj o reformi visokega šolstva in o štipendiranju, hkrati pa so se tudi pogovorili o nadaljnjih možnostih kulturne izmenjave in sodelovanja. Koroške goste so tudi podrobno seznanili s samoupravljanjem na ljubljanski univerzi.
* * *
V	prostorih ravnateljstva splošne bolnišnice v Kopru so predstavili nov sistem telefonskega posredovanja EKG slike. Gre za pomembno novost pri obravnavanju akutnih srčnih obolenj. Zdravnik bo namreč lahko hitreje ustrezno ukrepal, kar je zelo pomembno pri bolnikih z akutnim infarktom, pri katerih je smrtnost največja v prvih minutah, oziroma v prvih urah bolezni. Sistem je zelo preprost in bo vezan na centralno kardiološko enoto bolnišnice v Ankaranu. Le-ta bo lahko ob vsakem času po običajni PTT liniji preiemala EKG sliko bolnika. Aparaturo, ki je izdelek italijanske firme OTE Biomedica, si bodo lahko nabavile vse zdravstvene organizacije, hoteli ter gospodarske in druge organizacije, ki imajo organizirano zdravstveno službo. Stalni turnus zdravnikov in drugega medicinskega osebja v Ankaranu bo izvid lahko takoj sporočil zdravniku. Cena aparature je primerna (okrog 700 tisoč lir) in nabava torej ne bo predstavljala nekega posebnega problema.
Ob tej novosti na področju elek-trokardiografije je direktor Splošne bolnišnice v Kopru magister Boris
zala nerazumevanje za krajevno problematiko in pomanjkanje politične volje, saj bi s predlagano rešitvijo avtobusi prevozili le kakih sto metrov več kot sicer. Zato se ne smemo čuditi ugotovitvi, da je ta ustanova postavila že zdavnaj na postajah v vaseh table s praznimi okvirji, ker je pač «težavno» izdelati dvojezične napise...
Od ostalih sklepov naj navedemo, da je odbor delno razdelil izredni prisnevek za pomoč socialno potrebnim občanom, za porazdelitev še preostalega zneska pa bo vprašal za mnenje komisijo občinske podporne ustanove, ki je bila ustoličena prejšnji teden in ji predseduje Dušan Grilanc iz Saleža. Po včlanjenju v vsedržavno zvezo gorskih občin se bo župan udeležil prihodnje dni kongresa te ustanove v Firencah, da se odbor podrobneje seznani s problematiko in da občina izkoristi razne ugodnosti, ki jih zakon predvideva za gorata področja. Občinska otroška vrtca bosta ob priliki božičnih praznikov zaprta nekaj dni več kot običajno, ker se je pouk pričel že 1. septembra. Končno je v zvezi s šolo s celodnevnim poukom odbor sklenil, da nabavi harmoniko, ki je po mnenju šolskih organov neobhodno potrebna za glasbeno vzgojo.
/	— bs —
Razstava otroških risb o Rižarni
V soboto je bila na sedežu rajonske konzuite Sv. Ane in Naselja sv. Sergija otvoritev razstave risb osnovnošolskih otrok na temo «Vtis z obiska v Rižarni». Razstava je organizirana ob 30. obletnici zmage nad fašizmom in sodelujejo tri osnovne šole, in sicer šola iz žavelj, «Rossetti» in «Foschiatti». Povabljena je bila tudi os. šola iz Skednja, ki se pa vabilu ni mogla odzvati zaradi organizirane osebne razstave.
Pri otvoritvi sta spregovorila občinski odbornik Cesare in predsednik konzuite Hlača o pomenu in vzgojni plati te razstave. Risbe so izredno zanimive, ker prikazujejo svojevrstno, otroško pojmovanje protifašističnega boja in krutost nacifašizma. Podelili so več prvih, drugih in tretjih «ex equo» nagrad. Razstava bo odprta do 23. decembra od 10. do 12. in od 16. do 18. ure.
Fili izjavil novinarjem, da je stvar zelo pomembna ne samo za domače prebivalstvo, ampak tudi za številne domače in tuje turiste.
-Predstavniki PTT organizacij juž-noprimorskih občin so se na posebnem sestanku pogovorili o razvoju telefonskega in telegrafskega o-mrežja v teh šestih občinah do leta 1980. Med prioritetne naloge so vključili izgradnjo novega PTT središča v Kopru, nadalje zgraditev novih poštnih poslopij na Bernardi-nu, Kozini in v Vremenskem bri-tofu, razen tega pa bodo preuredili nekatera zastarela poštna poslopja ter uredili vrsto novih telefonskih priključkov in medkrajevnih kabelj-skih napeljav. V ta namen so predvideli izdatek nad 200 milijonov novih dinarjev.
* * *
Na sestanku odbora Skupnosti Italijanov na Koprskem so določili delegacijo, ki se bo v sredo sestala v Ljubljani s predsednikom Comel-lijem in drugimi člani deželne delegacije. Delegacija skupnosti Italijanov na Koprskem bo štela devet članov, vodil pa jo bo podpredsednik Italijanske unije za Istro in Reko prof. Leo Fusilli. S Comelli-jem se bodo pogovarjali o raznih vprašanjih, ki zadevajo položaj pripadnikov italijanske narodnostne skupnosti v Jugoslaviji v luči nedavno podpisanega sporazuma med Jugoslavijo in Italijo.
Na sestanku odbora so tudi obravnavali predlog republiškega sekretarja za notranje zadeve LR Hrvatske Uzelca, naj bi predsedstvo Italijanske unije na razširjeni seji preučilo položaj, glede na spremembe, ki jih prinaša nedavni sporazum med sosednima državama.
Z OBČNEGA ZBORA NA OPČINAH
PLODEN OBRAČUN TPPZ
VESTI Z ONSTRAN MEJE
Koroški študentje v Portorožu
Nad 200 ND za izboljšanje PTT uslug
AMAR	auto siile
Ul. del Bosco 6	tdct	ul u- FoscoI° 10
Tel: 741946	TRST	Tel. 796456
BENCIN JE DRA2JI! Lahko vam takoj vgradimo plinsko inštalacijo v katerikoli avtomobil po zmerni ceni. 80 - 60 - 50-LITRSKI REZERVOARJI
— ČISTEJŠI MOTOR — NEZMANJŠANA MOČ MOTORJA — MANJŠA PORABA GORIVA
OPOZARJAMO VAS NA NAGRADNO ŽREBANJE
Ant Min 40 4-163295 fM 4.10.75
(Nadaljevanje s 1. strani)
laganje vencev, med katerimi so bili tudi venci pokrajinske uprave, jugoslovanskega konzulata, Slovèn-ske kulturno - gospodarske zveze, Zveze borcev iz Nove Gorice, pokrajinskega združenja in posameznih sekcij ANPI ter političnih strank.
Domači župnik Stanislav Pontar je blagoslovil spomenik in spregovoril na kratko v italijanščini in slovenščini, nato je govoril predsednik pokrajine Agati. Dejal je, da ni ta svečanost le komemorativnega značaja, ampak hoče predvsem počastiti ljudi, ki so v tem taborišču trpeli. Agati je še dejal, da je bilo to taborišče ena izmed najgrših plati fašističnega nasilja nad Slovenci na tem ozemlju. Poudaril je prisotnost tukajšnjih upravno - političnih oblasti, še zlasti pokrajinske uprave v takih proslavah. Danes, po toliko letih, je še dejal, lahko mirno govorimo o nadnacionalnem bratstvu, ki prihaja še bolj do izraza po konferenci v Helsinkih in po sporazumu v Osimu, kar nam daje še večja zagotovila za mir in prijateljstvo med Italijo in Jugoslavijo.
Ljubka Šorli - Bratuževa, vdova po mučencu Lojzetu Bratužu, ki je bila zaprta v Zdravščini v zadnjih mesecih obstoja taborišča, se je nato v slovenščini spomnila tistih hudih časov. «Fašistični mogotci so se nas bali, ker nismo hoteli zatajiti naše materine besede, ker nismo hoteli biti sužnji, ker nismo hoteli u-mreti,» je dejala gospa Bratuževa in nadaljevala: «Človek se rodi svoboden in hoče svobodno živeti. O tem smo premišljali in sanjali v nočeh brez konca. Hrepeneli smo po svobodi, po domu, po naših dragih. V pogovorih in pesmi smo si dajali poguma. Da, tudi v pesmi. Kajti resnici na ljubo moram povedati, da se je za temi zidovi glasila tudi slovenska pesem: med nedeljsko mašo nabožna, na dvorišču ob uri oddiha in v kameronih pa narodna in partizanska pesem,» Svoj govor, v katerem je nanizala kup spominov. je gospa Bratuževa zaključila z besedami: «Zlo, ki nam ga je prizadelo fašistično nasilje, ne bo nikoli zabrisano. Utrdilo pa je v nas zavest, da je za svobodo vredno tudi trpeti.»
Župan zagrajske občine Mario Azzalini je obljubil, da bo njegova občina zvesto varovala ta spominski kamen, da bodo tako ljudje Zdrav-ščine in Zagraja počastili slovenske ljudi, ki so bili tu zaprti, ki so moralno in fizično trpeli. Fašizem je hotel uničiti odpor, pa mu ni to uspelo, je dejal Azzalini in obljubil, da bodo domačo mladino seznanjali s tem, kar se je tu dogajalo.
Obširno je dogajanje v taborišču prikazal bivši interniranec Janko Valentinčič, ki je govoril v imenu Zveze borcev iz severnoprimorskih občin. Več kot dva tisoč ljudi, ki je šlo skozi ta pomožni zapor, v raznih skupinah po približno 300 oseb, je imelo tu v Zdravščini, kljub policijskemu nadzorstvu, svojo notranjo organizacijo, za katero sta skrbeli Osvobodilna fronta in Komunistična partija Slovenije. Dobivali so celo Slovenskega poročevalca, izdajali so tudi svoj list «Žeja», prirejali so kulturne nastope, zlasti s pevskim zborom, z njimi pa je stalo vse naše prebivalstvo, saj je prihajalo enkrat tedensko do pravega romanja primorskih ljudi v Zdravščino. Internirance so pošiljali dalje, v posebne bataljone in v druga taborišča, septembra 1943, po razpadu italijanske vojske je zavladalo v taborišču nepopisno veselje in ljudje so kar masovno odšli v partizane.
Na kratko je v imenu delavstva, zaposlenega v tovarni Snia - Viscosa spregovoril predstavnik tovarniškega sveta Štefan Grilj, v imenu ANPI in API pa je nato govoril Vincenzo Marini - Banfi. Tudi on je govoril o življenju v tem taborišču in poudaril, da je prav fašizem s svojo zločinsko politiko pokvaril mirne odnose stoletja tu skupno živečih Slovencev in Italijanov. Povedal je, da so občasno v Zdravščino zapirali tudi tukajšnje protifašistično nastrojene Italijane in navedel nekaj primerov, kako je skušal fašistični režim s svojimi vohuni zvedeti, kaj se .v taborišču dogaja. Ko je govoril o normalizaciji odnosov med Italijo in Jugoslavijo je Marini dejal, da je do te normalizacije prišlo prej na ravni preprostega ljudstva, šele nato na uradni ravni.
Predstavnik deželnega inštituta za zgodovino osvobodilnega gibanja Galliano Fogar je zelo analitično prikazal divjanje fašistične oblasti nad našim ljudstvom. Povedal je stvari, ki jih marsikdo raje zamolči, ker nam povedo, da je tukajšnja italijanska buržoazija, ki je še danes marsikje na krmilu, bila za iztrebljenje slovenskega življa, ker ji je šlo za istočasno nacionalno in razredno politiko. Zato je imel tudi fašizem v naših krajih močno oporo v nekaterih gospodujočih krogih. Zato je bila tudi možna krutost fašističnega zatiranja nad Slovenci in Hrvati ne le v letih vojne, marveč v vsem fašističnem dvajsetletju. Fogar je z vestjo zgodovinarja, a tudi z zavzetostjo demokrata, prikazal nekatere hude dogodke in prav zaradi tega globoko segel v srca vseh prisotnih.
Po govorih sta doberdobski zbor «Jezero» in godba na pihala «Kras», pod vodstvom prof. Silvana Križ-mančiča, skupno zapela in zaigrala nekaj slovenskih in italijanskih partizanskih pesmi. Napovedovanje svečanosti je bilo vseskozi dvojezično. Zanj je poskrbel prof. Venko Devetak.
I
Slevilna publika je v Krminu navdušeno sledila bogatemu kulturnemu programu
Goste sta pozdravila predsednik kulturnega krožka Jožko Sirk in ustopnik občine Karlo Mavrič
Izredno veliko število ljudi, predvsem Slovencev iz Krmina in njegove okolice, je v nedeljo popoldne, napolnilo do zadnjega kotička prostorno Mestno gledališče v Krminu, kjer je bil na sporedu 3. slovenski večer. Priredil ga je Kulturni krožek briške mladine Krmin - Plešivo v sodelovanju s Stalnim slovenskim gledališčem, Slovensko prosvetno zvezo in Zvezo slovenske katoliške prosvete. V obširnem, morda predolgem programu, so nastopile razne skupine od pevskih zborov do folklorne skùpine. od zabavnega ansambla pa do gledaliških igralcev. Ti so v drugem delu programa prikazali zabavno igro Jake Štoke «Ne kliči vraga» in zadovoljili številno publiko, ki je prisostvovala temu drugemu nastopu tržaških gledaliških igralcev v tej dvorani.
Kulturni večer se je pričel z nastopom domačega moškega zbora, ki ga sestavljajo Krminci in Ple-šivci in ki ga vodi Zdravko Klanjšček. Zbor, ki je na lanskem večeru nastopil prvič, je lepo napredoval ne le kvalitetno, marveč tudi številčno. Lani so imeli le oktet, letos pa se je število pevcev podvojilo. Domači pevci so zapeli tri pesmi Ludvika Žepiča (Slovenec Slovenca vabi), Oskarja Deva (Dečle to mi povej) in Frana Verbiča (Vasovalec).
Jožko Sirk, predsednik Kulturnega krožka briške mladine, je nato po-
zdravil občinstvo v imenu prirediteljev, pozdravil jugoslovanskega generalnega konzula Ivana Renka in predstavnika krminske občinske u-prave ter vse, ki so bili pripomogli k prireditvi večera.
Občinski svetovalec Karlo Mavrič je prinesel uradni pozdrav domače občinske uprave. Poudaril je, da gleda krminska občina pozitivno na te prireditve in na sam razvoj slovenskega prebivalstva, da je treba dati še več podpore slovenski šoli, da je treba okrepiti prijateljstvo med tu živečima narodoma. Pozitivno je ocenil dejstvo, da se v Krminu prirejajo taki koncerti po večletnem zatišju in zaključil z željo,, da bi se tako nadaljevalo po poti prijateljstva med narodi.
Sledil je nastop mešanega zbora «Štandrež», ki ga vodi Ivo Bolčina. Zapel je pesmi Franca Cigana, Marija Kogoja in Emila Komela. Boljši je bil seveda moški zbor «Mirko Fi-lej», ki ga dolgo let vodi Zdravko Klanjšček in ki je v Krminu že nekajkrat nastopil. Zbor je bil letos v popolni sestavi, za razliko od lanskega leta, in je žel veliko aplavzov ob pesmi «Korotanki» Emila Komela, «Pesmi galebu» Rada Simonitija in ruske narodne «Kalinka».
Za njim je nastopil še, pod vodstvom prof. Sergija Radoviča, moški zbor «Igo Gruden» iz Nabrežine, ki je bil za marsikaterega poslušalca lepo presenečenje, saj so nabrežinski
liuiiiniiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiimiii
V NEDELJO OKOLI 21. URE
ČELNO TRČENJE NA MAJNICI POVZROČILO SMRTNO NESREČO
Gre za 32-1etnega delavca Sergia Bona iz Ronk Pridržana prognoza za upokojenca iz Mavhinj
Cesta na Majnici je bila ponovno prizorišče smrtne nesreče, ki se je pripetila v nedeljo zvečer, okoli 21. ure. Zaradi čelnega trčenja je izgubil življenje 32-letni delavec Sergio Bon iz Ronk, Ulica Matteotti 61.
Bon se je s svojim fiatom 600 GO 30036 vozil iz Gradišča proti Gorici, ko je iz še nepojasnjenih vzrokov čelno trčil v avtomobil, v katerem so se vozili 29-letni Giorgio Russian iz Ločnika, Trg San Giorgio 9, njegova 27-letna žena Dorina, 27-letni Claudio Menotti iz Fratte ter njegova 22-letna žena Giuliana. Zaradi močnega udarca se je popolnoma razbil prednji del Bonovega avtomobila, šofer ga je bil pri priči mrtev. Potnike drugega vozila so odpeljali v splošno bolnišnico, kjer se bo Giorgio Russian zaradi zloma reber zdravil mesec dni, drugi trije pa so utrpeli lažje poškodbe.
Druga zelo huda prometna nesreča se je pripetila 60-letnemu upokojencu Daliboru Bariču iz Mavhinj št. 21, ki se je z motorjem ponesrečil v Komnu. Z rešilcem jugoslovanskega Rdečega križa so ponesrečenca najprej pripeljali v go-riško bolnišnico, od koder so ga premestili v oddelek za oživljanje tržaške bolnišnice. Zaradi hudih notranjih poškodb so si zdravniki pridržali prognozo.
Pritisk UGG v zvezi s športno halo
Uniom Ginnastica Goriziana bo v kratkem predstavila goriški občinski upravi načrt športne hale, ki
naj bi razpolagala s 3.500 prostori, kolikor jih vsedržavna športna federacija predpisuje za košarkarske tekme A lige. Goriška občinska uprava bi morala zagotoviti zemljišče ter odobriti načrt. To vest je na zadnjem občnem zboru UGG sporočil predsednik Giovanni Bigot. Zemljišče bi moralo meriti 3.000 kv. metrov ter bi moralo biti nitro razpoložljivo, ker je, kot je dejal Bigot, dokaj dodelana tudi finančna konstrukcija. Na posredovanje deželnih odbornikov Cociannija, Tripanija in Bertolija bo dežela za dobo 20 let prispevala po 40 milijonov letno za odplačevanje obresti na posojilo.
Kakor je bilo razvidno iz poročil ostalih govornikov je podjetje, pod imenom katerega košarkarska ekipa UGG tekmuje, pripravljeno podaljšati pogodbo pod pogojem, da bo do prihodnjega prvenstva športna hala urejena. Odbornik Cocianni je dejal, da gre za trošenje javnih sredstev namenjenih športu in je zavrnil stališče, po katerem ne bi smeli vlagati sredstev v športne objekte, dokler ne bo zadoščeno osnovnim potrebam državljanov, torej potrebam po stanovanjih itd.
Vse kaže, da je UGG ob pomoči določenih političnih sil in odbora CONI zadevo športne hale pripeljala tako daleč, da bo morala tudi javna oblast, zlasti občina, izreči zadnjo besedo ter priti na dan s svojim stališčem. Gre za vprašanje, kje dobiti sredstva za izgradnjo objekta, ki ne bo veljal samo 300 milijonov, za katere je zajamčen ■ prispevek za izplačevanje obresti, ampak 800 milijonov lir in kje dobiti tudi sredstva za upravljanje športne hale.
pevci pokazali lep napredek v primerjavi s prejšnjimi nastopi. Dovršeno so zapeli Ubalda Vrabca «Sinoči me dekle je vprašalo», Vasilija Mirka «Na trgu» in Viktorja Šafraneka «Konjuh pianinom».
Zadnji so nastopili, ne na odru zaradi tehničnih težav, marveč kar v dvorani, sovodenjski folkloristi, ki jih vodi Nada Križmančič in ki so bili že na prejšnjem krminskem večeru deležni aplavzov. Tokrat so pokazali goriške slovenske plese in seveda želi še več aplavzov, saj je marsikatera stara ženica videla na dekletih obleke podobne onim, ki jih je sama nosila v mladih letih.
V odmoru je igral domače pesmi zabavni ansambel Taims z Opčin, ki je ljudi zabaval tudi kasneje, po gledališkem nastopu. Domačini in gostje so seveda bili navdušeni tudi nad dobro briško kapljico, ki so jim jo nudili v zgornjih prostorih gledališča.
Program sta prijetno napovedovali, v slovenščini in italijanščini, Helena Mavrič in Vanda Gradnik.
Biliardi ugodno orenil sporazum v Osimu
Sporazum v Osimu o ureditvi mejnega vprašanja ustreza objektivnim italijanskim in jugoslovanskim koristim, je dejal na shodu liberalcev v Palače hotelu v Gorici vsedržavni predsednik PLI Bignardi, zlasti še v zvezi z mednarodnim političnim razvojem, pač pa je Bignardi imel pripombe na račun «žepov», o katerih bo PLI zahteval od vlade pravično razmejitev, če ti «žepi» ne bodo vrnjeni malim kmetom, ki so njihovi lastniki.
Bignardi je govoril tudi o podaljšanju zakona o prosti coni ter je dejal, da bo PLI zahteval ustanovitev «carinske proste cone» v avto-portu ter izkoriščanje «goriškega fonda» za razvoj trgovine, edine perspektivne in za naše kraje koristne gospodarske dejavnosti.
