AÑO XXXIII (27). No. (štev.) 33
ESLOVE N IA LIBRE
BUENOS AIRES
15. avgusta 1974
STRAH PRED RESNICO
V PREMISLEK TISTIM, KI SE MEHČAJO
„Ulična demokracija“
Poročilo, da je 76 letni kitajski ministrski predsednik čuenlaj prebolel infart, je po vsej Kitajski, predvsem pa v kitajskih komunističnih vrstah povzročilo negotovost bodočega razvoja v državi, ki je spet pogreznjena v novo tkim. kulturno revolucijo.
Čuenlaj je bil doslej že 25 let kitajski ministrski predsednik in je eden redkih Maocetungovih oprodov, ki je preživel čistke v kitajskem komunizmu. Maocetung ga je že bil določil za svojega naslednika, toda infarkt je temu nasledstvu postavil meje. Kitajski komunisti se sprašujejo, kdo bo dejansko sledil Maocetungu.
Čuenlajeve dnevne posle sta v zadnjih dveh mesecih prevzela njegova podpredsednika Teng Siaoping in Lisien Nien, oba člana 22 članskega kitajskega politbiroja, toda oba tudi že stara nad 70 let. Poleg čuenlaj a in teh dveh veljakov je še sedem drugih v kitajskem politbiroju, ki so še starejši, tako da opazovalci ugotavljajo, da bo do 1980 iz partije če že ne po drugačni pa po naravni poti izginila vsa ekipa, ki je dominirala kitajski komunizem od njegovega nastanka pred 50 leti do danes.
Kitajska KP uporablja kot svojo množično organizacijo tkim. Ljudski narodni kongres, ki naj bi se po pravilniku vršil vsaka štiri leta. Toda partija ga ni sklicala že deset let ter je tudi letošnje sklicanje zaradi čuenlajeve bolezni ostalo v arhivu. Na teh kongresih partija ,,z ljudskim privoljenjem“ postavila na vodilne državne položaje „zaslužne“ partijce. Tako je sedaj po desetih letih več važnih vodilnih položajev ostalo praznih, zlasti od zadnje kulturne revolucije, s katero je Maocetung pometal svojo partijsko hišo.
Kitajska sedaj nima: predsednika republike (zadnji je bil ubiti Lui Saoči)-, obrambnega ministra (zadnji je bil, sedaj izdajalec Linpiao) in vrhovnega šefa štaba, ki je Pekingu zlasti potreben zaradi znane kitajske fobije pred sovjetsko invazijo, dasi invazijo sovjetske Sibirije pripravlja prav Peking.
Čuenlajeva zasluga je, da je pregovoril Maocetunga na odprtje Kitajske v svobodni svet, seveda za njeno lastno korist in v kolikor ne škodi komunistični diktaturi. Kitajsko je spravil v ZN, vzpostavil odnose z ZDA in v tkim. tretjem svetu dvignil ugled državi.
Nova kulturna revolucija, ki bo verjetno še dlje zakasnila izpopolnitev omenjenih položajev in deloma spet zaprla vrata v svet, ima sedaj nekoliko drugačno obeležje, kakor prva, ki jo je Maocetung končal, da mu ne bi ušla iz rok, pred petimi leti. Tarča sedanje sta bivši obrambni minister Linpiao ter zgodovinski kitajski filozof Konfucij. Oba je Maocetung proglasil za „reakcionarja, ki hočeta obrniti kolo zgodovine nazaj“. Partijska jeza je zlasti naperjena proti Konfuciju, katerega življenjska filozofija naj bi bila kriva zakoreninjenosti kitajske družinske tradicije, katera „zavira socialistični napredek“ države.
Konfucija in Kitajce, ki se brez ugovora ne podrejajo partijski marksistični filozofiji in posebej navodilom iz Maocetungove rdeče knjižice, neusmiljeno napadajo. Trdijo, da ovirajo materialni napredek, jih obtožujejo birokratizma, jim očitajo, da so autokrati, da izkoriščajo položaje za pridobivanje privilegijev, zlasti za svoje otroke itd. Podobno rohnijo partijski veljaki po vseh komunističnih državah, vključno v Jugoslaviji, kadar zavračajo krivdo za kakršne koli politične, gospodarske ali socialne neuspehe na izvenpartijske „krivce“, dasi vse vodijo oni sami s partijo vred.
Vodstvo kitajske KP je sedaj pozvalo „široke množice, naj javno kritizirajo in pokažejo s prstom na slabe funkcionarje“ in sicer kar s „plakati, ki naj jih nalepijo po ulicah“.
Vsa kitajska mesta, tudi Peking, so bila čez noč polepljena z desettisoči plakatov, na katerih so mogli mimoidoči
Kdor zasleduje komunistični tisk v Sloveniji, ali tisk v zamejstvu, ki je odvisen od Ljubljane, kmalu spozna, da se komunisti najbolj boje resnice. Resnice, ki bi zrušila njihovo papirnato stavbo o prikazovanju revolucije in sedanjega stanja, ki ga je ustvaril nesposobni komunistični režim. Druga stvar, ki gre slovenskim komunistom najbolj na živce, pa je obstoj politične emigracije, predvsem pa njeno ustvarjalno delo na vseh področjih: kulturnem, prosvetnem, organizacijskem ter narodno in versko vzgojnem.
