tudi E tnološka bibliografija, izsek iz celotne Baševe bibliografije, ki jo je sestavila I. 
Žm avc-Baranova. U rednik je napisal predgovor in v Opombah več uredniških po­
jasnil, pripom b in dopolnitev. Knjigo, ki je izšla pri Slovenski matici v zbirki Raz­
prave in eseji, je opremil Julijan Miklavčič.
Milan Natek
Med Bočem in Bohorjem. Šentjur pri Celju —  Šmarje pri Jelšah 1984, 974 strani.
M ed pokrajinskimi in krajevnimi zborniki, ki v zadnjem času čedalje bolj vzni­
kajo v različnih predelih Slovenije, zasluži knjiga Med Bočem in Bohorjem tudi na­
šo pozornost. Prve zamisli o pripravi in izdaji šentjursko-šmarskega zbornika, ki naj 
bi kar se da v kompleksni podobi predstavil svet in ljudi med Bočem in Bohorjem, 
so vzklile jeseni 1972, ob odkritju spominskega obeležja zaslužnemu kartografu B. 
Kocenu na H otunju pri Ponikvi. Uredniški odbor, ki mu je do svoje smrti predsedo­
val M. Žagar, je knjigo načrtoval kot zbornik dosedanjega znanja in vedenja o om e­
njeni pokrajini in njenih ljudeh. Čeprav prvotna zamisel, da naj bodo naravne pa 
prebivalstvene, socialne, zgodovinske, gospodarske in druge značilnosti pokrajine 
napisane v enciklopedičnem slogu, ni bila povsem uresničena, pa vendarle zbornik, 
kakršen je s svojo pestro vsebinsko zasnovo, pomeni širok izbor pogledov na svet in 
ljudi med Bočem in Bohorjem. Med številnimi avtorji (85) je tudi osem geografov, 
ki so napisali dvanajst prispevkov.
Vsebina knjige je razdeljena na osem poglavij. V prvem, Svet in ljudje (str. 15 
— 221), so orisane nekatere osnovne naravne in prebivalstvene poteze Voglajnsko- 
sotelske Slovenije, ki predstavlja izjemno mozaično podobo sožitja in prepletanja 
naravnih danosti s kulturno-zgodovinskimi in gospodarskimi dragocenostmi in zna­
čilnostmi. Tudi za ta svet smemo trditi, da je prvinska dediščina tisočletnega in še 
dlje v neraziskano preteklost segajočega življenja in dela številnih rodov. Tudi na 
tem koščku slovenske zemlje sta se človekovo delo in njegov eksistenčni boj, ki se 
kažeta v najrazličnejši izrabi naravnih danosti, nenehno prepletala s prvinami narav­
nega okolja in z njegovim preoblikovanjem.
Uvodni sestavek, Svet in ljudje, je napisal prof. dr. S. I l e š i č .  V njem zaživijo 
glavne prvine in sestavine okolja, njegova pokrajinska podoba in geografska členi­
tev ozemlja. N ekatere naravnogeografske značilnosti šmarsko-šentjurskega predela 
prikazuje I. G  a m s, o njegovi geološki zgradbi pa pišeta S. B u s e r in B. A n i- 
č i č. O potresu na Kozjanskem 1974. leta piše A. S o r e ,  o gozdovih in njihovem 
pom enu M. D e č k o ,  M. Ž  a g a r pa o prometno-geografskih razmerah. Prika­
zana je arheološka podoba ozemlja (S. C i g 1 e n e č k i) in še posebej Rifnika ter 
njegove okolice (L. B o 1 t a) pa kratka zgodovina trgov (J. C u r k). Orisana je 
nadalje preteklost pomembnejših dogodkov in krajev (J. I. i š k a ); osvetljena je 
podoba Planine pred poldrugim stoletjem (N. K u r e t )  in nekdanjega trga Šmarje 
pri Jelšah (V. R o m ) .  O sejmih kot nekdanji specifični obliki trgovanja razpravlja 
A. S o r e .  Na nekatere prebivalstvene značilnosti opozarjata A. S o r e in M. 
N a t e k ,  zdomce in njihovo problem atiko pa prikazuje T. M a s t n a k .  O razvoj­
nih perspektivah poselitve piše V. K o k o l e ,  medtem ko arhitekt P. P 1 a n i n- 
š e k razmišlja o novejših nedomiselnih in krajinsko škodljivih gradbenih posegih, 
ki so zajeli Kozjansko zlasti še po potresu 1974. leta.
D rugo poglavje prikazuje revolucionarno delavsko gibanje in narodnoosvobo­
dilni boj, tretje pa je nam enjeno osvetlitvi gospodarstva (str. 492—604). Orisane 
so glavne gospodarske veje, delovne organizacije in za njihov razvoj v preteklosti in 
sedanjosti zaslužni možje. O kmetijstvu, ki se je pričelo šele v zadnjih letih preus­
m erjati v tržne oblike, piše D. C i z e j ,  o nekaterih značilnostih nekdanje in da­
našnje razvitosti vinogradništva pa B. B e 1 e c.