Govoreč o splošnih italijanskih političnih in gospodarskih vprašanjih je Bignardi orisal izhodišča svoje stranke ter na prvo mesto postavil svobodo, za njo politični pluralizem, na tretje mesto pa svobodno zasebno pobudo in obrambo zasebne lastnine.
Drevi v Modernissimo film «Sweef movie»
Drevi bodo v kinodvorani Modernissimo predvajali film jugoslovanskega režiserja Dušana Makavejeva «Sweet movie». Ne gre v tem primeru za čisto jugoslovanski film, ker ga je Makavejev le pričel snemati doma, dokončal pa ga je v Parizu in v Kanadi in velja zato v mednarodni! krogih kot kanadski film. Zanimiv pa postaja po svojem avtorju. Tudi v tem primeru gre za kolaž raznih dogodkov, od zabavnih do političnih.
Prosveta
Slovenska prosvetna zveza vabi predstavnike vseh včlanjenih društev na sestanek danes, 9. dec., ob 20. uri na sedežu v Ul. Malta 2 Na sestanku bo član predsedstva SPZ prikazal vse, kar je v zvezi s proračuni prosvetnih društev.
Prosvetno društvo Briški grič v števerjanu vabi danes, 9. dec., ob 20. uri v dvorano na Valerišče, kjer bo Miladin Černe predvajal svoj film o letošnjem potovanju na Japonsko in na Daljni vzhod.
PROSVETNO DRUŠTVO «JEZERO» V DOBERDOBU
priredi v soboto, 13. decembra, ob 20. uri na društvenem sedežu
PROSLAVO OB 30-LETNICI USTANOVITVE DRUŠTVA
Vabljeni!
STALNO SLOVENSKO GLEDALIŠČE V TRSTU — SLOVENSKA PROSVETNA ZVEZA V GORICI in ZVEZA SLOVENSKE KATOLIŠKE PROSVETE V GORICI v sodelovanju z Ustanovo za kulturne in umetniške prireditve EMAC iz Gorice
GOSTOVANJE MESTNEGA GLEDALIŠČA LJUBLJANSKEGA
Andrej Hieng
IZGUBLJENI SIN
(Melodrama v štirih dejanjih) Dramaturško
sodelovanje	Bojan Stih
Jezikovno vodstvo Janko Moder Kostumi	Mija Jarčeva
Scena	Sveta Jovanovič
Glasba	Darijan Božič
Asist, režije Helena Šober-Zajčeva Režija	MILE KORUN
Jutri, 10. decembra, ob 20.30 v gledališču «G. Verdi» v GORICI Goriški abonma
Vozni red avtobusa za okoliške abonente:
Vrh odhod ob 19.30, Poljane ob 19.30, Doberdob ob 19.35, Jemlje ob 19.40, Dol ob 20.00, Rupa-Peč ob 20.05.
STALNO SLOVENSKO GLEDALIŠČE V TRSTU — SLOVENSKA PROSVETNA ZVEZA V GORICI in ZVEZA SLOVENSKE KATOU-ŠKE PROSVETE V GORICI v sodelovanju z Ustanovo za kulturne in umetniške prireditve EMAC k Gorice
GOSTOVANJE PRIMORSKEGA DRAMSKEGA GLEDALIŠČA IZ NOVE GORICE
Klaus Eidam
OSTRŽKOVE
DOGODIVŠČINE
Prevedel	Ervin Fritz
Scena	Demetrij Cej
Kostumi	Milena Kumar
Glasbena oprema France Lampret Koreografija	Janez Mejač
Režija	EMIL ABERŠEK
Jutri, 10. decembra, ob 10. uri v gledališču «G. Verdi» v GORICI Vozni red avtobusov za okoliške šole:
Avtobus št. 1: Jamtje ob 9.05, Dol ob 9.10, Rupa ob 9.20;
Avtobus št. 2: Sovodnje ob 9.10, Rupa ob 9.20;
Avtobus st. 3: Doberdob ob 9.05; Avtobus št. 4: Doberdob ob 9.05; Vrh ob 9.15;
Mestni avtobus: Štandrež ob 9.20.
Kino
Gorica
VERDI 17.15—22.00 «Elie story». A. Delon in J. L. Trintignant. Barvni film. Mladini pod 14. letom prepovedan.
CORSO 17.00-22.00 «Di che segno sei?». M. Melato, A. Celentano in R. Pozzetto. Barvni film. Mladim pod 14. letom prepovedan.
MODERNISSIMO 17.00—22.00 «Sweet Movie». P. Clementi in A. Prouc-nal». Barvni film. Mladini nod 18. letom prepovedan.
CENTRALE 16.30—22.00 «Cipolla Colt». F. Nero in S. Hayden. Barvni film.
VITTORIA 16.30-22.00 «Il cav. Costante Nicosia demoniaco ovvero : Dracula in Brianza». L. Buzzanca in S. Koščina. Barvni film. Mladini pod 14. letom prepovedan.
Tržič
EXCELSIOR 16.00-22.00 «Due cuori e una cappella». A. Belli in R. Pozzetto. Barvni film.
PRINCIPE 16.00-22.00 «Il padrino -Parte H». Barvni film.
Nova Gorica
SOČA «Kozi Roze», bolgarski barvni film ob 18.30 in 20.30.
SVOBODA «Seks Shop», francoski barvni film ob 18.00 in 20.00.
DESKLE «Seks Shop», francoski barvni film ob 19.30.
Včeraj-danes
iz goriškega matičnega urada
ROJSTVA: Elena Setto, Elisabetta Bruni, Chiara Gregorut, Valentina Querci della Rovere, Denni Paduan, Massimiliano Cettul, Nataša Soban, Francesca Milocco, Enrico Filler Roner.
SMRTI: 43-letna gospodinja Angela Škrlj vd. Čibej, 86-letna gospodinja Leopolda Piščk vd. Braidot, 87-letni upokojenec Ivan Vogrič, 66-letna gospodinja Marija Jug, 66-letni upokojenec Dionisio Manzini, 88-letna upokojenka Tereza Juretič vd. Bizjak, 62-letni upokojenec Romiido Zamberlan, 71-letni upokojenec Antonio Casagrande, 80 letna upokojenka Leonora Legovich vd. Roselli, 64-letni upokojenec Leone Fogari, 86-letna upokojenka Anna Safret. 72-letna gospodinja Beatrice Zannier vd. Fumato.
OKLICI:	prodajalka Giuseppina
Calvone in delavec Enzo Makuc, Rosanna Peressin in fizik Giorgio Castro, uradnica .Annamaria Sessi in uradnik Sergio Berdoni.
POROKE: gospodinja Pasqualina Del Guida in mehanik Pietro Odo-rico.
DEŽURNA LEKARNA V GORICI
Danes ves dan in ponoči je v Gorici dežurna lekarna Villa San Giusto, Korzo Italia 244. tel. 83-538.
DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU
Danes ves dan in ponoči je v Tržiču dežurna lekarna Centrale, Trg Repubblica, tel. 72-341.
KAJ KOMENTIRA ITALIJANSKI TISK
Socialisti, Moro in gospodarska kriza
Huda gospodarska kriza (likvidacija tovarn, zmanjšanje obsega zaposlenosti, nezmožnost dvobarvne vlade predsednika Mora, da pravočasno sprejme potrebne ukrepe za ublažitev krize in za povečanje zaposlenosti ter politične ho-matije na ravni raznih strank, povzročajo zelo napeto stanje, ki bo doseglo svoj višek v parlamentu pojutrišnjem, ko bo predsednik vlade podal poročilo o svojih prizadevanjih za izvajanje srednjeročnega načrta.
Kakšni so izgledi, da bo Moro uspel pri tem svojem pogledu? Zdi se. da precej majhne, ker so predvsem socialisti tisti, ki bodo poklicani, da dokončno povedo svoje mnenje o usodi hjegove vlade, Ali bo ta vlada vzdržala do prihodnjih volitev? Brez dvoma so skoraj vse stranke ustavnega loka za to rešitev, ker nobeni ne dišijo predčasne politične volitve, toda tudi vprašanje vsaj minimalne učinkovitosti državnega politično - gospodarskega aparata je na dlani: bo ta vlada kos tej nalogi? Odgovor gre političnim strankam.
<J4ùcmtU
Socialistično glasilo piše v svojem nedeljskem uvodniku dobese-no tako: «Vlada je še vedno negibna in niti en problem, tako u-smeritve kot sklepov, ki jih mi in sindikalno gibanje postavljamo že dalj časa, ni na tem, da bi se reševalo ... Nihče ni pričakoval čudežnih rezultatov, posebno v današnjem položaju, vsi pa so pričakovali vsaj prve korake v pravilni smeri. Dovolj je bežen pogled na stanje zaposlenosti, na Jug, na javne finance, na industrijsko preobrazbo, na javne posege, pa se lahko ugotovi, da ni bilo storjenega nič.
V svoji kritiki socialisti postavljajo na tarčo demokristjane in v določeni meri tudi komuniste. Celotni položaj pa tako ocenjujejo:
«Tak je dejanski položaj in nič drugačen. Naj nihče ne misli in niti ne pričakuje, da ,če bi prišlo do krize, bi se ta porodila zaradi sociahstičnih taktičnih razlogov. Če bo pa prišlo do krize, se bo ta porodila iz vlade in posebno iz dejstva, da vlada in stranka ki u-smerja njene bistvene akte, nista v nikakršni meri razreših vozle, ki negativno bremenijo socialne razmere v državi, razvojno krizo, državljanske pravice in način izvajanja politične oblasti. Moramo odločno pojasniti, da bo krizo lahko povzročil samo tisti, ki je v preteklosti dokazal na nesramen način, da so mu bile bolj pri srcu nemogoče zmage, kot pa odgovorno i-skanje nove usmeritve v KD. Utegne pa priti tudi s strani tistih, ki domnevajo, da so rešili že vse probleme z nikoli pozabljeno metodo nereševanja nobenega. In če se bomo temu izognili, kar je naša trdna želja, bodo morali na levici priti spet do skladnosti z načeli, ki se nam zdi, da je v zadnjih časih manjka.»
l’Unità
Komunistično glasilo posveča svojo največjo pozornost vprašanju parlamentarne debate o splavu, kjer je bilo stališče KPI deležno precejšnjih kritik socialistov in pripadnikov raznih laičnih strank in gibanj. Vendar pa se ne izogne obvezne gospodarske tematike. «Vlada, pravi komunistično glasilo — bo poročala v zbornici o ukrepih, ki jih namerava sprejeti. To pa bo povzročilo tisto celotno konfrontacijo glede usmeritev na tem področju — konfrontacijo, ki bo še bolj dramatična zaradi zaostritve krize — v teku katere bo morala vlada predvsem, toda tudi politične stranke preverjati svoje politične usmeritve. Prihodnjo sredo bo socialistično vodstvo obravnavalo stališče stranke do Morove vlade. De Martinova večina bo morala, povedano z drugimi besedami, oceniti na tej ravni pritisk Mancinijevih privržencev za takojšnjo krizo ter tistega, ki prihaja od nen-nijevcev, ki zahtevajo predhodne volitve.
Komunistično glasilo obravnava nadalje razmere v demokristjanski stranki za katero meni, da je močno razcepljena. Fanfani se sicer ne upa več napadati Naravnost strankinega tajnika Zaccagninija, toda zanj je važno predvsem, da bi stranka pridobila odpadle pristaše ter preprečila nove izgube. «Na koncu koncev — pravi L’Unità — Fanfani priporoča samo, da bi se ne razočarali volivci (12 milijonov) od 15 junija: toda še vedno nastopa na grotesken način kot «varuh» tistih volivcev, čeprav ne zna predlagati drugega kot staro politiko, ki je bila premagana. Zanj pa so zagotovila desnici še vedno «kategoričen imperativ».
IL POPOLO
Demokristjansko glasilo ne posveča v svoji nedeljski številki posebne pozornosti političnemu razpletu v tem tednu, če izvzamemo vprašanje splava. Glede splošnih vprašanj se ukvarja s problematiko tovarne Leyland Innocenti, z vprašanji pomiritve v svetu itd. Ne smemo pa prezreti pri tem listu pisanja o socialdemokratski krizi. V tej zvezi list pravi, da je Tanassi izgubil praktično večino v centralnem komiteju, posebno če se ne upošteva, da ni bilo navzočega večjega števila članov. «H Popolo» napada socialdemokrate in še posebej Tanassija, ker so si izbrali med drugim za tarčo KD, čeprav je krivda za neuspehe pri njih samih.
Vendar pa list piše: «V tem trenutku pa se odpira za PSDI novo obdobje razvoja, ki pa ga bomo mogli oceniti šele na prihodnjem kongresu. Zelo zaželeno pa je, da bi socialdemokratska stranka, ki ji pripada absolutno izredno pomembna vloga v italijanski demokraciji, utegnila ponovno odkriti svojo i-dentiteto ter pravilno odgovoriti na zahteve skupnosti s tem, da se dinamično vživi v politično stvarnost v kateri mora delovati.
I IZ UMETNOSTNIH GALERIJ |
Slikarka Popy razstavila svoja nova olja in grafiko
Do konca tedna bodo v prostorih tržaškega časnikarskega krožka na ogled občinstvu dela tržaške likovnice Danielle Contessi Piazza - Popy, ki se je tokrat v drugo predstavila tržaškemu občinstvu s samostojno razstavo, vtem. ko je doslej sodelovala že na številnih kolektivnih prireditvah. Popy je dala na ogled kaka dva ducata svojih del, vendar v dveh povsem ločenih tehnikah. Na eni strani ima grajiko, na drugi olja.
Pa ne le v tehniki, tudi vsebinsko se dela povsem razlikujejo. Na grafičnih listih zasledimo menda izključno človeka, predvsem njegov obraz. Slikarka je ta del razstave pripravila v okviru letošnjega leta ženske in je zato ženska tu glavni motiv. Vendar se nam zdi, da je še najbolj posrečen in dodelan tisti list, ki prikazuje še nerojenega otroka. Sicer pa lahko rečemo, da kaže tudi v drugih delih veliko zavzetost in dobro obvladanje jedkanja.
Bolj dostopna pa se nam Popy zdi v oljih, ki skoraj v celoti prikazujejo skupine hiš, vasi ali naselja, po večini izmišljena, ven-
dar vedno dobro izpeljana, kar posebno v prikazovanju velikih ploskev nekaterih pročelij brez oken ni lahko. Pa ji je uspelo in v nekaterih primerih celo zelo lepo, tako da so olja razgibana, rekli bi živa, pa čeprav ne vidimo nikjer «žive duše», razen kakega drevesa, ki dopolnjuje bolj vsebino in smisel dela kot pa njeno strukturo, njeno kompozicijo. Zanimivo pa je pri njej tudi to, kako je znala dati svojim vasem staro patino, pri čemer pa ji je verjetno v pomoč dejstvo, da slikarka ne dela na «čisto» platno, pač . pa platno prevleče tako, da lahko govorimo o materični tehniki, torej o oljih na tenki plasti nekakšnega drobcenega peska, ki daje vtis, kot bi šlo za resnična pročelja, ometana z normalnim o-metom.
Vsekakor gre za «stare» hiše, za hiše, ki so preživele svojo dobo, ki pa niso še prazne, pa čeprav človeka v vasi ne vidiš. Vtis imaš, kot bi se bili stanovalci za trenutek umaknili pred teboj v hiše, toda le za trenutek, kajti brž ko boš mimo, bodo spet na dvorišču, na ulici.
Motiv iz tržaškega starega mesta
lllllllllllllllllllllllllillllllllllllllllllllllllllllllliimillilllillllllllllllllllllllllllllllllllilllllllllllliiiiliillllllilllllllllllllllllllll II llllilllltlllllllllllllllllivillllllillllllllllllilliiiliiiiiiiii nini iiiiiiiiiiiiiiiiiiiuilllillllllllllllllllllllliB
POLETNO POPOTOVANJE PO DALJNEM VZHODU
Križem po Filipinih, posebno po Manili
šekratekskok v Tajsko in spet domo v
Na Filipinih v času «lege marzial» - Vile bogatašev - V kraljevi palači
V nedeljo, 17. avgusta zapustimo Hongkong in odletimo v Manilo na Filipinih. Mesto šteje skoro tri milijone prebivalcev in je glavno mesto, medtem ko je pre-stolica Quezon City. Uradni jezik je tagalog, jezik domačinov z mešanico španščine, toda vsi govore angleški. V tem času je na Filipinih v veljavi policijska ura in zato se vsi lokali zaprejo že ob desetih zvečer. Pravijo sicer, da to ne velja za tujce ter da te policija pusti pri miru. Naš filipinski vodič je ob vsaki priliki hvalil vladne ukrepe ter tako imenovano «lege marzial», ki da je rešila Filipine pred propadom. Na podlagi zakona ni stavk, ni svobode tiska in niti svobode potovanja v inozemstvo. Opaziti pa je veliko razliko med bogatimi in revnimi. Rezidencialna četrt Manile ima prekrasne vile, vsaka ima najmanj tri garaže. Lastniki imajo svojo privatno stražo, ki na ulici kontrolira vozila in pešce. V tej četrti je tudi palača najbogatejšega Filipinca Ayale.
Najprej obiščemo ameriško vojaško pokopališče v Fort Andres Bonifaciu, kjer je pokopanih 17.028 vojakov, ki so padli v drugi svetovni vojni, kar je 40 odst.
■iiiiiiiiiiiiiiiiiMii^iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii
Patronat KZ - INAC svetuje
VIŠINA KMEČKIH ZAVAROVALNIH PRISPEVKOV V TRŽAŠKI POKRAJINI
Vpr.: «V Vaši zanimivi rubriki Ste pred kratkim odgovorili na vprašanja bralcev, koliko trenutno znašajo obrtniški in trgovski prispevki in koliko je treba po novem plačati za prostovoljno nakazovanje kmečkih prispevkov. Kot aktivna neposredna obdelovalka bi rada točno vedela, koliko mora sedaj letno plačati kmetovalec, ker iz davčne kartele tega nisem mogla jasno razbrati. Že vnaprej se Vam zahvaljujem za prijaznost». M. P.
Občutno zvišanje minimalnih pokojnin avonomnih delavcev je povzročilo tudi velik povišek prispevka za pokojninsko in zdravstveno zavarovanje, ki ga morajo letno poravnati neposredni obdelovalci. Sedanje kvote, ki so jih kmetovalci že plačali preteklega septembra, niso še dokončne za leto 1975, ker bo je treba poravnati še dodatni dopolnilni znesek. Spremembe pri računanju prispevkov bo povzročil tudi zakon št. 160 z dne 3. junija 1975, ki v členu 17 določa, da ni več razlike med spoloma, kar se tiče števila konvencionalnih letnih delovnih dni. To pomeni, da bo od 1. januarja 1975 ženska plačala prav tolikšen letni zavarovalni kmečki prispevek kot moški, torej za 156 delovnih dni na leto namesto prejšnjih 104 dni.
Če se omejimo na tržaško pokrajino, ne plačajo vsi kmečki zavarovanci nekega prispevka, to pa zato, ker kmetovalci iz miljske občine plačujejo celoten znesek, medtem ko neposredni obdelovalci na ostalem pokrajinskem ozemlju plačajo nižje prispevke za zdravstveno oskrbo, ker so nabrežinska, zgoniška, repentabrska, dolinska in tržaška občina priznane s kmetijskega vidika kot gorata področja z vsemi ustreznimi olajšavami. Zanimivo je, da smatrajo tudi celotno ozemlje tržaške oobčine kot gorato področje, čeprav bi jo lahko le delno takole opredelili. Vendar je
bila taka določitev nujna, ker bi vsako cepljenje po področjih povzročalo številne komplikacije, saj bi morah npr. istemu lastniku, ki bi imel svoja zemljišča teritorialno razpršena aplicirati delno celotno in delno znižano tarifo.
Poglejmo si števično sedanjo mero prispevka, ki ga mora sleherni kmetovalec odmeriti za pokojninsko in zdravstveno zavarovanje. Prispevek za kmečko pokojninsko zavarovanje, ki je na davčni karteli označen s kodeksom št. 522. znaša za moškega 100,3461 Ur dnevno, od katerega je osnova — 2 liri, kvota za prilagoditev pokojnin — 94 lir, kvota za ENAOLI (ustanova za široke) — 0,50 lir in kvota za MAIL (zavarovanje proti nezgodam na delu) — 3,8461. Kmetovalec torej plača 15.645 lir pokojninskega prispevka letno. Ženska, ki se ukvarja s kmetijstvom, pa plača praktično isto dnevno kvoto kot moški, le prispevek za MAIL je nekoliko višji (5,7693 lir namesto 3,8461 lir) ker se nanaša na manjše število delovnih dni. Vendar, kot sem že omenil, bodo nastopile bistvene spremembe z izenačenjem skupnega števila letnih delovnih dni med spoloma.
Kmečki prispevek za zdravstveno zavarovanje (kodeks 523) pa znaša za vse kategorije v miljski občini
190,10	lir dnevno (kvoti 144,50 in 45,60 lir), se pravi 29.655,6 lir letno, temu pa moramo dodati še stalni znesek 5.150 lir (kvote 2.400 lir, 2.500 lir in 250 lir). Torej kmetovalec v miljski občini plača letni kmečki prispevek v višini 50.460 lir.