Poročali smo že, da je ljubljansko Delo objavilo osmrtnico pokojnega univerzitetnega profesorja dr. Ignacija Lenčka. V osmrtnici ni bilo niti navedeno, da je bil duhovnik in tudi ne, da je bil glavni kurat slovenskih domobrancev. Pa že dejstvo, da je Delo osmrtnico objavilo, je povzročilo, da so vsem nameščencem Dela naložili kazen v obliki odtegljaja 20.000 din od enomesečne plače.
Vsem izseljencem je bil poznan skavtski vodja Marijan Trtnik, ki ie nenadno umrl v Argentini. Celo argentinski skavti so mu od pogrebu izkazali čast. Tudi o njem je Delo 6.. julija objavilo osmrtnico s sledečim besedilom: „Po krajši bolezni je umrl naš dragi brat, stric in svak MARIJAN TRTNIK. Nai mu bo lahka zemlja. Žalujoči: bratje, sestre in drugo sorodstvo. Ljubljana, Beograd.“
V osmrtnici sorodniki niso smeli objaviti ali pa so bili uredniki Dela bolj previdni in niso smeli objaviti tega, da je Trtnik umrl v Argentini in da naj mu bo lahka „argentinska“ zemlja. Morda bo rekel kdo, da je to malenkost. Pa ni. Zelo mora biti politična emigracija nadležna komunistom, če niti po
brati težke obtožbe proti vse vrste funkcionarjem in organizatorjem. Toda hitro je bilo opazovalcem razvidno, da je tudi ta „kulturna revolucija“ skrbno vodena in kontrolirana od partije. Zlasti v Pekingu, ki je eno redkih mest, kamor smejo tujci iz inozemstva, je bila turistom razvidna ta kontrola: plakati so bili nalepljeni samo na dveh ulicah, po nekaj dneh pa so čez noč izginili vsi tisti, ki so se nanašali na provincijske probleme in tisti, ki so no imenu napadali katerega koli visokega partijskega funkcionarja.
Istočasno je partija izdala partijskim odborom širom države podrobna navodila za posamezne etape te „ulične demokracije“, kakor Peking sedaj ime-nuie to novo „kulturno revolucijo“. Tako je bilo poskrbljeno, da ni bila prizadeta nobena odločilna partijska figura, dasi je bil en dan na enem izmed plakatov napaden celo član politbiroja Hua' Kuofeng.
Partija pa hi mogla preprečiti vznika boja znotraj svoje organizacije med tkim. konservativci, ki hočejo ohraniti gospodarsko in družbeno stabilnost v državi in revolucionarji, ki so jih ob prvi „kulturni revoluciji“ pritisnili ob zid ter se sedaj hočejo maščevati. Zato je .že čutiti močan zastoj na industrijskem in poljedelskem sektorju v državi.
Vzporedno z „ulično demokracijo“ je partija uvedla spet najstrožjo cenzuro na kulturnem področju: časopisje napada zahodno klasično glasbo, trem zahodnim orkestrom je bil prepovedan vstop v Kitajsko, tuje turiste ovirajo pri fotografiranju, ker jim Kitajci očitaio. fotografiranje „samo negativnih pojavov“ v državi. Potovanje po državi je tako domačinom kakor tujcem močno okrnjeno z izdajanjem posebnih policijskih dovoljenj za premikanje iz enega kraja v drugega. V nekatere province je turistom vstop sploh prepovedan.
Kitajska postaja s svojim komunizmom spet vase zaprt svet „vedno dlje od zahodne krščanske civilizacije.
smrti ne upajo objaviti, da je emigrant-javni delavec umrl v Argentini. Morda se komu zbuja vest?
Znano je, da Društvo slovenskih izobražencev v Trstu vsako leto prireja v začetku septembra predavanja v Dragi. Tako je tudi letos Društvo razposlalo k stom v zamejstvu v objavo spored letošnjih predavanj, dasi niso navedena imena predavateljev, To okrožnico je v celoti objavil Katoliški Glas v Gorici v številki 30. z dne 25. julija t. 1. V Okrožnici je tudi tale Stavek, ki ga je objavil navedeni list: „kot zaključek bo izseljenec, ki je dosti potoval po svetu, ki ie dosegel časti in ugled v zapahnem svetu, povedal kako se je srečal s slovenstvom. Ali ga je oviralo, ali pa mu je dajalo kdaj uteho in tolažbo pri napredovanju.“
Tsto okrožnico je objavil tudi celovški Naš Tednik v številki 31. z dne 1. avgusta. Ta list je finančno- povsem odvisen od podpore iz Ljubljane. Zato ne sme napisati ničesar, kar ne bi bilo po volji liubljanskim komunističnim veljakom. Zgoraj navedeni stavek je namreč objavil takole: „in kot zaključek bo izseljenec povedal, kako se je srečaval s slovenstvom. Ali ga je oviralo, ali pa mu je dajalo uteho in tolažbo pri napredovanju.“ Naš tednik ie moral izpustiti tele besede: „ki je dosti potoval po svetu, ki je dosegel časti in ugled v zapadnem svetu“. Bralci Našega Tednika ne smejo zvedeti, da obstoja kak izseljenec, ki je dosti potoval po svetu in ki je dosegel časti in ugled v zapadnem svetu. Ne vemo, za katerega izseljenca gre. Le to moramo reči, da tolikšnega strahu pred izseljenci in njihovem uveljavljanju vendar nismo pričakovali.