V naslednjih poglavjih so orisane nekdanje in današnje oblike in možnosti 
zdravstva in socialnega skrbstva (str. 605—-653), šolstva (str. 654— 721) in kultur- 
no-prosvetnega dela (str. 722— 835). Sledita še poglavji Preminulim ustvarjalcem 
zbornika v spomin (M. Ž  a g a r, F. F i j a v ž in J. L i š k a ), in Vidnejše osebno­
sti, kam or je vključenih 181 domačinov kot kulturnih, gospodarskih, znanstvenih in 
političnih delavcev. Večino podatkov za pomembnejše osebnosti je prispeval R. 
S a v n i k .
Zbornik Med Bočem in Bohorjem prinaša blizu 130 prispevkov s poljudnimi 
pregledi in osvetlitvami raznovrstne problem atike z najrazličnejših področij. Knjiga 
pom eni zato tudi bogato in temeljno izhodišče za nove raziskave o svetu in ljudeh v 
Voglajnsko-sotelski Sloveniji.
M ilan  N a tek
Prostorski vidiki posledic predvidenih in že izgrajenih energetskih objektov v SFRJ, Geogra­
phica Slovenica 15, Inštitut za geografijo Univerze E. Kardelja v Ljubljani, Ljubljana, 1984.
Zbornik prinaša osemnajst referatov in štiri diskusijske prispevke z obravnava­
no tem atiko, ki so bili predstavljeni na jugoslovanskem posvetovanju. Tega je z 
zgornjim  naslovom decem bra 1984 organiziral omenjeni inštitut.
Vsebinsko so članki razvrščeni posebej v prispevke o prostorskih vplivih in po­
sledicah hidroenergetskih objektov in posebej termoenergetskih.
V prvem sklopu je največ poudarka na izkoriščanju naravnih virov za pridobi­
vanje električne energije, v prvi vrsti iz vodnih virov (možnostim energetske izrabe, 
lokacijskim odločitvam, oblikovno krajinski presoji, možnostim izkoriščanja akumu­
lacijskih jezer itd.) in z njim povezanimi degradacijskimi posledicami v okolju, varo­
vanju naravnih značilnosti voda, izgubi kmetijskih zemljišč itd. Članki prinašajo šte­
vilne prim ere iz SR Črne gore, Hrvatske, Slovenije in Srbije.
D rugo vsebinsko področje prikazuje fizične in družbeno geografske posledice 
term oenergetskih objektov (onesnaženje vode in zraka, poškodovanosti vegetacije, 
dnevno migracijo delovne sile itd.) v Velenju, na Kosovu, v Ivangradu, Plevljah, 
Tikvešu itd. Diskusijski prispevki se nanašajo na prostorsko-geografske in ekološko- 
krajinsko-estetske vplive hidroenergetskih objektov, na ekonomsko vrednotenje iz­
koriščanja naravnih virov in na možne posledice gradnje term oelektrarne Plomin II.
V vsebinskem smislu predstavlja Geographica Slovenica 15 novost. V njej so 
poleg geografskih prvič zbrani tudi prispevki drugih strok: ekologije, arhitekture, 
energetike, ekonom ije, strojništva. Njihov interdisciplinarni značaj pa se odraža, žal, 
le v različnih, med seboj ločeno prikazanih vidikih »vrednotenja« posegov v okolje. 
Pri tem  tudi prispevki geografov niso izjema. Pri prikazovanju posledic izkoriščanja 
naravnih virov, torej pri proučevanju odnosa med družbo in naravo, ki je osnovna 
naloga geografije, ostaja večina geografskih prispevkov na vzročno posledičnih ana­
lizah. V geografiji bi bilo treba zato preseči analizo medsebojnega součinkovanja 
med posameznimi pokrajinotvom im i elementi in preiti k sintezi teh spoznanj. Kljub 
tej pomanjkljivosti skušajo nekateri geografski članki posege v okolje vendarle celo­
vito vrednotiti, upoštevajoč pri tem tudi ekološke vidike, vidike varstva okolja in 
dolgoročno urejanje prostora.
G eographica Slovenica 15 predstavlja brez dvoma nazoren pregled dosedanjih 
proučevanj jugoslovanskih geografov in nekaterih drugih strokovnjakov o prostor­
skih vzrokih in posledicah hidro- in term oenergetskih objektov v Jugoslaviji. Zato je 
zbornik dobra osnova tudi za primerjanje in preverjanje teoretičnih in metodoloških 
izhodišč geografije na tem področju. Hkrati pa nudi tudi primerno vsebino za sezna­
njanje širše javnosti s to problem atiko. . ^