Neposredni obdelovalci ostalih občin tržaške pokrajine na plačajo polovični prispevek za zdravstveno oskrbo, torej 95,05 lir dnevno ali 14.827,88 lir letno, temu pa dodamo enak stalni znesek 5.150 lir Kmetovalec npr. iz nabrežinske občine plača skupno 35.630 lir letnega zavarovalnega prispevka.
Z NOVIM LETOM VIŠJI POKOJNINSKI ZNESKI
Številni naši bralci nas sprašujejo, če bo s 1. januarjem prihodnjega leta MPS zvišal mesečne zneske raznih pokojninskih kategorij. Ta letni povišek je že običajen, saj so do letos letno povišali za 13 odstotkov prvotnega zneska, minimalne pa so skupno dvignili za polnih 13.000 lir. Višina poviška za leto 1976 ni bila še uradno objavljena v uradnem vestniku, vendar pa jo lahko že točno izračunamo v skladu z zakonom št. 160 z dne 3. junija letos, člen 9 omenjenega zakona namreč določa povišek na podlagi podatkov osrednjega statističnega urada ISTAT in se povezuje z dinamiko mezd. Minimalne pokojnine (invalidske, starostne ah družinske pokojnine podrejenih delavcev, neposrednih obdelovalcev, obrtnikov in trgovcev) se bodo z letom 1976 zvišale od sedanjih 55.950 lir mesečno na 66.950 lir. To je rezultat apliciranja odstotka
27,4	(povprečna vrednost poviška življenjskih stroškov) na osnovo 52.550 lir.
Vse ostale pokojnine pri splošnem obveznem zavarovanju pa se bodo povišale za 18.096 lir (15 «lahkih» draginjskih točk po 4.000 Ur in 12 «težkih» draginjskih točk po 1.008 lir) in za 6,9 odstotkov dosedanjega zneska.
Tudi socialne pokojnine, ki jih prejemajo revni državljani nad 65-im letom starosti, se bodo povišale od dosedanjega zneska 38 tisoč 850 Ur na 46.800 lir mesečno.
OBVESTILO
še tiste maloštevilne upokojence, ki prejemajo samostojno ali sorazmerni del jugoslovanske pokojnine in niso še podpisali pooblastila za dostavo potrebne dokumentacije, pozivamo, naj se čimprej zglasijo v našem uradu, ker je treba na delovnem in anagrafskem uradu priskrbeti potrebna potrdila in jih pravočasno odposlati na Skupnost invalidskega in pokojninskega zavarovanja v Ljubljani in Zagrebu.
vseh Američanov, padlin na področju Centralnega Pacifika. Na vsakem grobuje križ ali judovska zvezda. Na sredini pokopališča je Memorial, na stenah hodnika pa so imena padlih in 25 map z opisom borb na tem področju ter kapelica s sliko miru.
V	Manili obiščemo Fort Santiago, ki je danes narodni muzej. V to trdnjavo so že Španci zapirali rodoljube, med drugo vojno pa so tu Japonci mučiU filipinske partizane. Filipinski narod se nikoli ni udinjal okupatorju, posebno v času druge svetovne vojne so bili FiUpini torišče ostrih partizanskih borb.
Filipine je leta 1521 odkril Magellan. Med leti 1542 do 1571 se prične na otokih španska kolonizacija. Leta 1892 fiUpinska liga proglasi neodvisnost, toda Španija prepusti otočje ZDA in šele 1935. leta se osnuje prva neodvisna vlada.
Sredi Manile je kraj, imenovan intramuros, kjer so še ostanki stare španske trdnjave. Obiščemo še cerkev sv. Avguština in staro univerzo Santo Tomas, ki je bila zgrajena leta 1611. Novi predel Manile, Makati pa ima vrsto modemih zgradb in nebotičnikov. O Makatiju so nam pove-dali, da je večina zemljišča, kjer so zgradbe, last mogotca Ayale, ki je sicer dovolil gradnjo, a pobira najemnino za zemljišča.
Naslednjega dne pohitimo z avtobusom v notranjost otoka do znamenitih slapov na reki Pag-sanjan. Peljemo se po reki navzgor proti slapovom v kanujih, v vsakem po dva veslača in dva turista. Najprej kolono kanujev vleče motorni čoln, nato pa nastopijo veslači, ki so često primorani stopiti v vodo, porivati kanu in ga celo dvigati, da bi premagali ovire. Reka teče v globokem kanjonu in bolj se bližamo slapovom, bolj je voda deroča. Najprej srečamo manjši slap in končno prispemo do drugega večjega ter do korita slapu. S splavom iz bambusovih debel se peljemo prav pod slap ter stopimo v votlino za slapom. Voda je topla in kopanje v koritu slapa kar prijetno. Povratek je nekoliko hitrejši, imamo pa postanke, ko se srečamo s kanuji, ki prihajajo po reki navzgor.
V	Manili, v kraju Las Pinas poslušamo glasbo iz orgel iz bambusa, ki so stare že nad sto let pa so še vedno kar dobro u-glašene. Ogledamo si tudi program narodnih plesov v La Plaza. Filipinski narod zelo ljubi glasbo in ples. Znani sto plesi Uyaoy, Kalapati in ples z bambusovimi palicami Singkil. Pri tem plesu je treba veliko spretnosti, da plesalec ne zadene ob dolge bambusove palice, ki jih po tleh ob tak-
iiimiiitimiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiimiiiimiiimiiiiiiiiiiii
REŠITEV KRIŽANKE
VODORAVNO: 1. razpad, 6. e-litne, 11. namigovati, 14. P.D.,
16.	GORIČANI, 17. lo, 18. ara, 20. na, 21. ves, 22. Ana, 24. roka, 26. dat., 27. Agatha, 28. sholar, 29. oni, 30. biki, 33. nel, 34. Scala, 35. to, 36. Darij, 38. pesa, 39. same, 4L tiše, 42. ENI. 43. pokah, 45. oča. 46. vi, 47. rovariti, 49. en, 50. Luka, 51. ANSA,
NAVPIČNO: 1. RUPA, 2. Zn, 3. Pag, 4. Amor, 5. dir, 6. Eva, 7. lani, 8. iti, 9. ti. 10, Eros, 12. Gino, 13. očak, 15. dragoceni,
17.	letališče, 19. ananasi, 21. Valerio, 23. Atila, 24. Rab. 25. asi, 26. Donat, 31. Itaka. 32. komar, 34. spevi, 37. jeans, 39. Sova, 40. Elia, 43. pok, 44. itn., 47. Ru, 48. I. S.
tu muzike premikajo štirje člani ansambla. Ob koncu povabijo tudi nekatere navzoče ter skupno zaplešejo Singkil.
Dne 19. avgusta zapustimo Manilo ter po treh urah poleta pristanemo v Bangkoku, prestolnici Tailandije. Leteli smo ob južnem delu Vietnama ter iz aviona videli izlive reke Mekong v morje. Je že noč, ko po končanih formalnostih na letališču Don Muang prispemo v center mesta v Hotel Erawan. Prebivalci Tailandije ali Siama, kot smo ga nekoč imenovali, nazi-vajo Bangkok mesto angelov ali Krung Thep, Evropejci pravijo mestu Benetke Vzhoda zaradi reke Chao Pbya in številnih kanalov. Danes, ko so bili številni kanali zasuti, Bangkok zgublja podobnost z Benetkami.
V Bangkoku je obvezen izlet z motornim čolnom po kanalih ter obisk edinstvenega trga na svetu. Je to plavajoči trg ali Floating Market. Ker živi še mnogo prebivalcev ob reki ah ob kanalih na količjih, je ta plavajoči trg nujna potreba in je zato vedno dobro obiskovan. Reka, ki teče skozi mesto nosi ime Mae-nam Chao Phya. Dolgo ime so tujci skrajšali na Menam. Zelo zanimiv je obisk najstarejšega templja v Bangkoku Wat Arun ah tempelj
zore, kjer so posebno zanimivi o-kraski iz majolike.
Popoldne bi bili morali obiskati kraljevi dvorec, toda v trenutku, ko smo prišli do njega, je bil zaprt, ker so bile v bližini demonstracije študentov, ki so pozneje zažgali tudi del univerze, ki je na istem trgu. Tiste dni je bilo v mestu veliko manifestacij. Zaradi demonstracij je bil obisk odložen in ogledali smo si druge pagode. Turistom zelo priporočajo pozornost in odsvetujejo posebno nočne obiske mesta, ker je vedno več roparskih napadov, odkar so Amerikanci zapustili deželo.
Obiščemo tudi staro prestolnico Ayndhya, severno od Bangkoka. Mesto je postavil kralj Rama I. leta 1530 ter je bilo glavno mesto vse do leta 1767, ko so ga med vojno zasedli in popolnoma uničili Birmanci. Danes so tu ostale le ruševine velike kraljeve palače in številnih templjev. Ob vznožju vsake pagode opazimo luknje, ki so jih napadalci izvrtali, da bi prišli do zakladov. Po budistični veri, ko se začne graditi stolp, je treba dati v temelje nekaj dragocenega, ki je pa lahko tudi dragocena relikvija Bude ah njegovih MILADIN ČERNE
(Nadaljevanje na 7. strani)
«iiiiiiimiiumiiiiiiiiiniiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiifiniimiiiniiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiifiiiiiiiiiiiiiiiiiiiin*iiiiiiiiiiiB
SKLEP DOLINSKEGA DRUŠTVA ZA VARSTVO OKOLJA
Za konkretno reševanje ekoloških problemov
Glede na relativno majhno razsežnost dolinske občine, jo lahko prištevamo med najbolj industria-lirizane v Italiji, saj se na njenem ozemlju razprostira pretežni del tržaške industrijske cone. To dejstvo in pa konkretna ugotovitev, da posamezni industrijski objekti niso nameščeni po kakih racionalnih prostorskih kriterijih in zgrajeni po sodobnih tehnoloških pridobitvah glede preprečevanja o-nesnaževanja okolja ter zdravstveno neoporečnih delovnih pogojev zaposlenih, nam zgovorno dokazujeta, kakšni morajo biti zunanji življenjski pogoji v najbližjih naseljih živečega prebivalstva ter delovni pogoji znotraj posameznih objektov. To bi najbolje znali povedati delavci sami. Omenimo naj mimogrede, da zaradi takšnih neustreznih pogojev pride večkrat tudi do nezgod zaposlenih ter do resnega kvarjenja zdravja delavcev ter zadevnih izostankov z dela.
Kot odraz splošne zaskrbljenosti nad takšnim stanjem in razvojem je bilo lani ustanovljeno Društvo za varstvo okolja s posebnim ozirom na področje Brega. Med drugimi cilji si je zastavilo nalogo kritično spremljati vsakovrstne nasilne posege v tukajšnje okolje ter seznanjati javnost in pristojne upravne in oblastne ustanove o negativnih posledicah omenjenih pojavov.
Največje ekološke probleme povzročajo predvsem tile objekti: čistilnica Aquila - Total, tovarna Velikih motorjev, prekuhovalnica živalskih kosti ITLOC ter nafto-vodne naprave od rezervoarjev pa do močnih vibracij črpalk.
Danes se bomo dotaknili problema naftnih hranilnikov in njihove potencialne nevarnosti za bližnje hiše in vasi kot za celotno naiavno okolje. Požar je pokazal, kaj vse se lahko zgodi, če se pravočasno ne pomisli in ustrezno ukrepa. Vročina, ki so jo te-
daj sproščali goreči rezervoarji, je povzročila škodo na rastlinstvu daleč naokrog in bi v drugačnih vremenskih okoliščinah lahko imela vse hujše, če ne celo katastrofalne posledice na stavbe in same ljudi. Zato moramo biti odslej ze-
lo previdni in dalekovidni, da se ne bi kaj podobnega zgodilo v bodočnosti. To pa zaradi tega, ker ima družba SIOT še nezaseden večji pas zemljišča proti vasi Dolina, na katerega bo prej ali slej hotela namestiti nove naftne hranilnike. To bi pa bilo skrajno tvegano in odgovorno dejanje. S tem v zvezi naj omenimo, da nobena zavarovalnica noče zavarovati stavb in posestev za primer požara naftnih hranilnikov.
V prepričanju, da tolmačimo splošno zaskrbljenost prebivalstva, predvsem Doline in Domja, smatramo za svojo dolžnost, da na to nevarnost ponovno opozorimo javnost in pristojne oblasti, katerim priporočamo, naj v okviru svojih kompetenc storijo vse, da se prepreči postavitev novih naftnih hranilnikov pred samo naselje, napeljavo novih bencinovodov čez naše področje in vsakršno javno ali prikrito namero, da bi obstoječe hranilnike za surovo nafto uporabljali za skladiščenje raznih naftnih derivatov, zlasti čistega bencina. V primeru potrebe pa bi morali delovati vsi varnostni sistemi, ki do sedaj niso.
Stvarno obstajajo razne alternative, kako uporabiti ta vmesni pas med rezervoarji in hišami, da ne bi mogla SIOT na njem zgraditi novih hranilnikov. Lahko bi ga uredili v zaščitni zeleni pas in posadili z drevesi, uredili kot rekreacijsko področje v obliki parka in podobno ali pa uporabili v specifične kmetijske namene.
Vsakršna drugačna rešitev, ki bi dovoljevala postavljanje kakih
(Nadaljevanje na 7. strani)
12.30
12.55 13.25
13.30
14.00
17.00
17.15
17.45
18.35
18.45
19.20
20.00
20.40
21.40
22.45
18.15
18.25
18.45
19.00
20.00
20.30
21.00
22.00
8.10,
17.10
17.20
17.55
18.10
18.45
19.10
20.05
21.05
21.50
19.55
20.15
20.30
22.00
22.30
TOREK, 9. DECEMBRA 1975
ITALIJANSKA TELEVIZIJA PRVI KANAL
Joga v službi zdravstva: tedenski program Črno in belo Vremenska slika DNEVNIK
Sedem dni v parlamentu DNEVNIK
Program za najmlajše Program za mladino Rdeči panter
Poljudna znanost: V pričakovanju otrok
Nabožna oddaja. Danes v parlamentu in Vremenska slika
DNEVNIK
COLDITZ
Smo v taborišču Colditz, kjer so zaprti zavezniški ujetniki, ki so skušali pobegniti. Polkovnik Preston dobi vest, da mu je umrla žena. Njegov obup je še večji, ker ve, da so otroci ostali brez opore. Medtem se v taborišču pripravlja nov pobeg. Ujetniki so prepričani v uspeh, ker so podkupili nemškega vojaka. V prepričanju, da bo vse uspelo, ponudijo priložnost polkovniku Prestonu, da pobegne, pa čeprav bi kot najvišji častnik ne smel zapustiti taborišča, ker nosi odgovornost za vse ostale. Toda tudi tokrat nekaj spodleti in nepredviden dogodek prepreči poskus JUBILEJ
Program je pripravil Leonardo Valente in se bo nadaljeval v treh nadaljevanjih. Gre za oddajo v zvezi s svetim letom in bo govor o izvoru svetega leta ter o njegovem pomenu DNEVNIK in Vremenska slika
DRUGI KANAL
Poskusna oddaja za gluhoneme Nove abecede ŠPORTNI DNEVNIK ARHEOLOGIJA
V času ko so v Egiptu gradili eno največjih zgradb, kar jih pozna človeštvo, in sicer Čefrenovo piramido — bilo je to pred približno 5.000 leti — na Sardiniji se človek še sploh ni naselil. Arheologi bodo skušali določiti izvor ljudi, ki so prvi prišli na Sardinijo. Preveriti hočejo najbolj verjetno hipotezo, da so to bili ljudje s Pirenejskega polotoka. Morda pa so bili to ljudje iz Ligurije.
Ob 20. uri DNEVNIK
In cerca di teatro: Odin Teatret Eugenia Barbe v Salentu PLURALE FEMMMILE
Glasbena prireditev, ki jo je pripravil Filippo Crivelli, vodi pa jo Donatella Moretti
JUGOSLOVANSKA TELEVIZIJA
10.00, 11.20, 14.10 in 16.00 TV ŠOLA:
Pravopis, Zemljevidi, Računstvo, Ruščina, Učenci pred kamero, Najlepši čas, Glasbeni pouk itd.
OVČAR M NJEGOV TROP, barvni film
Vsak dan srečujemo na cesti različne pasme psov. Veliko med njimi je tudi ovčarjev — nemških, šarplaninskih, škotskih itd. Ampak le malokrat se vprašamo, zakaj se ti psi imenujejo ovčarji?
Ime so dobili zaradi svojega poklica — nekdaj so ljudem - pastirjem — pomagali pri čuvanju in vodenju drobnice,
A. Lindgren: ERAZEM M POTEPUH, nadaljevanka
Obzornik
SPLAV, film
Film prikazuje brazilsko vas, kjer prebivalci vse leto pripravljajo splav, da z njim peljejo pridelke na trg Ne prezrite: LITERATURA M FILM Risanka DIAGONALE
Iiesa cenira za uezeie v razvoju v Ljubljani — Velika produktivnost v Muri — Kako bolje izkoristiti možnosti za morski ribolov in, končno, Usposabljanje za življenje G. De Maupassant: LEPI STRIČEK Povzetek 1. zgodbe:
Georges Duroy, nekdanji francoski vojak v severni Afriki, ki se preživlja kot železniški uradnik, sreča starega tovariša iz vojaških leL Charlesa Forestiera, uspešnega političnega komen-ta tor j a pri časopisu «La Vie Francaise». Forestier prepriča svo-jega šefa Walterja, da zaposli Georgesa kot novinarja.
Georges spozna štiri ženske: gospo Walter, ki prepriča svojega moža, naj Georgesu naroči vrsto člankov o severni Afriki; Madeleine Forestier, ki mu jih, na prošnjo svojega moža pomaga pisati: prostitutko Rachel, ki ji Georges tako ugaja da mu ponudi svoje usluge na kredit, in Clotilde de Marelie, katere mož preživi le teden dni v mesecu v Parizu in tako' C1# tilde kmalu postane Georgesova ljubica.
DNEVNIK* l0tildÌna hčerka’ pa mu da vzdevek <<lePi striček»
KOPRSKA BARVNA TELEVIZIJA
Otroški kotiček DNEVNIK
Morje, celovečerni film Kako bomo živeli jutri
Rokomet, finalna srečanja, posnetek iz Kijeva
TRST A
7.15. 8.15,	13.15, 14 15.	20.15
Poročila: 7.05 Jutranja glasba;
11.35	Pratika: 12.50 Revija glasbil; 13.30 Glasba po željah; 17.00 Program za mladino; 18.15 Umetnost in prireditve; 18.30 Komorni koncert; 18.55 Jazzovski trio; 19 10 Pesnica Ljubka Šorli; 19.25 Program za najmlajše; 20.00 Šport:
20.35	Wagnerjevi «Mojstri pevci».
KOPER
6.30, 7.30, 12.30, 14.30, 17.30, 18.30, 20.30 Poročila; 6.15 Glasba za dobro jutro: 7.40 Jutranja glasba; 8.55 Plošče; 9.00 Folklora;
10.00	Otroški kotiček: 10.15 Ansambel La vera Romagna: 10 35 Prisluhnimo jim; 12.00 Glasba po željah; 14.00 Jugoslavija v svetu;
14.35	Polke, valčki in mazurke.
15.00	Popevke; 15.30 Orkester:
16.45	Nekaj poskočnih; 17 00 Ob dnevu človekovih pravic, 18.M Godalni orkester tržaške Glasbene matice; 18.35 Domači pevci. 19 00 Prenos RL; 19.30 Pisana glasba;
20.00	Melodije; 21.00 Ritmi. NACIONALNI PROGRAM 7.00, 8.00, 13.00, 15.00, 19.00 Poročila; 6.30 Jutranja glasba; 8,30 Jutranje popevke; 9.00 Vi in jaz;
10.00	Posebna reportaža; 11.30
Drugi zvok: 12.10 četrti program,
13.20	Program z M. Bongiomom;
14.05	Drobec satir; 15.30 Plošče za najmlajše; 16.30 Program za mladino; ^17.05 Radijska nadaljevan ka; 17.25 Komorna, operna, simfonična glasba; 19.30 Operni koncert; 20.20 Ponovno na sporedu z Ombretto Colli; 21.15 Radijska priredba; 22.10 Znane popevke.
SLOVENIJA
7.00, 8 00, 9.00, 13.00, 15.00, 19.00 Poročila: 6.50 Na današnji dan;
8.10	Glasbena matineja; 9.05 Radijska šola Kako naj se učim ;
9.30	Iz glasbenih šol; 10.15 Kdaj, kam, kako in po čem?; 11.03 Promenadni koncert; 12.10 Popevke;
12.30	Kmetijski nasveti; 12.40 Po domače; 13.30 Priporočajo vam...;
14.10	Pionirske igre: Dinar za
Grožnjan; 14.40 Na poti s kitaro;
15.45	«Vrtiljak»; 16.45 Dr. inž. Desan Justin: Računalniki; 17.00 Aktualnosti; 17.20 Obiski naših solistov; 18.05 V torek na svidenje!; 18.35 Lahke note; 19.40 Ansambel B. Adamiča; 19.50 Lahko noč. otroci!; 20.00 Slov. zemlja v pesmi: 20.30 I. Portč V. Frantar: «Na verne duše»; 21.15'Zvočne kaskade; 22.20 Koncert; 23.05 I. Cankar:	Erotika;
Horoskop
OVEN (od 21.3. do 20.4.) Veliko pomoč so vam ponudili, bolj malo je pa bila učinkovita. Zelo srečne ure v družini.
BIK (od 21.4. do 20.5.) Ne spuščajte se v spletke glede nekoga iz poslovne družbe. Reševanje kake nevšečnosti raje odložite.
DVOJČKA (od 21.5. do 22.6.) Stran vse skrbi, ker se bo to, kar vas čaka, dobro izteklo. Razumevanje v družini.
RAK (od 23.6. do 22.7.) V trgovini se vam nakazujejo velike možnosti. Prejeli boste prijetne vesti.
LEV (od 23.7. do 22.8.) Ne pozabljajte, da v tekmi niste samo vi. Solidarnost v vaši ožji družbi.
DEVICA (od 23.8. do 2.9.) Dobro izkoristite sredstva, ki jih imate na razpolago.
TEHTNICA (od 23.9. do 23.10.)
Krasno razumevanje s sodelavci bo vplivalo na potek poslovanja. Ne bodite tako samozavestni.
ŠKORPIJON (od 24.10. do 20.11.) Sodelavci terjajo od vas več sodelovanja. Utrdili boste položaj v družbi.
STRELEC (od 21.11. do 21.12.) Poslovni tekmec bo iskal vaše sodelovanje. Ne zanemarjajte svoje družine.
KOZOROG (od 22.12. do 20.1.) Nakazujejo se vam priložnosti, izkoristite jih. Preveč ste ponosni in odtod trenja v družini.
VODNAR (od 21.1. do 19.2.) Računajte s podporo predstojnikov. Do ljubljene osebe bodite bolj popustljivi.
RIBI (od 20.2. do 20.3.) Ne zanašajte se izključno na lastne moči, ker bi v tem primeru pogoreli. Pazite na zdravje.
SPORT SPORT ŠPORT
nogomet
DVANAJSTO KOLO D LIGE
Pro Gorizia podlegla proti Dolu pod težo golov Triestina s težavo odpravila zadnjega na lestvici
V sobotnem derbiju je Ponziana premagala Monfalcone - Tržaški Četrtoli-gaš je še bolj utrdil svoj naskok (sedaj kar pet točk pred Adriesejem)
Dolo — Pro Gorizia 3:0 (2:0)
DOLO: Fornasiero, Sdrigotti, Bisso, Dalle Carbonare, Pomaro, Moli-nari, Gelain, Zuliani, Tumiati, Elisone (Monaco), Pinton.
PRO GORIZIA: Fantini, Landò, Furlani, Martelossi, Previato, Bianco, Ridolfi, Michellut, Puntel, Sam-bogaro (Zuttion), Falesi.
SODNIK: Curii iz Milana.
STRELCI: Zuliani v 14. min., Tumiati v 44. min., Buson v 63. min. iz enajstmetrovke.
V	Dolu skorajda ni bilo mogoče prepoznati Pro Gorizie, ki je brez potrebe zgubila, in to zelo hudo, proti domači ekipi, ki je odkritje letošnjega prvenstva. Vseeno bi lahko gostje napravili kaj več, predvsem v prvem delu srečanja, ko so imeli možnost, da preidejo v vodstvo. Bolj točni pa so bili domačini iz Dola, ki so realizirali z Zulianijem in izzvali ostro reakcijo Pro Gorizie. Ta je kmalu prevzela v svoje roke sredino igrišča, kljub temu pa ji ni uspelo, da bi prišla do izenačenja. Minuto pred počitkom pa je Ridolfi podal nazaj svojemu vratarju, kar je dalo Dolu možnost, da je podvojil s Tumiatijem. Srečanja je bilo tako praktično konec.
V	drugem delu igre niso napravili Goričani ničesar, da bi skrčili razdalje, tako da je bila pobuda stalno v rokah domačinov, ki so neprestano pritiskali in tretjič pretresli mrežo gostov, tokrat z 11-metrovko Buso-na. Najstrožjo kazen je sodnik dosodil, ker je goriška obramba podrla na tla Tumiatija v svojem kazenskem prostoru. S tem porazom so Goričani spet zdrknili na dno lestvice, kjer jim delata družbo še Bas-sano in Legnago.
Triestina — Bassano 1:0
Triestina:	Vaisecchi, Lucchetta,
Zanini, Politti, De Luca, Monticelo, Andreis, Fontana, Goffi, Foresti, Dri. 12 lanza, 13 Berti, 14 Ludwig.
BASSANO: Magrin, Bizzotto, Cal-legher (60. min. Miolo), Ambrosi, Gemo, Primon, Sandri, Borsaio, Mestriner, Gallina, Rigo, 12 Bernardi H, 13 Bernardi I.
STRELEC: 80. min. Lucchetta.
GLEDALCEV: 8.000
Triestina se je morala pošteno potruditi, da je spravila na kolena trdoživi Bassano. Odločilni gol je namreč padel šele deset minut pred koncem tekme po zaslugi branilca Lucchette, potem ko je krilec Rigo
zgrešil na sredini igrišča predložek dali in popustili. Nasprotno: v pr-in poslal žogo izven igrišča. Z ro- i vem delu igre so celo ustvarili ne-
kama je Fontana podal Lucchetti, ki je v sprintu prehitel dva nasprotnika, se predstavil popolnoma sam v kazenskem prostoru gostov in z močnim strelom zatresel mrežo ter s tem zagotovil Triestini šesto zaporedno zmago.
Sicer pa je treba priznati, da bi lahko bila zmaga Tržačanov tudi izdatnejša. Vendar so «rdeči» začeli igrati precej neorganizirano, predvsem na sredini igrišča, kjer se nista znašla Foresti, katerega je kril Ambrosi, in Politti, katerega je kot senca zasledoval solidni Gallina. Srečanje je imelo praktično dva o-braza.
V prvem delu je Triestina igrala podrejeno vlogo, prepričana, da bo nasprotnik prej ali slej popustil. Tržačani pa so se morali kmalu sprijazniti, da nasprotnik ni tako šibka ekipa, kot je zgledalo, saj ima v svoji sredi nekaj talentiranih nogometašev, ki se niso nikoli pre-
kaj nevarnih akcij. Bassano je i-gral le z enim (Mestriner) pravim napadalcem, ki ga je nadzoroval Zanini. Občasno pa je Mestriner ju priskočil na pomoč Rigo. Sandri je igral vlogo zveze in zato je Lucchetta bil popolnoma prost in je imel tako možnost, da se je večkrat podal v napad, saj ni znal Borsati pokrivati nastale praznine na desni strani igrišča Bassana. V prvem delu igre je imela sicer Triestina izredno priložnost, da podvoji, ko ji je sodnik zaradi očitne roke Sandrija dosodil 11-metrovko, vendar je Foresti streljal vratarju v roke.
V nadaljevanju se je stanje na igrišču popolnoma spremenilo. Triestina je odločno prevzela pobudo in pritisnila goste v njihov kazenski prostor. Prisostvovali smo pravemu masovnemu pritisku Triestine, ki je z vseh strani oblegovala vratarja Magrina, katerega je v 21. minuti na lep Goffijev strel z gla-
iMuiiiiiiiiiiiHiHuiiiiimiiiiiimmiiiiuiiiiiumiiiiiiiuiiiiimiiiimiiiiimiimmiiHimimmimiiiimiiiiiiiiii
ROKOMET
V ITALIJANSKEM PRVENSTVU
Duina je bila letos prvič ob obe točki
Jàgermeister je bil premočan nasprotnik za devinske rokometaše
Triestina je po zmagi (šesta zaporedna) proti Bassanu povišala svoj naskok na pet točk prednosti pred drugouvrščeno Adriese, katero je Legnago, ki je po 940 minutah suše vendarle prišel do gola, prisilil na remi. Zamenjava trenerja je torej prinesla srečo predstavnikom Le-gnaga.
Do presenečenja je tokrat prišlo v deželnih derbijih, kjer je Ponziana v Tržiču presenetljivo premagala raztreseni Monfalcone, ki ni pod vodstvom trenerja Russa še zmagal. Ugnano pa je prav tako v gosteh zadal Pordenonu peti prvenstveni poraz, zaradi katerega se je stolček trenerja Galeoneja precej zamajal.
Precej vroč je postal tudi stolček goriške dvojice Tumburus -Zoratti, saj je Pro Gorizia doživela v Dolu visok poraz in s tem so Goričani zdrsnili skupaj z Bassanom na rep lestvice.
Znatno pa si je izboljšal položaj Coneglianese, ki je v Chie-vu presenetil domačine, ki so v zadnjih štirih tekmah ostali praznih rok. Pomembno zmago je izbojevala proti Portogruaru Montebelluna z običajno 11-metrovko (osmo v tem prvenstvu), medtem ko se je moral Audace proti Sampietreseju zadovoljiti z remijem. Tudi Mestrina ni šla proti novincu San Donò preko delitve točk.
B. R.
Duina — Jàgermeister 18:19 (7:10)
DUINA: Callegaris (Panzin), Scro-petta, Lo Duca, Bartole 2, Bandelj 2, Zippol 1, Piščanc 9, Pellegrini 2, Pisani, Fortunati 1, Calcina 1.
JÀGERMEISTER: Calandrini (Scarponi), Da Rui 10, Verdolini 2, Cimini, Di Donato, Tullj 2, Ordimelli, Marini, Cordoni 1, Giusti 3, Mala-secca 1.
SODNIKA: Bassetto in Di Moietta iz Rima.
Rokometaši Duine so v nedeljo o-kusili na domačem terenu prvi letošnji prvenstveni poraz. Ta trenutni zaostanek je verjetno nekoliko razočaral številne ■ navijače, ki so bili : prepričam, da se .bo letos Duina polastila naslova državnega prvaka, ki ji je lani ušel. Vendar pa je treba pomisliti, da se ekipa letos pomlajuje in da vodstvo vključuje v moštvo nove igralce, ki se morajo še privaditi na igranje v tako zahtevnem prvenstvu. Kljub tesnemu porazu pa ni ekipa razočarala, saj je igrala proti nevarnemu nasprotniku, ki je imel gonilno silo v nekaterih posameznikih, ki so se posluževali predvsem protinapadov. In prav ti so pogubili Devinčane, ki so gostom darovali vse preveč žog. Poleg tega, da so bili v ekipi Duine nekateri mladi igralci, ki se morajo še privaditi na okolje prvenstva, pa se niso popolnoma izkazali standardni rokometaši, največkrat zaradi poškodb.
PLAVANJE
Veljko Rogošič, petkratni svetovni prvak v plavalnem maratonu, se vestno pripravlja za nastop na dveh pomembnih plavalnih tekmovanjih, ki bosta januarja in februarja v Argentini ter v Kolumbiji. 34-letni Splitčan se pripravlja in vadi vsak dan, kljub hladnemu vremenu. Poleg teh dveh nastopov pà namerava splitski maratonec prihodnje leto preplavati Rokavski preliv in razdaljo med Koprom in Ulcinjem (!).
vo rešila vratnica. Po stalnem pritisku pa je deset minut pred koncem prišlo do odločilnega zadetka in Tržačani so spet odnesli dve dragoceni točki.
B. R.
Ponziana — Monfalcone 2:0 (0:0)
MONFALCONE:	Geretti, Kuk,
Fabris, Bertini, Zelesnich, Sgubin,
Chelleri, Mussin (Dilena), Truant,
Feresin, Zulich.
PONZIANA:	Nagris, Gattonar,
Bembo, Olivier, Del Piccolo, Vec-chiet, Gramola, Peris, Lenardon,
Dalle Crede.
SODNIK: Mele iz Bergama.
STRELEC: Peris v 30. in 40. min. drugega polčasa.
V sobotnem deželnem derbiju D lige je Ponziani uspelo, da je z dvema zadetkoma Perisa odpravila Monfalcone, ki je igral pod poprečjem. Tržaški igralci so v soboto dokazali, da znajo igrati tudi dobro, saj je njihova zmaga povsem zaslužena. Ponziana je začela srečanje skromno, s časom pa je začela prihajati do izraza in s svojimi napadalnimi akcijami stalno o-grožala Tržičane. Njeno naporno delo se ji je tudi obrestovalo, saj je brez težav proti koncu srečanja dvakrat pretresla mrežo domačinov in s tem dokazala, da je sposobna tudi jasno igrati, če le hoče. Zgleda, da se je trenerju Sadarju končno vendarle začelo obrestovati njegovo delo.
LESTVICA
NAJBOLJŠIH STRELCEV D LIGE
10 golov: Gaietti (Montebelluna)
6 golov: Goffi (Triestina)
5 golov: Paesanti (Adriese) in Bra-gagnolo (Mestrina)
4 goli: Fermenti (Audace), Gregora-ti (Chievo), Buson (Dolo), Politti in Andreis (Triestina), Pellizzari	o”’
(Ugnano), Geretto (Portogruaro), CeCCottl 2’ Zovatto-Toffanin (Mestrina)
3 goli: Meroni (Audace), Del Favero (Mestrina), Moro (San Dona),
Leonarduzzi in Vianello (Coneglianese), Foresti (Triestina), Mestriner (Bassano), Trentin (Ponziana).
B. R.
Borovi košarkarji Sergij Sancin, Robert Klobas in Igor Luksa
V PROMOCIJSKIM KOŠARKARSKIM PRVKSIVU
Bon vci zmagali proti Albi v zadnji minuti
Fabjan in Guštin odločilno doprinesla k zmagi
Bor — Alba Krmln 70:66 (31:28)
BOR: Kapič 10, Fabjan 20, Sirk (k) 3, Lisjak 3, Francia 4, Guštin 22, Oblak, Hrvatič 4, Kralj 4.
ALBA: Pešce 2, G. Drius, Cucut, L. Drius 21, Persoglia 8, Ambrosio 8, Žago 15, Gratton 6, Figar 6, Fer-roli.
SODNIKA: Verdoliva in Trevisani
^ CrOflOG
PROSTI METI: Bor 4:18, Alba
12:21.
PET OSEBNIH NAPAK: Ambrosio in Francia.
Kljub izredno slabi igri in začetniškim napakam je Bor v poslednjih trenutkih le iztržil zmago proti zad-njeuvrščeni Albi. Čeprav je manjkalo nekaj standardnih igralcev, bi morali borovci v normalnem stanju to tekmo osvojiti z vsaj dvajsetimi koši razlike. V začetku je res zgledalo, da bo tako: «plavi» so predvsem po zaslugi razigranega Guština zadevali koš za košem in Se tudi v obrambi dobro vedli.
Nenadoma pa se jim je nekaj zataknilo. Predvsem je bil za naše fante odločilen nasprotnikov «preš-
liiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiuuviiiiimiiiiiiiiiiiiliiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiirmiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiniiiiiiiiiiiiiiiimiiii
KOŠARKA
V ITALIJANSKI A-2 LIGI
PREMOČ POD KOŠI JE BILA ODLOČILNA ZA TRŽAČANE
Goriška Patriarca podlegla prav pred zaključkom tekme
Pali. Trieste — Duco Mestre 78:72 (38:38)
PALL. TRIESTE: Taylor 25, Forza 19, Oeser 5, Meneghel 6, Jacuzzo 1, Millo 10, Pozzecco 8, Bubnich 2,
DUCO: Cartwright 31, Villalta 17, Dalla Costa 4, Pacco 1, Bertini 6, Suzzavo, Borghetto 9, Palombo 4, Corradin, Cunetta.
SODNIKA: Ciampaglia iz Neaplja in Rosi iz Rima.
PROSTI METI: Pali. TS 14:18, Duco 12:20.
V PRVEM KOLU MOŠKE ODBOJKARSKE C LIGE
«Plavi» so dobro začeli prvenstvo: premagali so lanskega drugoligaša
Borovci so nasprotniku prepustili le drugi niz
CUS Benetke
1:3
(9:15; 15:9; 8:15; 10:15)
CUS: Spadani, Gramola, Santi, Guiduzzi, Roccabella, Cestaro, Vezzo, Brusegan, Trinco, Francesconi. BOR: Fučka, Kodrič, Može,. Kralj,
Neubauer, Požar, Špacapan, Vodopivec, Zadnik.
SODNIKA: Benassi in Vianello; zapisnikar: Petenello.
Bor je začel prvenstvo na najboljši način. V otvoritveni tekmi proti lanskoletnemu drugoligašu je
Ženska odbojkarska ekipa nabrežinskega Sokola
v gosteh osvojil prvi par točk. Domača ekipa CUS se je sicer nekoliko prenovila, razpolaga pa z mladimi in visokimi odbojkarji, ki so lahko vsakomur nevarni. Kljub temu je bila zmaga «plavih» neoporečna in izražena s preskromno razliko. Razen v setu, ki so ga morali prepustiti nasprotniku, so imeli slovenski odbojkarji pobudo stalno v svojih rokah. Njihova premoč je bila sad odlične igre ob mreži, kjer so bili Zadnik in ostali nerešljiv problem za beneške visokošolce.
Začetek srečanja je pripadel domačinom, ki so povedli s 7:3. Ko pa so se borovci otresli začetne treme, se je stanje na igrišču povsem spremenilo in seta je bilo kmalu konec. Obratno pa je bilo v drugem nizu: Bor je povedel, CUS pa je prišel do petnajstice. Zadnja dva seta so «plavi»odločili v svojo korist že na začetku. Ob visokem vodstvu in predvsem odlični igri Tržačanov je bilo pred zaključnim žvižgom zelo dobrega sodnika iz Trenta jasno, da gresta prvi dve točki tega j prvenstva v Trst.
1	Mig
V čast številni publiki in nogometašem Triestine, ki so se tega dne z njimi pobratili, so tržaški košarkarji v precej lepi tekmi premagali Duco, ki je pred pričetkom prvenstva veljal za enega izmed favoritov. Gostujoča ekipa pa je prikazala precej medlo igro: reprezentant Villalta ni povsem opravičil svoje slave, A-meričan Cartwright ima sicer točen met, je pa prelahek, da bi uveljavil svojo višino pod košem, ostali pa so le poprečni drugoligaški igralci.
Ekipi sta si bili enakovredni do polovice drugega polčasa, ko so si Tržačani nabrali nekaj točk prednosti in jih do konca tudi obdržali. Domačini so tokrat uveljavili svojo premoč pod košem, kjer sta Taylor (2,06 m) in Millo (2,01 m) povsem nadkrilila Cartwrighta (2,10 m) in Villalto (2,03 m). Poleg tega je danes zelo dobro zaigral Forza, ki je premostil slab trenutek, v katerega je bil zabredel v zadnjih časih.
Oba sodnika sta bila precej nezanesljiva.
Marko
Fag — Patriarca	75:73
(41:39)
FAG: Riccardi, Cioffi 11, Scoda-volpe 5, Kenney 18, La Forgia, Abbate 2, Romano 13, Abate, Fucile 17, Musetti 9.
PATRIARCA: Savio 4, Furlan 7, Marušič, Garrett 16, Soro 2, Grego-rat, Ardessi 11, Fortunato 6, Fle-bus 11, Bruni 16.
SODNIKA: Solenghi in Paronel-li iz Milana.
PROSTI STRELI: Fag 21:30, Patriarca 15:30.
Goriška Patriarca jè v preteklem kolu košarkarskega prvenstva A-2 lige podlegla Neapeljčanom le sedem sekund pred zaključkom, ko sta imeli obe ekipi enako število točk. Vendar pa sta dva prosta meta dosojena domačinom, bila odločilna za dokončni izid srečanja. Srečanje je bilo izredno borbeno in je imelo velik pomen, posebno za goriške košarkarje. Vendar pa je slabo sojenje pokvarilo celoten spopad.
Prvi polčas je bil popolnoma e-nakovreden in ekipi sta se vrstili v vodstvu. Tudi v začetku zadnjih dvajsetih minut se stanje ni spremenilo, vse do zaključnih sekund, ko sta odločila dva prosta strela, ki sta ju sodnika dosodila zaradi prekrška nad Fucilejem. Ta je stre-
ljal v koš in obakrat realiziral. Patriarca je takoj reagirala. Savio je streljal od daleč, vendar se je žoga odbila od košovega obroča, nakar je žogo ujel Garrett, poslal v koš in tako v teoriji remiziral, vendar sta sodnika smatrala, da je Američan realiziral po zaključnem žvižgu in Goričani so se morali tako zadovoljiti s porazom.
V mednarodnem telovadnem srečanju je Poljska premagala Italijo s 548,55:548,30. Med posamezniki je bil najboljši Poljak Szayna.
sing», proti kateremu niso našli pravilnega orožja. Poznalo se je, da našim košarkarjem primanjkuje prisotnost izkušenega «playmakerja», ki bi jih znal voditi v kritičnih trenutkih. Zgrešili so tako vrsto podaj in napravili precej drugih neumnih napak. Nasprotniki so se vedno bolj bližali in proti polovici drugega polčasa celo povedli. V splošni zmedi je le Fabjan ostal trezen in tako rešil svoje društvo poraza. Prav v poslednji minuti so namreč borovci prehiteli nasprotnike in tako obdržali prvo mesto na lestvici.
Marko
NOGOMET
V C LIGI
Pravičen remi za Udinese
Lecco — Udinese 1:1 (1:0)
Udinese je v prvenstvu C lige v nedeljo igrala v Leccu, kjer se je že po devetih minutah igre znašla z golom v lastni mreži. Videmčani so morali nato zasledovati in šele v 79. minuti jim je uspelo, da so remizirali z Bozzo, proti koncu tekme na so skoraj zmagali, ko so za las zgrešili že gotov zadetek. V videmskem moštvu je tudi tokrat prišla do izraza neorganiziranost in nekoncentriranost v prvih minutah srečanja, ki so bile zanj pogubne. V zadnjih nastopih se je namreč že večkrat pripetilo, da so njegovi nasprotniki prišli do gola še preden so se «belo-črni» igralci zavedeli, da je igra že v teku. Proti Leccu pa bi bila vsaka njihova zmaga nepravična, saj niso, razen v zaključnem delu srečanja, pokazali nič zanimivega. Zablesteli so le v zadnji polovici drugega polčasa, ko so remizirali in zgrešili gol. Vendar pa bi bili obe točki zanje preveliko plačilo.
Športno društvo Zarja iz Bazovice priredi jutri, 10. t. m. v Bazoviškem domu družabni večer z Aljošo Žerjalom, ki bo predvajal nekaj svojih uspelih filmov.
Sledilo bo nagrajevanje fotografskega tekmovanja.
VABLJENI!
Prejšnjo sredo je bil v Lonjerju letošnji redni občni zbor ŠD Adria. Na zgornji sliki je delovno predsedstvo med branjem poročil, na spodnji pa novi odbor, ki bo upravljal društvo v prihodnji sezoni
II !!
Maj v deželi Sovjetov
ONKRAJ KAVKAZA »
Ena izmed opaznih lastnosti, ki so značilne za sodobno gruzinsko književnost, in to je treba priznati, je tudi v tem, da ne razkriva duhovne lepote ljudi samo v njihovih odnosih z zunanjim svetom, temveč tudi pozorno analizira njihov notranji svet. To zanimanje za duševni svet človeka je značilno za številna dela naše sodobne književnosti.
Še bi lahko veliko govoril o naši sedanji literaturi, o njenem zgodovinskem žanru, o lirizmu pa tudi hudih problemih, ki tarejo nas vse, tako mlade in stare, vendar se mi zdi, da samo naštevanje imen in naslovov v zadnji konsekvenci ničesar ne pove. To je lahko samo bežna, kratka informacija in nič več. Knjige, oziroma literaturo pa je treba brati in šele po branju si lahko ustvariš določeno podobo ali vtis o neki književnosti in zato za konec lep, a star in dober nasvet : dali ti bomo nekaj naših literarnih del, sicer v ruskem prevodu, preberi jih in si nato sam ustvari svojo sodbo in mnenje o naši književnosti, ki je stara, lepa za nas in jo tudi zato vsi beremo in ljubimo,» je končal Nikolaj svoje «zadnje predavanje» o gruzinski književnosti. Hvaležen sem mu bil za vse infor-
macije, ki mi jih je dal o njej, še bolj hvaležen pa sem mu tudi za nekatere knjige, ki mi jih je izročil ob slovesu
Pogled na Tbilisi z. gore Miacmiude
in priznati moram, da sem večino teh «gruzinskih» knjig v ruščini tudi že prebral. In nisem bil razočaran. Razkril se mi je v teh knjigah res nov svet, svet onkraj Kavkaza, trenutno daljni in neznani svet, ki pa je prav s pomočjo knjige postal tako blizu, tako drag in tako razumljiv, saj smo končno povsod isti ljudje — tokraj in onkraj Kavkaza.
Slavnostna večerja se je bližala h koncu. Gostitelji so vstali in začelo se je medsebojno, tradicionalno obdarovanje, ki je tako značilno za Sovjetsko zvezo, za Gruzijo pa še posebej. Ko smo izmenjali darila, je vstopil v banketno dvorano še kuhar s tradicionalno visoko belo kapo in beli obleki ter celotno strežno osebje. Prišli so nas pozdravit in tako naši gostitelji kot mi smo se posebej rokovali z vsakim posebej, zlasti pa z glavnim kuharjem ter mu tudi tako, s stiskom roke, izrazili zahvalo, da nas je tako dobro, okusno in odlično pogostil.
Potem smo stopili v temo na teraso in uzrli globoko spodaj razsvetljeni Tbilisi. Podoba je bila čarobna in enkratna.
«Majakovski je dejal,» je zašepetal Nikolaj, «da je to podoba obrnjenega zvezdnega neba, in, kot je znano, je bil Majakovski rojen pri nas, v Gruziji in zato je tudi ljubil naše mesto.»
Vmešal se je podžupan Gabrijel. Videl je, da smo vsi očarani nad lepoto nočnega Tbilisija, ki je ležal globoko pod nami in milijone lučk je v najrazličnejših barvah u-tripalo spodaj, ceste in bulvarji pa so bili podobni neštetim rimskim cestam na tem nočnem, zemeljskem tbilisijskem nebu, pa je rekel:
«Ali veste, kako je bil navdušen nad Tbilisijem leta 1858 znani francoski pisatelj Dumas oče, ko je obiskal naše mesto? Zapisal je: In glejte, Tiflis!... Ta novica je bila takšne vrste, kot če bi nam rekli: glejte — Saturn.
Ali: glejte, Merkur. Kajti mi smo mislili, da je Tifli planet... »
Morda je bil Tiflis ali sedanji Tbilisi za avtorja Grof' Monte Christa zares takrat, pred dobrim stoletjem take daleč kot kakšen planet, toda zdaj je ležal v mirni majsk noči globoko pod nami kot dobro, znano mesto, ki nam i< bilo tako blizu in nekaj tisoč kilometrov zračne črte oc pobratimskega mesta Ljubljane vsekakor zdaj in ta hi: v dobi reaktivcev in vesoljskih raket zares ni več pred stavi j alo nobene razdalje, ne časovne, še mani pa či<ur zemeljske, oziroma zračne...	J 1
TBILISI — MOSKVA
Torek, 13. maja
Zadnje jutro v Tbilisiju ni obetalo sončnega dne. 2c navsezgodaj je začel spet padati majski dežek in tako po zajtrku sem začel pisati svoj članek, ali bolje člančič za Nikolaja. Na drugem koncu mize pa je Stane prav take
ruščino^ Č ane^’ ^ nai bi ga potem takoj prevedel \
Svojemu člančiču sem dal naslov «Kultura nam po
;• tV Tm sem ^ajprej spregovoril nekaj c kulturi kot tistem fenomenu, ki je v zgodovini marsikate rega malega naroda tako našega, kot tudi gruzinskega pomagal premagovati zgodovino in njene krute udarce hkrati pa ohranjal nacionalno zavest in tako kljub krivič nemu očitku nezgodovinskosti malega naroda, vendar bi zgodovina, pa čeprav brez vladarjev in osvajanj, zato pa 2 možmi peresa m kulture. Ob koncu pa sem omenil d: je prav v tistem času izšla v Ljubljani tudi prva knjigi iz gruzinske^ književnosti, izbor iz poema «Vitez v tigrov kozi» najveejega gruzinskega klasika šote Rustavelija
[Nadaljevanje sledil
SMUČANJE
SMUK V VAL B ISERU
KANADČAN KEN READ PRESENETIL ITALIJAN PLANK ODLIČEN DRUGI
Favorit Avstrijec Klammer padel ■ Thdni in Read vodita na lestvici za SP
VAL D’ISERE, 8. — S tekmovanjem v smuku moških se je končala prva uradna preizkušnja najboljših smučarjev na svetu.
Za prvo presenečenje so to pot poskrbeli zastopniki Kanade, od katerih so se kar štirje uvrstili med deseterico najboljših. Največje presenečenje pa je nedvomno pripravil mladi Read. Startal je kot prvi in obenem dosegel tudi najboljši čas, ki je vzdržal vse napade ostalih najhujših tekmecev.
Prvi favorit in najhitrejši s treninga Avstrijec Klammer je imel precej smole, saj je precej nevarno padel v zadnjem ovinku pred ciljem. Tako je lanski najboljši tekmovalec v smuku moral odstopiti. Enaka usoda je doletela še tri smučarje prve jakostne skupine: Italijana Strickerja, Švicarja Berthoda in Norvežana Hakerja. Od 68 jih je srečno prismučalo na cilj deset manj. Med temi sta bila tudi dva Jugoslovana Andrej Koželj in Ajdin Pasovič. Vsekakor pa velja poudariti, da je uspen teh dveh tekmovalcev dober, pa čeprav je bil Koželj 43. in Pasovič 51., kajti oba sta tekmovala brez pravega treninga za smuk. S prvim smukom sta se srečala šele v tem francoskem alpskem smučarskem središču.
Odličen drugi je bil Italijan Herbert Plank, pred Švicarjem Russijem in drugim najboljšim Kanadčanom Irwinom. Hudo napako je napravil prav v zadnjem delu proge Švicar Grissmann, ki je imel za kasnejšim zmagovalcem samo 41 stotink sekunde zaostanka. Izgubil je pravo smer proge in tako se je moral zadovoljiti s petim mestom.
V tekmovanju za svetovni pokal vodita Italijan Gustav Thoni in Kanadčan Read s 25 točkami pred Stenmarkom (Šved.) in Piankom (It.), ki imata po dvajset točk.
VRSTNI RED Read (Kan.)
Plank (It.)
Russi (Švi.)
Irwin (Kan.)
Grissmann (Av.)
Roux (šv.)
1.
2.
3.
4.
5.
6.
2’04”97
2’05”58
2’05”62
2’05”78
2’06”23
2’06”77
SLALOM ZA EP
Neureutherju prve točke
FLAINE, 8. — Za prvi slalom v tekmovanju za evropski pokal letošnje sezone, ki ga je dobil Nemec Christian Neureuther, je bila izred-
na izenačenost tekmovalcev. Samo tekmovanje je bilo izredno dolgo, saj se je končalo skoraj v mraku. Vsekakor pa je pomerilo moči nič manj kot 120 smučarjev.
Po prvem teku je vodil Nemec Schlager, presenetljivo za njim pa je bil mladi Šved Strand. Na dobrem mestu je končal prvi tek tudi kasnejši zmagovalec, s tretjim časom ter Italijan Nogler in Američan Steve Mahre. Izmed peterice Jugoslovanov, ki so startali, sta se uvrstila Križaj in Gašperšič, medtem ko so bili ostali brez uvrstitve.
VRSTNI RED
1. Neureuther (ZRN) 115”70, 2. Mahre (ZDA) 116''56, 3. Schlager (ZRN) 116”57,	4. Nogler (It.)
116”68, 5. P. Mahre (ZDA) 116”71, 6. Strand (Šv.) 116'’82, 7. Heidegger (Av.) 117”21, 8. Morgerstern (Av) 117"74, 9. Roche (Fr.) 117”58, 10. Johanessen (Nor.) 117”71. . .	35.
Križaj (Jug.) 119”55______ 48. Ga-
šperšič (Jug.) 121”12.
ATLETIKA
Cindolo 4. v Fukuoki
FUKUOKA, 8. — Na mednarodnem maratonskem teku v tem mestu je Italijan Giuseppe Cindolo osvojil odlično 4. mesto.
V hudi konkurenci je zmagal Kanadčan Drayton pred Avstralcem Chettleyem. Tretji je bil Američan Rogers.
PO JESENSKEM DELU PRVE JUGOSLOVANSKE NOGOMETNE LICE
Partizan pred Crveno zvezdo Olimpija na «zlati sredini»
Rekordno število golov med tekmo Željezničar-Rijeka (kar osem)
Nogometaši Partizana iz Beo- starega dve leti. Drugi rekord le-. bi lahko bila še bolj izrazita. Prvi
grada so prvaki jesenskega dela 30. jubilejnega jugoslovanskega nogometnega prvenstva. Nogometaši Partizana so v sedemnajstih prvenstvenih tekmah zbrali 25 točk, e-no več kot mestni tekmec Crvena zvezda, dve več kot lanski prvak Hajduk iz Splita ter tri pred Dinamom iz Zagreba. To naj bi bila obenem tudi «velika četverica» letošnjega jubilejnega prvenstva.
Zadnje kolo jesenskega prvenstva je prineslo tudi dva rekorda. Vratar Dinama Stinčič je v derbiju z Zvezdo dobil prvi gol v 58. minuti igre, potem ko je svojo mrežo u-spešno branil pred nasprotnikovimi zadetki kar 758 minut ter tako za 7 minut izboljšal rekord Meškoviča
tošnjega prvenstva je bil dosežen na Koševu. Domači Željezničar je premagal Rijeko s 5:3, kar pomeni, da je bilo doseženih skupno osem zadetkov in gledalci so nedvomno prišli na svoj račun. Strelec prvih
llllllllllllllIllIllIllIlllIllllllllllllllllllllUllllIlIllllIIIlilIllllllllllllllllllllIlllllllllllllimillllllliHllllllIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIfllllllllllllllllllllllllllllllllB
NOGOMET •;	/
1. ITALIJANSKA LIGA
SPREMEMBA NA VRHU LESTVICE: NEAPELJČANI PRED JUVENTUSOM
V milanskem derbiju zmaga Benettija in tovarišev - lazio predzadnji
V	8. kolu prve italijanske nogometne lige so bili na sporedu kar štirje derbiji.
V	Rimu je Lazio sprejel v goste Napoli. 74.000 navijačev je pozdravilo obe ekipi in še posebno trenerja Maestrellija, ki je okreval po težki bolezni in tako spet prevzel vodstvo Lazia, potem ko je rimski klub odslovil Corsinija.
Veliko slavje torej pred tekmo, a toliko večje razočaranje po končnem sodnikovem žvižgu. Napoli je namreč zmagal z 1:0 (gol je dal Boccoli-ni). Lazio je tako na predzadnjem mestu lestvice, Napoli pa se je celo povzpel na prvo mesto pred Juven-tusom.
Turinski derbi se je namreč odločil v korist varovancev trenerja Radiceja. Mlado moštvo Torina je očitno jurišalo na zmago, kajti poraz bi pomenil za Pulicija in tovariše morda dokončno izločitev iz borbe za državni naslov. Oraziani in Pulici (iz enajstmetrovke) sta premagala Zoffa in Torino se je tako povzpel na tretje mesto na lestvici.
Milanski derbi se je odločil v ko- (Napoli), Čausio (Juventus), De rist Benettija in tovarišev. Predsed-1 Sisti (Fiorentina), Oraziani (Tori-pik Rivera ni stopil na igrišče in no), Boccolini (Napoli), Riva (Ca-
Gustav Thoni, favorit za osvojitev tudi letošnjega smučarskega SP
celotno moštvo je tako zaigralo bolj sproščeno in samozavestno. Zmagoviti gol pa je dal Villa, ki je v svoji karieri prebredel že več društev in je tako v nedeljskem derbiju spet zaslovel.
In še derbi dveh največjih «pokrajinskih enajsteric». Cesena in Bologna sta se razšli brez gola. Trenutno sta na četrtem mestu z devetimi točkami.
Na repu lestvice pa je še vedno Cagliari, ki je v Genovi proti Samp-dorii izgubil z 2:1, pa čeprav je Riva Sijajno igral in tudi dosegel krasen gol.
Korak naprej na poti za rešitev je napravila tudi Fiorentina, ki je v okrnjeni postavi odpravila Romo z 2:0.
V Rimu 74.000 gledalcev
Največ gledalcev je bilo v nedeljo v Rimu, in sicer 74.000. Lazio je tako vnovčil ‘kar 221.725.000 lir. Najmanj gledalcev pa je bilo v Comu (le 7.000 za 12.293.000 lir).
V	8. kolu so dosegli 12 golov. Dosojeni sta bili dve enajstmetrovki. V tekmi Torino - Juventus je Pillici realiziral, v srečanju Perugia - Verona pa je Scarpa zgrešil strel iz 11 metrov.
Noben igralec ni bil izključen.
Pet ekip je zmagalo pred lastnim občinstvom (Fiorentina, Milan, Perugia, Sampdoria in Torino). Dve srečanji sta se zaključili z remijem (Cesena - Bologna 0:0, Como - Asco-li 0:0). Le ena ekipa je zmagala v gosteh in sicer Napoli, ki je odpravil Lazio z 1:0.
Ekipa 8. kola
V	nedeljskem kolu 1. italijanske lige je več nogometašev igralo v reprezentančni formi. Reprezentanca tega kola pa naj bi bila naslednja: Soperchi (Fiorentina), Roversi (Bologna), Anquilletti (Milan), P. Sala (Torino), Bet (Milan), Burgnich
Cesena — Bologna	X
Como — Ascoli	X
Fiorentina — Roma	1
Lazio — Napoli	2
Milan — Inter	1
Perugia — Verona	1
Sampdoria — Cagliari	1
Torino — Juventus	1
Avellino — Palermo	1
Sambenedett. — Brescia	1
Taranto — Genoa	X
Pro Vasto — Messina	X
Reggina — Crotone	1
KVOTE
13 — 852.900 lir 12 — 49.400 Ur
gliari).
Cagliar! brez Giagnonija
Bivši trener Milana Giagnoni, ki je trenutno prost, ni sprejel ponudbe Cagliarija, da bi prevzel mesto tehničnega direktorja. Cagliari je trenutno na dnu lestvice in Giagnoni je izjavil, da je on le trener in ne «čarovnik», da bi lahko rešil sardinski klub pred izpadom iz lige.
HOKEJ NA LEDU
CORTINA D’AMPEZZO, 8. — V 6. kolu 1. italijanske lige v hokeju na ledu so dosegli naslednje izide: Alleghe - Merano 7:2; Brunice -Asiago 3:5; Renon - Auronzo 9:1; Cortina - Gardena 2:4.
LESTVICA
Alleghe, Gardena in Cortina 8; Bolzano in Merano 7: Renon 6; A-siago in Auronzo 2; Brunico 0.
Drago Vabeč, steber Dinama iz Zagreba in velika nada jugoslovanskega nogometa
treh zadetkov za sarajevsko enajsterico je bil Galonja.
Ljubljanska Olimpija je tekmo sicer izgubila na stadionu JLA. številni gledalci, ki so si ogledali srečanje med jesenskim prvakom Partizanom in Ljubljančani, niso bili najbolj zadovoljni. Domačini so o-svojili dve dragoceni točki z zadetkom Bjekoviča, ki je bil obenem tudi edini. Gostje pa res niso igrali podrejene vloge in mirne duše lahko rečemo, da so zaslužili najmanj točko. Imeli so nekaj lepih priložnosti', najbolj zrelo pa Hodžič. Nogometaši Crvene zvezde so odpravili nevarni Dinamo s klasičnim 2:0. Lanski prvak Hajduk je slavil pred domačimi gledalci zmago, ki
polčas, ki se je končal s 4:1, je bil prava nogometna poslastica.
Končno so zadeli v črno tudi igralci Slobode, ki so premagali Sarajevo in tako spet potisnili na zadnje mesto razpredelnice Vardar. Enajsterici Radničkega iz Kragujevca in Veleža sta si razdelili izkupiček. Kljub neodločenemu rezultatu z Budučnostjo, pa je Borac prehitel Olimpijo, kar pa ni uspelo Čeliku, ki se je moral proti Vojvodini zadovoljiti s točko.
Ljubljanska Olimpija je s prvim delom prvenstva lahko zadovoljna. V prvem delu prvenstva je osvojila 50 odstotkov možnih točk in je na osmem mestu lestvice. Lahko bi rekli v «zlati sredini».
ITALIJANSKA LIGA
Snaidero zaustavil državnega prvaka
Deveti zaporedni poraz milanskega Cinzana
Nedeljsko kolo 1. italijanske košarkarske lige je spet dokazalo, da je trenutna «košarkarska formula prvenstva» povsem zgrešena.
Državni prvak Forst, ki se je že matematično kvalificiral med šest najboljših italijanskih ekip in ki bo zaposlen tudi v pokalnem prvenstvu, je v nedeljo v Vidmu nemotivirano igral in seveda izgubil s Snaiderom. S tem seveda ne bi hoteli zmanjšati zaslug videmskih košarkarjev, ki so v tem srečanju dali vse od sebe in še posebno bi hoteli pripomniti, da je Malagoli izvrstno zaigral. Dosegel je 30 točk in je bil vselej za državne prvake nerešljiva uganka.
Derbi kola pa je bil v Vareseju, kjer je Mobilgirgi povsem nadigral bolonjski Sinudyne. Morse je zaigral
iiiiiiiiiiiiumiiiiniiiiiiiimmiiiiimmiiiiiiiiiiiiimiiiiiiumuiiiiiimiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiimiuiiimii
1. JUGOSLOVANSKA KOŠARKARSKA LIGA
Beograjski Partizan premočan za Olimpijo
Lanski prvak Zadar še vedno na dnu lestvice
Nadaljuje se mrtvi tek Jugoplas-tike in Partizana.
Po krajšem premoru zaradi turneje državne reprezentance po ZDA so torej odigrali 9. kolo prve jugoslovanske košarkarske lige.
Kičanovič in Dalipagič, ki sta dosegla po 30, oz. 41 točk, sta pokopala upe Ljubljančanov, da bj v Tivoliju poskrbeli za presenečenje. Državna reprezentanta, ki sta bila tudi v ZDA najboljša, sta bila za Olimpijo neustavljiva in Partizan je tako zmagal s petimi točkami razlike. Zaman je bil trud Ivanoviča (23) in Nuhanoviča (22). Olimpija je morala poražena zapustiti igrišče in tako je postal položaj Ljubljančanov na lestvici dokaj kočljiv.
Kar pet ekip je namreč na predzadnjem mestu na lestvici, med temi tudi Olimpija. Na srečo pa, da lanski prvak Zadar letos nima sreče. Djerdja in tovariši so spet izgubili po podaljških. Regulirani čas se je namreč med Lokomotivo in Zadrom končal neodločeno 72:72. V podaljšku pa so Zadrčanj zbrali le eno
liiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiuuiiiiiiiiiiiiriiiiiiiuuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiifriiiiiiiiiiiiiiiiiiiiu
TENIS
«MASTER’S» TURNIR V STOCKHOLMU
Romun Nastase zanesljivo prvi
V finalu je premagal domačina Borga in s tem vnovčil 40.000 dolarjev
boro točko, medtem ko so domačini dosegli 12 točk.
Za veliko presenečenje pa je tokrat poskrbela Industromontaža, ki je slavila kar sredi Skopja, saj je v gosteh z dvema točkama premagala Lečičevo četo. Rabotnički je namreč podcenjeval nasprotnika in tako tudi zasluženo izgubil.
Na tretjem mestu lestvice se je tako usidral Beko, ki je premagal Borac.
IZIDI 9. KOLA
Olimpija - Partizan	97:102
Lokomotiva - Zadar	84:73
Beko - Borac	83:75
Rabotnički - Industromontaža 85:87 Bosna - Metalac	97:83
Jugoplastika - Radnički FOB 96:70 Crvena zvezda - Željezničar 107:71 LESTVICA
Jugoplastika Split in Partizan Beograd 16; Beko Beograd 12; Lokomotiva Zagreb, Bosna Sarajevo, Rabotnički Skopje in Radnički FOB Beograd 10; Industromontaža Zagreb 8; Olimpija Ljubljana, Crvena zvezda Beograd, Metalac Valjevo, Borac čačak in Željezničar Sarajevo 6; Zadar 4.
PRIHODNJE KOLO (13.12.)
_ Zadar - Industromontaža; Željezničar - Rabotnički; Borac - Crvena zvezda; Radnički FOB - Beko; Metalac - Olimpija, Lokomotiva - Bosna. Tekma med Partizanom in Ju-goplastiko bo v nedeljo, 14. 12., in jo bo neposredno prenašala tudi jugoslovanska televizija.
STOCKHOLM, 8. - Romun Ilie Nastase je v petih letih drugič o-svojil največji teniški turnir na svetu.
V Stockholmu je romunski igralec namreč zanesljivo v finalu odpravil domačina Borga v samih treh setih in s tem vnovčil tudi 40.000 dolarjev (27 milijonov lir). Nastase je igral sijajno in pustil Borgu le pet pičlih iger. Nasprotnika je nadigral v 66 minutah. Nastasejevo slavje je bilo popolno. Romun je dokazal, da nima nasprotnikov na svetu, ko zaigra zbrano in brez polemik.
Borg je, kljub veliki hladnokrvnosti nordijskih ljudi, preveč «čutil» to srečanje. Jurišal je na zmago, da bi izpolnil pričakovanja številnih mladih (predvsem ženskih) navijačev. Borg je namreč pravi športni heroj švedske. Ni mu uspelo. Pre-mražena dekletca so požrtvovalno čakala pred veliko halo svojega «ljubimca», da bi mu izročila šopke že zledenelih rož.
Borg je razočaran zapustil igrišče. Proti Romunu je bil brez moči. Nastase pa je veselo skakal po igrišču, prejel pokal in 40.000 dolarjev.
FINALNI IZID
Nastase (Romunija) - Borg (švedska) 6:2, 6:2, 6:1.
ODBOJKA
Prva zmaga Tržačanov
Italijansko prvenstvo
Po dveh porazih je letos končno pomlajena šesterka tržaške Novali-nee le pospravila prvi prvenstveni par točk. Favoriti za visoko uvrstitev nadaljujejo zmagovito prvenstveno pot. Derbi kola je bil odigran v Catanii med Paolittijem in šesterko Panini iz Modene. Zmagali so gostje, toda ne brez težav s 3:2.
IZIDI
SKUPINA A: Denicotin - Ariccia 0:3; CUS Siena - Ipe Parma 1:3.
LESTVICA: Ariccia 6; Ipe Parma 4; Denicotin 2 in CUS Siena 0.
SKUPINA B: Klippan - Gres Lux 3:1; Novalinea - Lubiam 3:1.
LESTVICA: Klippan 6; Novalinea, Lubiam in Gres Lux 2.
SKUPINA C: Paoletti - Panini 2:3; Spem - Virtus Aversa 3:0.
LESTVICA: Panini 6; Paoletti 4; Spem 2; Virtus Aversa 0.
SKUPINA D: Giaietti - CUS Piza 3:0; Petrarca - Genova 3:0.
V	prvi ženski ligi sta po treh kolih samo še dve šesterki neporaženi — prvak Valdagna in presenetljivi Alzano.
IZIDI 3. KOLA
Nelsen - Alzano 1:3; La Secura -CUS Padova 3:2; Metauro - Torre Tabita 3:1; Valdagna - Zagarella 3:0; Presolana - Burro Giglio 0:3.
LESTVICA: Valdagna in Alzano 6 točk; Coma, Borro Giglio in Zagarella 4; La Secura, Metauro 2; CUS Padova, Torre Tabita, Nelsen in Presolana 0.
Jugoslovansko prvenstvo
V	prvi jugoslovanski moški ligi je lanski prvak Spartak iz Subotice le izbojeval prvi par točk, toda ne brez težav s šesterko Rijeke. V derbiju kola je Crvena zvezda odpravila Bosno sredi Sarajeva s 3:0. Poleg Beograjčanov sta še neporažena Mladost iz Zagreba in beograjski Partizan.
IZIDI 3. KOLA
Bosna - Crvena zvezda 0:3; Spartak - Rijeka 3:2; Partizan - Jedin-stvo (SP) 3:0; Karlovac - Mladost 0:3; GIK Banat - Ribnica 1:3; VGSK - Vojvodina 3:2; Vardar - Je-dinstvo (Br) 3:1.
le nekaj minut, kljub temu pa je zbral kar 34 pik. Jellini in Ossola pa sta z odličnimi podajami in hitrimi protinapadi povsem zmedla goste, med katerimi je bil spet najboljši strelec Bertolotti (20).
Cinzano iz Milana nadaljuje s svojim negativnim rekordom. V For-liju je Rubinijevo moštvo naletelo na deveti zaporedni poraz. Bivši košarkar Innocentija Bariviera je bil daleč najboljši na igrišču, dosegel je kar 28 točk in pokopal poslednje upe Milančanov, ki so se srdito borili do zadnjih minut.
f ...'T	-----
g’ ’,
Kičanovič (Partizan Beograd) bil v Ljubljani neustavljiv
KOLESARSTVO
ZÙRICH, 8. — Belgijec Sercu in zahodni Nemec Haritz sta zmagala na šestdnevni dirki v Ziirichu.
To je že četrti uspeh v tej sezoni odlične dvojice.
Rino Snaidero, predsednik videmskega prvoligaša, je torej končno zadovoljen: njegovo moštvo je namreč v nedeljo premagalo celo državnega prvaka
IZIDI 17. KOLA Mobilquattro - Brili	97:95
Snaidero - Forst	95:85
Jolly - Cinzano	100:94
Sapori - Brina	100:75
IBP Rim - Chinamartini	88:71
Mobilgirgi - Sinudyne	107:88
LESTVICA
Mobilgirgi Varese 30; Forst Cantò 28; Sinudyne Bologna in IBP Rim 20; Mobilquattro Milan 18; JoUy«0-lombani Fori! 16; Brili Cagliari, Sapori Siena in Chinamartini Turin 14; Snaidero Videm 12; Brina Rieti 10; Cinzano Milan 8.
PRIHODNJE KOLO (20.12.) Brina - Brili; Cinzano - Mobilgirgi; Forst - Jolly; Snaidero - Mobilquattro; Sinudyne - IBP Rim; Chinamartini - Sapori.
NAJBOLJŠI STRELCI Jura (Mobilquattro) 647, poprečno na tekmo 36.88; Sutter (Brili) 545; Sorenson (IBP) 27,53; Lauriski (Brina) 435; Bertolotti (Sinudyne) 416,
BOKS
V WELTER KATEGORIJI
Anglež Stracey svetovni prvak
CIUDAD MEXICO, 8. — Anglež John Stracey je v tem mestu za svetovni naslov welter kategorije v šestih krogih s k.o. premagal Mehikanca Joseja Napolesa in tako postal novi svetovni prvak v tej kategoriji (verzija WBC).
Nedvomno predstavlja zmaga angleškega boksarja veliko presenečenje, saj je Napoles že petnajstkrat uspešno branil svoj naslov in je bil tudi v tem srečanju (pred odločilnim k.o.) zanesljivo v vodstvu po točkah.
Dvoboj v mehiški prestolnici si je ogledalo preko 15.000 ljudi.
1. -
1.	Maroso	1
2.	Nealche	X
1.	Mallo	X
2.	Sicureto	2
1.	Gulussi	2
2.	Ziqua	X
1.	Grifide	2
2.	Birmimgham	X
1.	Cicala	1
2.	Baruzzola	1
1.	Escurial	1
2.	Gassena	X
KVOTE
12 — 1.431.640 Kr 11 —	81.800	lir
10 —	9.400	lir
3. -
4. —
5.	-
6.	-
................................................................................................................................................................................mn,...........................................................mr..............n...............m...................mu......................................................................................................................................................n.....,,.,,..,,,,,,,,,,,,.,,.,...................................
A LIGA
IZIDI 8. KOLA
Cesena — Bologna	0:0
Como — Ascoli	0:0
Fiorentina — Roma	2:0
Napoli — Lazio	1:0
Milan — Inter	2:1
Perugia — Verona	1:0
Sampdoria — Cagliari	2:1
Torino — Juventus	2:0
LESTVICA
Napoli 13; Juventus 12; Torino 11; Milan, Bologna in Cesena 9; Inter, Perugia, Sampdoria in AscoU 8; Roma 7. Como, Fiorentina in Verona 6; Lazio 5; Cagliari 3.
PRIHODNJE KOLO (14.12.) Bologna — Perugia, Cagliari — Cesena, Como — Fiorentina, Juventus — Inter, Milan — Torino, Napoli — Ascoli, Roma — Sampdoria, Verona — Lazio.
NAJBOLJŠI STRELCI A LIGE 8 zadetkov: Pulici (Torino)
7 zadetkov: Savoldi Napoli)
4 zadetki: Frustalupi (Cesena), Bo-ninsegna (Inter), Causio (Juventus), Luppi (Verona).
B LIGA
IZIDI 11. KOLA Atalanta	—	Foggia	1:0
Avellino	—	Palermo	1:0
Ternana	—	Catania	2:0
Catanzaro — Modena	1:1
L.R. Vicenza — Pescara	2:0
Piacenza — Spai	1:0
Reggiana — Novara	1:1
Sambenedettese — Brescia	1:0
Taranto	—	Genoa	1:1
Varese —	Brindisi	3:0
LESTVICA
Genoa in Catanzaro 15; Modena 14; Varese, Novara, Foggia in Taranto 12; Avellino, Reggiana, Atalanta, Vicenza in Brescia 11; Spai, Pescara in Sambenedettese 10; Catania, Piacenza in Ternana 9; Palermo in Brindisi 8.
PRIHODNJE KOLO (14.12.) Brescia — Atalanta, Brindisi — Taranto, Catania — Palermo, Foggia — Spai, Genoa — Catanzaro, Modena — Reggiana, Novara — Varese, Piacenza — L. R. Vicenza, Sambenedettese — Avellino, Ternana — Pescara.
C LIGA
A SKUPINA
IZIDI 13. KOLA
Albese — Cremonese	1:1
Trento — Belluno	3:0
Clodiasott. — Alessandria 2:0 Juniorcasale — Padova 1:0 Lecco — Udinese	1:1
Monza — Mantova-	1:0
Pro Patria — Pro Vercelli 1:1 Seregno — Treviso	0:0
Venezia — S.A. Lodigiano 1:0 LESTVICA
Monza 22; Udinese 17; Casale 17; Padova 16; Bolzano 15; Cremonese, Lecco, Seregno, Venezia 14; Alessandria, Treviso, S.A, Lodigiano, elodiasottomarina, Pro Patria 13; Mantova 12; Trento 11; Vigevano 10; Vercelli 9; Albese 7; Belluno 3.
PRIHODNJE KOLO (14.12.) Alessandria — Venezia, Belluno — Albese, Cremonese — Pro Patria, Monza — Bolzano, Padova — Mantova, S.A. Lodigiano — Seregno, Trento — Lecco, Treviso — elodiasottomarina. Udinese — Juniorcasale, Vigevano — Pro Vercelli.
D LIGA
C SKUPINA
IZIDI 12. KOLA Audace — Sampietrese '	2:2
Conegliano — Chievo	1:0
Dolo. — Pro Gorizia	3:0
Legnago — Adriese	1:1
Ponziana — Monfalcone 2:0 Montebelluna — Portogruaro 1:0 Lignano — Pordenone 1:0 San Dona — Mostrina 1:1 Triestina — Bassano	1:0
LESTVICA
Triestina 22; Adriese 17; Dolo 16; Mostrina in Montebelluna 15; San Dona 14; Audace 13; Conegliano, Sanpietrese in Lignano 12; Monfalcone 11; Chievo in Pordenone 10; Portogruaro in Ponziana 8; Bassano, Legnago in Pro Gorizia 7.
PRIHODNJE BOLO (14.12.) Adriese — Dolo, Bassano — Montebelluna, Conegliano — Pordenone, Legnago — Pro Gorizia, Lignano — San Donà, Mestrina — Chievo, Monfalcone — Audace, Portogruaro — Ponziana, Triestina — Sampietrese.
	

ili
iii

1. ZVEZNA LIGA
IZIDI 17. KOLA
Radnički (N) — Vardar	0:0
Željezničar — Rijeka	5:3
C. zvezda — Dinamo	2:0
Radnički (K) — Velež	2:2
Partizan — Olimpija	1:0
Borac — Budučnost	0:0
Čelik — Vojvodina	1:1
Hajduk — Beograd	4:2
Sloboda — Sarajevo	1:0
LESTVICA
Partizan 25; C. zvezda 24; Hajduk 23; Dinamo 22; Velež 20; Vojvodina 19; Borac 18; Olimpija, Čelik in Beograd 17; Rijeka in Budučnost 15; Željezničar 14; Sarajevo in Radnički (N) 13; Radnički (K) 12; Sloboda in Vardar 11.
PRIHODNJE KOLO (7.3.1976)
Vardar — Sarajevo, Sloboda — Beograd, Hajduk — Vojvodina. Čelik — Velež, Radnički (K) — Budučnost, Borac — Olimpija, Partizan — Dinamo, C. zvezda — Rijeka, Željezničar — Radnički (N).
Lestvica najboljših strelcev jesenskega dela 1. JZNL
9 ZADETKOV: Filipovič (C. zvezda) in Ibrahimbegovič (Borac)
8 ZADETKOV: Bjekovič (Partizan) in Halilhodžič (Velež)
7 ZADETKOV: Geča (Sloboda), Šljivo (Sarajevo), Vabeč (Dinamo), Stamenkovič (C. zvezda)
6 ZADETKOV: Jurišič (Olimpija), A. Kovačevič (Borac), Savič (C.
ztezda), Ameršek (Olimpija), Jerkovič (Hajduk)
5 ZADETKOV: Žungul (Hajduk), Perovič (Partizan), Vučekovič (Vojvodina), Rožič (Olimpija), Zec (Beograd), Kvesič (Velež), Šurjak (Hajduk), Susič (C. zvezda) in Skoblar (Rijeka)
4 ZADETKI:	Stefanovič (Beograd), A. Morčevič (Budučnost), Rep-
čič (Sarajevo), Galonja (Željezničar), Lusič (željezničar) in Olarevič (Radnički Kragujevac)
3 ZADETKI:	Uzunov (Vardar), Buza (ČeUk), Serbo (Željezničar),
Petkovič (Sarajevo), Radulovič (Budučnost), Vukotič (Partizan), Mulahasanovič (Velež), Djordjevič (Partizan), Zavisič (Partizan), Ivezič (Vojvodina), čolič (Velež), Kranjčar (Dinamo), Jankovič (Budučnost), Antič (Radnički Niš), Jovaševič (Beograd), Mijač (Hajduk), Desnica (Rijeka), Gavran (Čelik), Ličinar (Vojvodina).
2. ZVEZNA LIGA
IZIDI 17. KOLA
Osijek — Spartak -Bačka — Novi Sad Vrbas — Varteks -Mercator Zagreb — Karlovac
Igman
—	Iskra
Jedinstvo (Bih)
—	Famos Jedinstvo (Br.)
—	Crvenka
—	Proleter Leotar
—	Dinamo
LESTVICA
3:0
6:0
3:0
2:1
2:0
3:0
3:1
1:0
1:1
Zagreb 25; Varteks 22; Osijek 21; Jedinstvo (Bih) 20; Novi Sad in Dinamo 19; Famos 18; Proleter, Leotar, Spartak in Jedinstvo (Br) 17; Mercator in Crvenka 16; Iskra 14; Karlovac 13; Bačka in Vrbas 12; Igman 11.
PRIHODNJE KOLO
Iskra — Dinamo, Karlovac — L*-otar, Zagreb — Proleter, Mercator
—	Crvenka, Varteks — Jedinstvo (Br.), Vrbas — Famos, Novi Sad
—	Jedinstvo (Bih), Bačka — man, Osijek — Spartak.
NOGOMET	v-.
PO 10. KOLU 2. AMATERSKE LIGE
Vse tri slovenske enajsterice so trenutno pod vrhom lestvice
Prosečani temizirali, Bazovci in Križani zmagali (na tujem) - Razburljiva in groba tekma Aurisina-Vesna
Primorje — Viilesse
PRIMORJE: Kapun, Cimolino, G. Husu, Trampuš, Race, Tomizza, Barnaba, Guštin, Rustja, Vascotto, Marassi (v 65. min. Blažina).
VILLESSE: Velisig, Moos, Tava-no, Marizza, Braida, Zone, Budai, Zampare, Carrara, Slavim, Menon.
GLEDALCEV: 300.
Neučinkovitost napadalnih vrst je bila spet usodna za Primorje, ki je kljub stalni premoči le remiziralo.
Domačini šo od samega začetka prevzeli pobudo in so potisnili nasprotnika, ki je prišel na Prosek z namenom, da odnese točko, na nje-
0:0 govo polovico igrišča. Vendar pre-sing domačinov ni rodil sadov. Akcije Primorja so si sledile druga drugi in vse je potekalo v najboljšem redu do črte kazenskega prostora gostov ,ki so naredili pravi zid pred svojim vratarjem. Od tu naprej pa se je vse izjalovilo. Ne
Tudi v nedeljo je padlo v prvenstvu 2. AL precej golov (25), zato je na lestvici najboljših strelcev prišlo do nekaj sprememb. Na vrh lestvice se je povzpel levo krilo Isonza Bacilieri, ki je tudi v nedeljo zabil dva gola; medtem ko sta Sudai (Viilesse) in Guštin (Primorje) ostala brez zadetka se jim je približal De Bernardi (Libertas), ki je tudi v nedeljo zadel v črno.
LESTVICA;
8 golov: Bacilieri (Isonzo)
7 golov: Budai (Villesse)
6 golov: Guštin (Primorje)
5 golov: De Bernardi (Libertas) 4 gole: Furlani (Costalunga), Russo (Libertas), Kirkmayer (Rosandra), Grahonja (Zarja), Botti in Carmeli (Vesna). 3 gole:	Rasen i (Costalunga),
Russian (Edile Adriatica), Krpan (Fogliano), Boscarol (Isonzo) in Bortolotti (Vesna).
Aurisina-Vesna 3:4 (1:2) Flaminio — Zarja 0:1 (0:0)
AURISINA: Ciacchi, Brajko, Do-1 FLAMINIO: Paro ve h Pisel, Di Pa-Ija, Laurini, Oknič, Ociyizzo, Raf- ; squale, Gaiinatti M., Ilingardi, lu-
fin, Ravenna, Pertot, Dolja, Razza, rada, Sciatti, lotto, Galinotti P.
Grasso, Ambrosi.
ZARJA:	Pucer, Križmančič S.,
Marc, Sanese, Metlika, Križmančič V., Grgič, Bon, Žagar, Bidussi in
Ri dež.
VESNA: Bogateč, Verzier, Visin-tin, Pribac, Sandor Tence, Skrem,
M™ da naP:^Jilna dvojica Rustja; j ffiaggi, Kelem^ič,"Botti. Bartolottl' Grahmja.
ir, nLbl a usP°sPa> nltl krdci STRELCI: Carmeli, Boris Tence, STRELEC: v 2 min d p Graho-
in zveze, kr so se večkrat predata-;Bortolotti in Botti za Vesno; Sandor'nja.
SSr'jKnSES.'SSteET S"“	Sk"» «»tog,]) in! Tndi H. Mo pm„slv, 2. ama-
V NEDELJO V NOGOMETNEM PRVENSTVU 3. AMATERSKE LIGE
V Trebčah padlo skoraj ducat golov Neustavljiva Juventina spet zmagala
Enajsterica Krasa ni zaslužila tako hudega poraza
štorom, niso streljali proti vratom. Gostje so tako igrali umirjeno in čakali na konec tekme. Seveda, ko se jim je prilika nudila so sprožili tudi nekaj nevarnih protinapadov. Sicer če bi katera ekipa morala zmagati,. bi to bilo Primorje, ki je zaigralo zdaleč boljše od nasprotnika. Pri nogometu pa ne zadostuje le lepa igra. treba je zabiti gole. To pa v napadalni vrsti Primorja ne gre. Trenerju Verginelli je treba sicer priznati, da je precej obnovil in u-redil moštvo, kateremu je dal tudi primarno igro, sedaj pa mora odpraviti še to hibo v napadu, kajti do sedaj je Primorje zgubilo preveč dragocenih točk. V tej tekmi sicer nismo razumeli zakaj je Verginella nadomestil proti koncu napadalca Marassija z branilcem Blažino, saj je moštvo napadalo in se mu ni bilo treba braniti.
O posameznikih lahko rečemo, da so se vsi dobro odrezali, če izvzamemo Cimolina, ki se je zaradi zrahljanih živcev pustil izključiti (že drugič v tem prvenstvu) 20 minut pred koncem tekme in je s tem znatno oškodoval ekipo. Dobro se je to pot odrezal mladi G. Husu, ki se v vlogi branilca vedno bolj uveljavlja.
B. R.
Cicivizzo za Aurisino. Po izredno nrprii in
Primorec — Don Bosco
(2:2)
PRIMOREC: Maglica, Teodor Možina, Peric (v d.p. Sosič), Manzu-to, Fortezza, Morgan, Križmančič, Pavel Kralj, Boris Kralj, Čuk, Mauro Kralj, 12. Vladimir Kralj.
DON BOSCO: Depangher, Simonet-to, Tedesco, Tamburini, Cesar, Škabar, Altin, Cazzotti, Orsi, Mocenigo, Freno.
STRELCI: v p.p. v 10. min. Mauro Kralj (P), v 20. min. Altin (D. B.), v 27. min. Mauro Kralj (P), v 36. min. Freno (D. B.); v 6. min.
7:41 izkoristili Tržačani, ki so znižali re- dilo, da se ta igralec iz dneva v
' Vlil f	no 7 • A	^ .mr.1i.~4 /J r, rt*
I terske_ lige je prineslo bazoviškim | d p. čuk (P), v 13. min. Pavel Kralj
včasih tudi j navijačem uspeh, saj so njihovi va-1
magala sosednjo Aurisino. Tekma je bila že od vsega začetka izredno
zelo grobi igri je ^kriška Vesna pre- J rovanci dosegli na tujih tleh proti
novam» mu Flaminiu pomemben u-speh. Uspeh je toliko važnejši, kajti zarjaši niso še nikoli premagali nasprotnika na njihovem igrišču. Čeprav je Zarja igrala brez Gotti-ja, ki je bil zaradi službenih obveznosti odsoten, se ta odsotnost ni prav nič poznala, saj so oba Križ-mančiča, Marc in Metlika zod^vo-Ijivo rpravih svojo nalogo. Tudi ha sredini igrišča je šlo precej v redu, saj so zarjam razpolagali z nasprotnikom po svoji volji in niso skoraj nikdar izpustili pobude iz svojih rok. Iz tega je sledilo, da je tudi napad imel precej uporabnih žrg in posebno leva stran, kjer igra Grahonja, je bila vedno nevarna točka za nasprotnika. Grahonja je namreč v tej tekmi (poleg doseženega gola) igral zelo dobro, tako da je bil njegov neposredni «varuh» Di Pasquale v velikih težavah, vsakokrat ko je Stojan imel žogo.
Grgič je po uspešnem začetku v nadaljevanju nekoliko odpovedal, to-

ODBOJKA
OB STARTU C LIGE
Bor želi uvrstitev blizu vrha lestvice
Pogovor z Gvidom Neubauerjem, trenerjem «plave» šesterke
V soboto se je začelo odbojkarsko prvenstvo moške C lige. V tej ligi, in sicer v 3. skupini letos nastopa tudi tržaški Bor. Da bi kaj več izvedeli o ambicijah, željah in problemih borovcev, smo stopili do trenerja in igralca «plavili», Neubauerja, in ga zaprosili, da nam odgovori na nekaj vprašanj.
«Letos ste s treningi pričeli razmeroma zgodaj, ker ste se pripravljali na srečanje z jugoslovansko državno reprezentanco. Ekipa bi morala torej biti v dobri formi?»
«Res je. S pripravami smo začeli že sredi avgusta, saj so naši igralci tvorili ogrodje ekipe ZSŠDI, ki se je pomerila z Jugoslavijo. To srečanje pa je po drugi strani nekoliko oviralo specifično pripravo naše e-kipe, to je predvsem uigranost, trening tekme in podobno. Sicer smo v zadnjih tednih skušali zamujeno nadoknaditi in smo v ta namen pospešeno trenirali ter odigrali vrsto srečanj z močnimi nasprotniki. Zato menim, da je moje moštvo solidno pripravljeno na prvenstvo.»
«Prvenstvo C lige je gotovo precej zahtevno. Kaj pričakujete od svojih varovancev?»
«Glede na to, da je italijanska odbojkarska zveza uvedla letos več novosti v okviru reorganizacije tekmovalnega sistema, bo v B ligo iz naše skupine napredovalo kar devet, od desetih ekip. Zato upam, da bomo med temi tudi mi. To pa še zdaleč ni naš edini cilj. V preteklih sezonah smo si pridobili precejšen ugled, ki ga bo treba dostojno braniti. Pričakujem, da bodo moji fantje na vsaki tekmi dali vse od sebe in tako dosegli uvrstitev čim bližje k vrhu lestvice.»
«Kaj nam lahko poveste o nasprotnih ekipah?»
«Dobro poznam le ostala dva tržaška Ugaša, to je CUS (prej Libertas) in GMT. Prvi je velik favorit prvenstva, saj se je ojačil s štirimi igralci, ki so prej nastopali pri Are Linei. To so Gerdol, Sgombra in brata Pellarini. Ekipa Grandi Motori je pridobila Valterja Veljaka, vendar menim, da spada kljub temu v spodnjo polovico razpredelnice. Od ostalih ekip je izredno močan SAI iz Belluna, preseneti pa lahko še kdo.»
«S katerimi igralci letos razpolagate?»
«Naša ekipa bo letos zaigrala v nekoliko spremenjeni postavi. Pridobili smo tri nove igralce: Zadnika (Sokol), Špacanapa (Olimpija) in Klanjščka (Dom). Slednji bo nabiral dragocene izkušnje, od prvih dveh pa pričakujemo veliko. To sta visoka igralca, ki predstavljata za nas veliko okrepitev v igri ob mreži. žal smo letos zgubili Prašlja in Žerjala, ki sta zaradi študijskih obveznosti zapustila Trst.
Borove barve bodo torej branih: R. Fučka, D. Klanjšček, I. Kodrič, E. Kralj, I. Može, G. Neubauer, M. Nadlišek, S. Požar, M. Špacapan, P. Ugrin, E. Vodopivec, I. Zadnik in E.
«Ali boste domače tekme igrali na stadionu «L maj»?»
«Ne, žal je telovadnica na stadionu «1. maj» pretesna za tretjeliga-ške tekme. Zato bomo letos nastopali v občinski telovadnici v Ul. della Valle. Zaradi prezasedenosti o-bjekta pa tam ne moremo trenirati in s tem bo splahnela vsakršna prednost domačega igrišča. Da pa ne bi igrali takorekoč v gosteh, nam bo še toliko bolj potrebna pomoč navijačev.»
Mig
Drevi bo v Trstu predaval Krevsel
Na stadionu «1. maj» bo drevi zanimivo predavanje trenerja jugoslovanske državne odbojkarske reprezentance Vikija Krevsla. Po kratkem uvodu, ko bo priznani slovenski strokovnjak povedal nekaj o novostih te vse bolj zanimive in privlačne igre, bosta sledila še dva poučna filma. Organizator tega seminarja ZSŠDI vabi vse naše trenerje in sčveda tudi igralce ter igralke, da se tega predavanja polnoštevilno udeležijo. Ob koncu bo sledila še diskusija. Predavanje, ki bo v dvorani PD Škamperle, se bo pričelo ob 18. uri.
S predavanjem Krevsla pa se ta odbojkarski večer ne bo končal. Ob 20. uri bo na stadionu še prijateljska ženska odbojkarska tekma med študentkami VŠTK, ki usmerjajo odbojko, in šesterko Bora.
G. F.
V 1. SLOVENSKI LIGI
Odločitev v zadnjem kolu
V zaključnem delu prve slovenske šahovske Uge (zahodna skupina) v 9. in 10. kolu na lestvici ni prišlo do bistvenih sprememb. Lesce imajo štiri točke prednosti pred Novim mestom.'
REZULTATI 9. KOLA Jesenice - Nanos Postojna	7,5:2,5
Iskra Ljubljana - Lesce	5,5:5,5
Svoboda Stožice - Novo mesto 3,0:7,0 Borovnica - Borec Kranj	4,0:6,0
Kočevje - Solidarnost Kamnik 4,0:6,0 Koper -	Ribnica	5,0:5,0
10. KOLO
Nanos Postojna - Borovnica 4,0:6,0 Solidarnost Kamnik - Jesenice 4,0:6,0 Ribnica	- Novo	mesto	2,5:6,0
Lesce -	Svoboda	Stožice	8,5:1,5
Borec Kranj - Iskra Ljubljana 5,'Sri,5 Koper -	Kočevje	4,0:6,0
VRSTNI RED PO 10. KOLU
1.	Lesce
2.	Novo mesto
3.	Jesenice
4.	Borec Kranj
5.	Iskra Ljubljana
6.	Solidarnost Kamnik
7.	Kočevje
8.	Svoboda Stožice
9.	Borovnica
68.5
64.5
58.0
56.0
55.5
52.5
Po desetem kolu se je' končala nepremagljivost Sagrada, ki je podlegel Isonzu. S lem ostaja nepremagana le še Zar ■ ja, ki je z zmago proti Piami n'u spet pripravila lepo prese nečenje svojim navijačem. Ba zovej tako zaostajajo za vodečim Isonrom le za točko.
Na tret lem mestu lestvice se je skupaj z Libertasom, ki je remiziral v Foglianu, potem ko je že zgubljal z 2:0, vrinila kriška Vesna, ki je v ostrem in grobem dvoboju v Nabrežini premagala domačo Aurisino. Srečanje je bilo tako grobo, da je moral napadalec Boris Tence zaradi hudega prekrška nezavesten v bolnišnico, kjer so ga zadržali s sedemdnevno prognozo.
Proseško Primorje, ki je doma remiziralo z Villessejem, pa je v skupini petih ekip na četrtem mestu.
Dobro se je odrezala tudi ekipa Edile Adriatica, ki je proti S. Anni že zgubljala z '2:0, nato pa je prepričljivo zmagala. Rosandra je s težkočo odpravila solidno Costalungo. Campanelle pa so kljub zmagi nad De Macorijem ostale skupaj z Aurisino na repu lestvice.
Če bi hoteli po desetem kolu primerjati letošnje prvenstvo z lanskim, ugotovimo, da je bilo stanje lani nekoliko drugačno, predvsem ker so morale mnoge ekipe še odigrati nekaj zaostalih tekem. Naše enajsterice so letos mnogo boljše kot lani in o tem priča dejstvo, da je bila Vesna lani po desetem kolu na sedmem mestu z 10 točkami, Zarja na 14. mestu s sedmimi točkami, in Primorje na predzadnjem mestu s tremi točkami.
IZIDI 10. KOLA Primorje - Villesse	0:0
Aurisina - Vesna	3:4
Sagrado - Isonzo	1:2
Rosandra - Costalunga	1:0
S. Anna - Edile Adriatica	2:4
Fogliano - Libertas	2:2
Fianvnio Zarja	0:1
Campanelle - De Macori	2:1
LESTVICA
Isonzo 15, Zarja 14, Libertas in Vesna 12, Primorje, Costalunga, Villesse, Rosandra in E-dile Adriatica 11, Sagrado 10, Flaminio in Fogliano 8, De Macori in S. Anna 7, Aurisina in Campanelle 6.
PRIHODNJE KOLO 14. 12. 75 De Macori - Zarja Primorje - Fogliano Vesna - Costalunga Villesse - Libertas Rosandra - Aurisina S. Anna - Sagrado Isonzo - Edile Adriatica Flaminio - Campanelle
B. R.
(P), v 16. min. Mauio Kralj (P), v 22. min. Morgan (P), v 24. min. Freno (D. B.), v 38. min. Mauro Kralj (P) in v 4L min. Freno (Don Bosco).
SODNIK: Degan.
Na treberskem pravokotniku je v nedeljo med tekmo Primorec — Don Bosco padlo nič manj kot enajst golov. Tokrat je trebenska ekipa precej razočarala, razen napada, ki se je izredno izkazal.
Tržaška ekipa Don Bosca (čeprav je na repu lestvice), je pokazala precej lep nogomet. Tržačane je precej favoriziral scdn:k, saj jim je od 4 doseženih golov kar dva kratko malo «podaril».
V prvem polčasu je Primorec začel s svojimi napadi in že v 10.
zultat na 7:4.
Kralj - Cibic
Juventina — Poggio 1:0
(1:0)
JUVENTINA: Plesničar, M. Tabaj, Mikluš, Torražič, Nanut, Russo, Mu-čič (Tavčar), Marvin, E. Tabaj, Montico, Gorrišček.
POGGIO: Valentinuzzi, Trini. Bo-schin (Visintin), Ambrosi, Failotti, Simonit, Marega, Michelin, Raimondi, Caste’.lan, Blasig.
STRELEC: Russo v 37. min. d.p.
Z golom odličnega Russa si je štan-dreška Juventina zagotovila sedmo zaporedno zmago in tako odpravila tudi najnevarnejšega tekmeca za prvo mesto na lestvici, saj je Poggio pred nedeljsko tekmo imel le točko manj od štandrežcev.
Ob nenavadno visoki udeležbi občinstva, se je srečanje izkazalo kot zelo zanimivo, še posebno v prvem polčasu, ko je Juventina vsilila svojo- terensko premoč, tako da so se morali gostje večkrat reševati pred domačimi napadi. Zasluga, da so domačini zaigrali tako lepo gre celotni ekipi, ki si je prizadevala, da bi gostom preprečila vsako napadalno akcijo že na sredini igrišča. In prav tu se je v tem srečanju izkazal Russo, ki je bil odločilnega pomena
da. v dveh primerih je pokazal res, | pet Tržačani izenačili z levim kri-kaj zmore. Tudi odlični vratar Pa-1 lom Frenom.
rovel je. tokrat rešil svoje moštvo I V drugem delu igre so Trebenci pred večjim porazom.	j bili še 5-krat uspešni, toda proti
Ž. I koncu tekme so popustili in to so
minuti je prišel v vodstvo s svojim j Pr' gradnji štandreške. igre. Ob njem najboljšim strelcem Maurom Kra- '
Ijem, ki je leno usmeril z glavo usn je v mrežo. Toda čez 10 nr.nut so gostje izenačili. V 20. min. je zopet Mauro Kralj izkoristil lepo priložnost s prostim strelom izven kazenskega prostora. V 36. min. so zo
„«4. rp„«„ v--:
pa moramo pohvaliti še posebno mlada igralca, kot sta Mikluš in Mučič, ki sta dala vse od sebe, da bi ne zaostajala pred bolj izkušenimi tovariši. O Miklušu smo že večkrat po-
dan izboljšuje in ne zasluži, da ga trener Borghes ima le za rezervnega igralca. Ob tem pa je treba pohvaliti tudi ostale igralce, ki so prispevali k nedeljski zmagi.
Srečanje se je pričelo z juventin-ci v napadu v upanju, da bi že v prvih minutah prešli v vodstvo in tako prekrižali račune Poggiu, ki je vsekakor računal na remi. Sreča pa ni bila štandrežcem naklonjena. Večkrat so namreč imeli nekaj izrednih priložnosti za gol, ki so za las šle mimo vrat. Tu naj omenimo dva nevarna strela štandreškega «goleado-rja» Gomiščka ter nekaj priložnosti za Mučiča, Marvina in Montica. Ko se je polčas bližal h koncu je Russo iz približno 20 metrov streljal neubranljivo proti Valentinuzzijevim vratom.
V drugem polčasu je bila reakcija Poggia nadvse ostra. Gostje so namreč v prvih desetih minutah izvedli nekaj res nevarnih ageij. V tem času pa sé je izkazala obramba, od Plesničarja, Tabaja: Mikluša, Tomažiča do Nanuta, ki je odbila vsak prodor gostov. Ob tem- pa- moramo poudariti, da ni štandreška obramba ustvarila pravega sodelovanja s sredino igrišča, ki je popustila na vsej črti. Russo, zaradi utrujenosti in udarca v nogo, ni bil več tako učinkorit, Marvin pa je večkrat trmasto vztrajal pri osebnih akcijah, ko bi lahko te priložnosti izkoristil za hitre protinapade. Obleganje gostov pa se je zaradi utrujenosti nekoliko ublažilo, tako da so se Ple-
vedali, da je eden izmed najbolj . sn^ar *n tovariši nekoliko oddahnili.
1 Ob zaključu srečanja so gostje po-
obetejočih mladih igralcev, ki jih ima štandreško društvo. Mladi branilec se odlikuje predvsem zaradi svoje izredne odločnosti. Drugi mladi igralec, Mučič, je tokrat zamenjal odsotnega Urasa. Srečanje je potr-
iiiiiniiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiinniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiuiiiiiinirtjiiiiiiiinniiiiiiiniiiiiiii,mn,,!,,,mi|llllllin
KOŠARKA
V MLADINSKI LIGI
V SLOVENSKEM DERBIJU BOR BOLJŠI OD POLETA
«Plavi» so si s to zmago zagotovili vstop v finale
MLADINCI
Boi- — Polet 72:60
POLET: Danev
I minuti, predvsem po zaslugi Sosi-1 V važnem srečanju za napredeva-
! Ča in VifPTU impli épcf f/ir-lr	I nip \r tri-è-i/-» c Lrr ir-»i‘ »1/-1 ant «o
POLET: Danev 10, Kalin Mala- hn končali prvi polčas v vodstvu, ima lan, Picam, Škabar 2, Sosič 30, Tav- Zaradi nekaterih nepazljivosti v ! naj;
razburljiva, kajti obe ekipi sta hoteli na vsak način zmagati in to predvsem domačini, ki se nahajajo na lestvici v slabem položaju. Torej, že od vsega začetka je Aurisina ostro napadala, a Skrem in tovariši so bili vedno na mestu. Ko j najnevarnejši igralec oslabljene ju-je vse kazalo, da b° domačinom u- goslovanske reprezentance je kaza-
čar (kap.) 2, Vitez 16.
BOR: Vatovec (kap.) 4, Klobas 22, Žerjal 13, Volk, Ražem 17, Košuta 2, Sancin 2, Sestan, Lukša 12.
PM: Polet 4:4, Bor 8:16.
SODNIKA: Tommasi in Desco.
PON: Škabar (v 10. min. d.p.).
V	slovenskem derbiju med Poletom in Borom so bili na Opčinah boljši «plavi», ki so si tako zagotovili vstop v finale.
V	uvodnih potezah srečanja so prevzeli vodstvo Openci, ki so v 9.
llliiiiuiimililllilililHIilllllliiiiiiillllMimtiiniiilliii
TURNIR V TBILISIJU
Jugoslavija druga
TBILISI, 8. — Jugoslovanska moška rokometna reprezentanca je v zadnjih dveh tekmah 9. pokala «Zarja vostoka» zmagala in tako popravila slab vtis s svojih prvih nastopov.
V	predzadnjem srečanju so Jugoslovani premagali žilave Romune z 29:24 (14:13), v poslovilnem nastopu pa še Poljsko s 26:24 (11:15) in tako osvojili v končni razvrstitvi drugo mesto.
Romuni so proti «plavim» zaigrali z najmočnejšo postavo. Že na samem začetku so povedli z 2:0 in ko se je poškodoval Radženovič,
131-28) Ca in Viteza,Jmeh ,šestJočkj,red- nje v višjo skupino so na openskih | nosti. Borovci so se nato opomògh tleh bili uspešnejši Tržačani. Tek-
se je začela napeto, to pa so najbolj občutili poletovci, ki so sredi prvega polčasa zaostajali že za devet točk.
Na začetku drugega polčasa pa se je stanje popolnoma spremenilo. Openci so nadoknadili ves zaostanek in so se večkrat približali na eno točko. Na žalost pa se je v Poleto-vem taboru šest minut pred koncem pojavila kriza in gostje so tako dosegli kar deset zaporednih točk, ki so dokončno pokopale vse upe pole-tovcev.
Kljub porazu pa lahko ocenimo nastop Opencev pozitivno, saj sodi Inter med najboljše ekipe v Trstu. Najboljši v Boletovem taboru je bil brez dvoma Vitez, ki je sam dosegel skoraj polovico košev za svoje moštvo.
TOČKE: Vitez 2, Grgič 1.
Lota
Še nekaj drugih izidov:
POMLAD
Inter Milje — Kontovel Dom — Arte B
NARAŠČAJNIKI Servolana — Bor
«pazljivosti openskih vrstah so takoj na začetku drugega polčasa «plavi» povečali svoje vodstvo na 10 točk. Openci so se dve minuti pred koncem še enkrat približali gostom, a je bilo prepozno. Borovcem je uspelo obdržati vajeti srečanja do konca in so tako zasluženo zmagali.
Če upoštevamo mraz, je bila tekma na splošno zanimiva. Kljub odsotnosti Taučerja so poletovci, s Sosičem na čelu, prikazali dobro igro. Med borovci je bil najboljši Klobas, izkazala pa sta se tudi Ražem in Lukša.
TOČKE: Vitez 2, Sosič 1.
Lota
NARAŠČAJNIKI
Inter 1904 - Polet 61:50 (29:23)
POLET: Piccini 2, Gabrijelčič 1, Sosič (kap.) 7, Petje, Berdon 7, Grgič 9, Vitez 24, Pisani.
PM: Polet 20:30.
SODNIKA: Perissinotto in Mar-chesan.
PON: Sosič in Petje.
novno zaigrali napadalno. Njihove akcije pa so bile nepovezane, saj je njihova igra obstajale le v tem, da so žogo usmerjali v kazenski prostor v upanju, da jo bo kak napadalec potisnil v mrežo.
Ob koncu naj zabeležimo odlično sojenje mladega sodnika.
P. R.
Kras
GMT
55:86
53:49
63:38
1:3 (0:3)
KRAS: Purič, Klavdij Černjava, Štoka, Trampuš, žužič, Verša, Ljubo Milič, Husu I, Milič, Blažina in Grmek.
GMT: Micor, Zoffoli, Pribac, Posega, Malinari, Piccione, Piol, Cri-stifaro. Rocco, Sandrin, Srpic.
STRELCI: v p. p. v 15. min. Rocco, v 20. min. Pribac, v 22. min. Piccione, v d. p. v 30. min. Grmek.
Krasovi nogometaši so spet okusili grenkobo poraza. Neuspeh proti kvotirani ekipi GMT vsaj po dosedanjih rezultatih. obeh "moštev ne preseneča. Preseneča pa način s. katerim je bil ta dosežen, saj bi domačini s tem, kar so pokazali, upravičeno zaslužili kaj več. Nezanesljivi vratar in nagajiva burja pa sta v kratkem času pokopala upe krasovcev. Od 15. do 22. min. je namreč GMT dosegel vse svoje zadetke. Pri tem je burja tako rekoč «nategnila» strele, da so ti pre-varili Puriča, ki pa je v vseh primerih šel predaleč iz vrat. čez vso tekmo je Kras igral kar dobro. V prvem polčasu je bila igra (kljub nepovoljnemu rezultatu) enakovredna, v drugem pa so domačini napadli odločneje, a jim ni uspelo nadoknaditi hudega zaostanka. Gostje sami so bili nad lahko doseženo prednostjo presenečeni in so skušali nadzorovati igro domačih. Kras je imel tudi nekaj smole, ko je Blažina v 5. min. d. p zadel prečko. Pri tem se je žoga odbila blizu črte. Za nekatere je bil to gol, sodnik pa ni bil istega mnenja. Domačini so imeli še nadalje pobudo a zadetek je prišel prepozno, da bi lahko o-mogočil odločilni preobrat. Dal ga je Grmek, ki je iz prostega strela
			
Plesničar. Slednji ima nekoliko poškodovano koleno in še ni gotovo, če bo igral. Upamo pa, da bo kma- 110. Koper lu okreval in bo še naprej dajal [ 11. Nanos Postojna •kipi na razpolago svoje bogato od- j 12. Ribnica bftjkarsko znanje.»	‘
spelo povesti, je njihov branilec zrušil Bottija v kazenskem prostoru in pravično 11-metrovko je realiziral Cannelli. Po tem golu so se gostje zopet zaprli v obrambo, a odlični Boris Tence je kmalu izrabil napako nabrežinskih branilcev in presenetljivo povišal rezultat. Po prejetem golu so se igralci Aurisine premaknili vsi v napad in malo pred koncem polčasa so znižali rezultat po zaslugi nesrečnega avtogola, ki ga je zakrivil Sandor Tence.
V drugem polčasu še ni bilo konca presenečenj. Že v prvi minuti je Bortolotti presenetljivo povišal za Vesno, a domačini se niso vdali. V nekaj minutah so celo remizirali: najprej po zaslugi avtogola, ki ga je tokrat zakrivil Skrem in potem z 11-metrovko, ki jo je sodnik tako rekoč «podaril». Po tem dogodku je v nadaljevanju igre prišlo do nekaj izredno grobih prekrškov, katerih najhujša žrtev je bil Boris Tence, ki se je moral zateči v bolnišnico, zaradi hudega udarca v glavo. Žrtvi napete igre sta bila tudi Botti in pa Bortolotti, ki pa sta vseeno nadaljevala z igro. Zmagoviti gol, ki je prinesel zmago Križanom, pa je dal prav Botti v zadnjih minutah srečanja, po napaki domače obrambe, potem ko je že vse kazalo, da se bo tekma končala brez zmagovalca. Torej, po negotovem začetku se sedaj Vesna nahaja na dobrem položaju na lestvici. Požrtvo-
49.5	valni trener Košuta lahko zdaj op-
46.0	timistično gleda na prihodnost. Le
40.5	škoda, da mu je prav zdaj zmanjkal
39.5	odlični napadalec Boris Tence, ki se
37.0	je danes izkazal kot prava gonilna
31.5	sila kriškega napada.
S. Kovuč i	Sandor
lo, da bo poraz neizbežen. Potem pa se je razigral Pavičevič, ki je odigral življenjsko partijo, saj je sam dosegel 11 golov in spravil svetovne prvake ob rob, obupa. Olimpijski prvaki so s Poljaki igrali brez poškodovanih Radonoviča, Zorka, Miljka in Karaliča. Z izredno borbenostjo pa jim je uspelo tudi to pot zmagati.
KONČNA LESTVICA 1. SZ «A» 10; 2. Jugoslavija 7; 3. Poljska 6; 4. Romunija 4; 5. Gruzija 2; 6. SZ «B» 1.
p.rr-p—...	...... _ r-y
Horvat, eden najboljših jugoslovanskih rokometašev
SMUČANJE
EVROPSKI POKAL
Mladi skandinavski smučarji prodirajo v evropsko elito
v
V Flainu je zmagal v veleslalomu Šved Jacobson (pred Norvežanom Šorlijem)
FLAINE, 8. — Šved Jacobson jel 1. Brigitte Totschnig (Av.) 1’52”07 zmagal danes v veleslalomu na med-| 2. Cindy Nelsson (ZDA) r52”29
narodnem smučarskem tekmovanju v Flainu, veljavnem za evropski pokal.
Lestvica tega veleslaloma je ta:
1.	Torsten Jacobson (Šve.) 3’05”11
2.	Odd Sorli (Norv.)	3’05”35
3.	Phil Mahre (ZDA) 3’06’Tl
4.	M. Sochor (ČSSR)	3’06”21
5.	G. Jones (ZDA)	3’06”27
6.	J. Oberfranck (It.) in S. Mahre (ZDA)
8.	O. Kirchmair (Av.)
9.	J. M. F. Ochoa (Šp.)
10.	K. Heidegger (Av.)
Po tem tekmovanju je lestvica za evropski pokal naslednja:
1.	Steve Mahre (ZDA)	26
2.	Christian Neureuther (ZRN) in Torsten Jacobson (Šve.)
4.	Phil Mahre (ZDA)
5.	Odd Sorli (Norv.)
6.	Hansjorg Schalager (ZRN)
7.	Bruno Nockler (It.) in Miroslav Sochor (ČSSR)
9. Greg Jones (ZDA)
10. Josef Oberfranck (It.) in Stig Strnad (VE.)
3’06”81
3’07”99
3’08”16
3’08”33
APRICA, 8. — Danes so opravili prve poskusne spuste za mednarodni ženski smuk (za svetovni pokal), ki bo v sredo v Aprici. Na 2.100 m
3.	M. Teresa Nadig (Švi.) 1’53”60
4.	N. Spiess (Av.)	1’54”11
5.	W. Drexel (Av.)	1’54”68
6.	B. Zurbriggen (Švi.)	1’54”85
7.	I. Epple (ZRN)	1’55”23
8.	I. Plank (It.)	1’55”32
9.	A. Wenzel (Liecht.)	1’55”53
Iz. L. Krainner (Kan.)	I’55”7z
13. P. Hofer (It.)	1’56”69
27.	C, Tisot (It.)	1’59”02
28.	C. Giordani (It.)	1’59”11
NOGOMET
Jutri povratne tekme v pokalu UEFA
Jutri bodo odigrali povratna srečanja v nogometnem pokalu UEFA za osmino finala.
V tem pokalu sta tudi dva italijanska zastopnika (Milan in Roma), medtem ko je Jugoslavija ostala praznih rok.
Pari jutrišnjega kola in izidi prvih tekem Liverpool (Anglija) - Slask Wroc-law (Poljska) 2:1; Stal Mielec (Poljska) - Inter Bratsi Bratislava (ČS dolgi progi so dosegle najboljše ča-ISR) 0:1; ROMA (Italija) - Bruges se naslednje smučarke:	1 (Belgija) 0:1; Levski Sofija (Bol-
garija) - Ajax (Nizozemska) 1:2; Torpedo Moskva (SZ) - Dinamo Dresden (NDR) 0:3; Spartak Moskva (SZ) - MILAN (Italija) 0:4; Vasas Budimpešta (Madžarska) -Barcelona (Španija) 1:3; Porto (Portugalska) - Hamburger (ZRN) 0:2.
NAMIZNI TENIS
V ŽENSKI A LIGI
Izreden uspeh Krasa
Krasove namiznoteniške igralke so v svojem startu v letošnjem ženskem prvenstvu A lige zabeležile izreden uspeh: zmagale so namreč v vseh prvih srečanjih. Dosegle so naslednje izide:
Kras -	Julia Trst	5:0
Kras -	Bacigalupo	Terni	5:0
Kras -	Esperia Como	5:1
Kras -	CSI Milan	5:2
Med Krasovimi igralkami se je posebno izkazala Sonja Miličeva, ki je osvojila vsa svoja srečanja.
našel luknjo v živem zidu gostov. Pred tem je sodnik izključil Klavdija Černjavo (zaradi obračunavanja z nasprotnikom). Gol je vlil krasovcem novih moči in so (z igralcem manj) še boli pritisnili ter uspeli ogrožati vrata Tržačanov. Najboljšo priložnost je v 45. minuti imel Trampuš, ki pa ni utegnil preusmeriti v mrežo podaje Grmeka.
O. G.
Gaja — Union	1:0
MLADINSKI NOGOMET
MLADINCI
Primorec — Domio
NARAŠČAJNIKI Roianese — Kras
NAMIZNI TENIS
8:0
V ZAGREBU
Batiniceva najboljša
ZAGREB, 8. — Na dvodnevnem pozivnem turnirju v Zagrebu v dvorani «Mladosti» je zmagala Branka Batinič v konkurenci 14 najboljših jugoslovanskih igralk namiznega tenisa.
V moški konkurenci, ki so igrali v Senti, pa je zmagal Karakaševič. Vsekakor pa velja omeniti, da šur-bek in Stipančič nista nastopila.
Kot smo že omenili je v ženski konkurenci po izredno lepih bojih zmagala Branka Batinič, ki je tako dosegla — po nepričakovani zmagi na mini SPENT 1975 — še en pomemben uspeh. Batiniceva si je priborilo prvo mesto po ponovnem srečanju s Palatinuševo, ko jo je premagala z 2:1. V moški konkurenci je bil Karakaševič daleč najboljši, saj ni izgubil niti enega srečanja.
Križem po Filipinih
(Nadaljevanje s 4. strani)
učencev ali pa dragocen predmet. Ogledamo si tudi poletno kraljevo residenco.
Do Ayudhye smo se peljali z avtobusom, povratek v Bangkok pa je bil z ladjo Orientai Queen P° reki Chao Phya. Imame lepo priložnost, da si ogledamo življenje na reki in ob njej ter številne pagode, saj kamor pogledaš, povsod vidiš pagodo. Imamo priliko tudi videti kraljeve piroge, pravo mojstrsko delo rezbarjenja in po-zlatitve.
Petek, 22. avgusta, je zadnji dah našetra bivanja v Bangkoku. Posvetimo ga obisku kraljeve .palače, ki je bila zgrajena leta 1733. Površina palače obsega 218,400 kv. m in nekatere zgradbe so mešanica domačega in evropejskega sloga. Nekateri deli palače so zaprti za ob skovalce. ker še vedno služijo kraljevi družmi. Zelo lepa je dvorana za avd'ence Amn-rindra s čudovitim prestolom iz tikovega lesa z rezbar .jami. Stene se nam zdijo pokrite s tapetnim papirjem, medtem ko "re za ročne risbe, izdelane zelo natančno in z veliko pptrpežljivofrio. Opazimo. da so nad vsak-m nrestNr-m tudi večnadstropni dežniki, tako j h je devet za kralja, sedem za prestolonaslednika in prince, pet za dostojanstvenike.
Čakri pa je palača, ki jo je dal zgraditi kralj čulankorn in je mešanica evropskega in orientalskega stila.
Posebna umetnina v tej palači je kraljevi tempelj s kipcem Bude, visokim 54 cm in ki mu pravijo smaragdni Buda. Kipec so prinesli iz Kitajske leta 1464 in ga oblačijo na tri načine: v zimski dobi ima na sebi plašč iz zlata, ki ga popolnoma pokrije, je pol odkrit v deževni dobi, poleti pa je popolnoma gol.
Je že pozna noč ko zapustimo letališče Bangkoka ter se po kratkem postanku v New Delhiju in v Atenah vrnemo domov.
Za konkretno reševanje
(Nadaljevanje s 4. strani)
drugih industrijskih ali obrtniških objektov, bi ne ustrezala pričakovanjem prizadetega prebivalstva ter splošnim koristim. Nasprotno, zaradi posebne lege omenjenega pasu ter konfiguracije področja (visoko pobočje Griže nad Dolino), bi namestitev takšnih objektov prinesla Dolini in drugim sosednjim prebivalcem nove škodljive nevšečnosti zaradi ropota, vibracij in podobnega, kot se dogaja s tovarno Grandi Motori. Zaradi vseh omenjenih razlogov varnosti, zdravja in drugih ne moremo zavzeti drugačnega stališča in zato smo proti vsakršni obliki industrializacije tega pasu, kajti «čiste» industrije ni nobene.
O tem problemu je Društvo za varstvo okolja razpravljalo na širšem sestanku svojih članov in katerega se je udeležil tudi občinski odbornik za zdravstvo. Govor je bil tudi o bodočem programu delovanja društva, ki želi nadaljevati z lani začetim delom na ekološkem področju v povezanosti in sodelovanju z vsemi krajevnimi prosvetnimi društvi in drugimi faktorji, zlasti dolinsko občino, s šolami ter s sorodnimi ustanovami tako tu pri nas (posebno z ono v Miljah, kjer imajo podobne probleme) kot v sosednji Sloveniji, kjer so na tem področju storili že pomembne korake naprej.
Društvo za varstvo okolji V Dolini
Uredništvo, uprava, oglasni oddelek,
rRST. Ul. Mor.lecchi 6 PR 559 — Tel. 79 38 08 79 46 38	79 58 23	76 14 70
Podružnica	Gorica, Ul. 24 Maggio 1 — Tel. 83 3 82 - 57 23
Naročnina
Mesečno 1.750 lir — vnaprej: polletna., 9.500 lir, celoletna 17.500 lir. Letna naročnina za inozemstvo 23.500 lir, za naročnike brezplačno revija «Dan» V SFRJ številka 1.50 din, ob nedeljah 2.— din, za zasebnike mesečno 24.— letno 240.— din, za organizacije in podjetja mesečno 30.—, letno 300.— din Poštni tekoči račun za Italijo	Založništvo tržaškega tiska, Trst 11-5374
Za SFRJ	Ziro račun 50101-603-45361 «ADIT» - DZS - 61000 Ljubljana*
Gradišče 10/11 nad. telefon 22207
Oglasi	Za vsak mm v višini enega stolpca: trgovski 250, finančno«
upravni 500, legalni 500, osmrtnice in sožalja 250 lir. «Mali oglasi» 100 lir beseda. IVA 12%. Oglasi za tržaško in goriško pokrajino se naročajo pri
oglasnem oddelku ali upravi. Iz vseh drugih pokrajin Italije pri S.P-L
Stran 8	decembra 1975 Odgovorni urednik Gorazd Vesel
Izdaja in tiska
H
ZTT - Trst
Obračun Tržaškega partizanskega pevskega zbora
Tržaški partizanski pevski zbor je imel v nedeljo svoj drugi oziroma	Občnemu zboru, na katerem so predstavili tudi gramofonsko ploščo s «?a:liz-msko balado» so prisostvo-
prvi občni zbor po ustanovitvi. Ob tej priložnosti je za svojega čast-	vali tudi nekateri predstavniki iz političnega in družbenega življenja ter gostje, med katerimi častni član
nega člana imenovar tovariša Mira Škapina, predsednika ZZB iz Se- zbora, ugledni antifašistični borec Tone Ukmar - Miro, tajnik ZBB Slovenije tov. Tumher, konzul SFRJ Žane, kateremu izroča predsednik zbora R, Žerjal listino	Srečko Kovačič, poslanec Škerk, predstavnik Partizanskega zbora iz Ljubljane Žorž in drugi
Spominsko obeležje v Zdrevščini
V Zdravščini pri Zagraju so v nedeljo odkrili spominsko obeležje pred tovarniškim poslopjem, kjer jo bilo v letih 1942-1943 v «pomožnem zaporu» zaprtih nad 2000 slovenskih internirancev iz raznih krajev Primorske. V imenu goriške pokrajine je ploščo odkril predsednik Agati. Svečanosti se je udeležilo veliko število ljudi, med katerimi tudi več 'bivših internirancev
Med občnim zborom TPPZ je delegacija njegovih čianov ponesla venec k spomeniku padlim
v NOB na Opčinah
V uvodnem delu svečanosti v Zdravščini so zastopniki generalnega konzulata SFRJ iz Trsta,, Zveze borcev iz Nove Gorice, občin, političnih strank in partizanskih združenj položili venec k obeležju. Na sliki polaganje venca SKGZ
Na slovesnosti sta nastopila pevski zbor «Jezero» iz Doberdoba (na sliki) in godba na pihala «Kras»
iz Doberdoba
Prosvetno delovanje v Nabrežini
Združenje slovenskih medicincev
V nedeljo so v Nabrežini na sedežu PD «Igo Gruden» odprli razstavo o prosvetnem delovanju v Na- Združenje brežini, ki spada v okvir - proslav 30-letnice obnovitve prosvetnega delovanja
slovenskih medicincev iz Trsta je priredilo v Kulturnem domu predavanja o temi «Debelost kot klinični - in terapevtski problem»,. Prisotno-je-bilo številno 'občinstvo
Vloga ženske v družbi
Žensko socialistično gibanje dežele Furlanije - Julijske krajine je priredilo v krožku «G. Salvemini» zborovanje s temo «Vloga ženske v družbi». Govorile so Nadja Pahor, Enrica Lucarelli in Sabina Benedetti. Nadja Pahor je posebej obravnavala vprašanje Slovencev V Italiji in njihov boj za globalno zaščito narodnostnih pravic
Gledališče za najmlajše
Stalno slovensko gledališče v Trstu zvesto skrbi tudi za svoje najmlajše prijatelje. Poleg lastnih predstav zanje prireja tudi gostovanja raznih mladinskih in lutkovnih gledališč. Tokrat jih je obiskalo Primorsko dramsko gledališče iz Nove Gorice z znano otroško igrico «Ostržkove dogodivščine», ki je malčke imenitno zabavala
Tečaj slovenščine za italijanske občane dolinske občine v Boljuncu
V čeiriek se je v Boijuncu v šolskih prostorih začel tečaj slovenščine, ki ga na pobudo sekcije PSI iz Doline prireja krožek za družbena vprašanja «Henrik Tuma». Tečajnike je pozdravil predsednik krožka
dr. Leo Kralj. (na sliki)
Tečaj, ki ga vodi Vojko Colja, obiskuje 27 občanov italijanske narodnosti, v glavnem iz mešanih zakonov. Obsegal bo okrog 50 lekcij dvakrat tedensko po eno uro. Gre za koristno pobudo v interesu
medsebojnega zbliževanja