Naravnost tragičen pa je naslednji primer. V današnji številki našega lista je objavljeno tudi poročilo o manjšinjski Konferenci, ki je bila v Trstu. Goriški Katoliški Glas je v komentarju k temu kongresu v številki z dne 25. julija napisal tole:
„Ob kraju pa še ena ugotovitev, ki nam ni prav nič prijetna: na konferenco v Trstrje prišlo okrog 100 (vsaj tako pravijo) jugoslovanskih strokov-niakov, časnikarjev itd. Imeli pa smo občutek, da so v nekakšni karanteni ki se je okrog njih ustvarila v bojazni morda, da bi prišli v stik s katoliškimi in demokratičnimi Slovenci. Tako smo demokratični Slovenci, ki smo bili prisotni na konferenci prišli bolj v stik z Baski, Katalonci, Okcitanci, Švicarji, Belgijci, kakor pa s Slovenci iz matične države. To pa našemu narodu kot celoti gotovo ni v prid.“
Zamejski Slovenci se torej v boju za svoje narodne pravice lažje razgo-varjajo s tujci, kakor s slovenskimi komunisti iz matične domovine.
" ..Druži»« k« slovenske študije44
Pred letom dni ie bila v New Yorku ustanovliena „Družba za slovenske štu-diie“ (Society for Slovene Studies!, katere namen je povezovati ameriške znanstvenike, ki se zanimajo za slovenske probleme, in posredovati angleško govorečemu svetu znanstveno informacijo v slovenističnih strokah. Sedež Družbe je na Institutu za Vzhodno Centralno Evropo pri Kolumbijski univerzi v New Yorku.
Doslej je Družba priredila dve svoji zborovanji: v aprilu 1973 v New Yorku, v maju 1974; v Mflwaukeeju (Wisconsin), medtem ko njeni člani nastopajo o slovenskih problemih tudi v okviru drugih ameriških strokovnih organizacij. Aktivnost članov povezuje „The Society for Slovene Studies Newsletter“.
Uradni naslov Družbe je: Society for Slovene Studies, Institute on East Central Europe (room 1232), Columbia University, 420 West 118th Street, New York, N. Y. 10027.
Eia Colombia y en toda Latinoamérica
Las guerrillas colombianas, desamparadas durante cierto tiempo a causa de los golpes recibidos y de la pérdida de varios de sus dirigentes, reanudan sus actividades con vigor y audacia, no obstante estar fraccionadas en tres tendencias: procastristas, prcchinas y prosoviéticas.
Unos ochenta guerrilleros procastristas ocuparon a principios de julio la localidad de San Pedro, departamento de Antioquia. Un mes antes, en junio, rebeldes de la organización prosoviética F. A. R. C. (Fuerzas Armadas Revolucionarias Colombianas) ocuparon la localidad de Algeciras, departamento de Huila, a 350 kilómetros al sur de Bogotá. En esta acción murieron dos guerrilleros y resultaron heridos cinco policías.
Comparando estos actos con otros, ocurridos en varios países latinoamericanos, llegamos a la conclusión que se ha desatado una ofensiva de alcance continental,. tendiente a socavar los cimientos democráticos de los países de esta parte del mundo.
Posmrtna razstava arh. Viktorja Sulëiëa
Na tem mestu se večkrat spominjamo ljudi, ki imajo zasluge za skupno usodo Slovencev v splošnem, ali pa v Argentini posebej; za kulturno povezavo med različnimi narodi, k,ot je bil primer pokojnega ukrajinskega znanstvenika Halajčuka, ali pa tudi med posameznimi skupinami Slovencev samih. Tak človek, ki je povezoval predvojno slovensko emigracijo v Argentini z novo, ki je prišla sem p(o drugi svetovni vojni, je gotovo bil lani umrli arh. Viktor Sulčič.
Ob obletnici smrti je Mestni občinski svet Buenos Airesa (Honorable sala de Representantes) pod pokroviteljstvom predsednika Mariana Rubena Martina, priredila posmrtno retrospektivno razstavo njegovih akvarelov in arhitetskih stvaritev v prostorih mestne hiše, ki jo je odprla v imenu prireditelja ga. Sanjuana in na kateri je deklamirala Sulčičevo pesem rodni pokrajini deklica v slovenski narodni noši.
Toda mi bi se ta hip radi spomnili pokojnega arhitekta ne samo kot slikarja akvarelov temveč kot kulturnega delavca, ki ga smatramo gotovo za najpomembnejšega ustvarjalca v prednam-ski generaciji. Še celo zdaj po 50-letni-ci njegovega prihoda v Argentino, leta 1924, ter skoraj za 80-letnico, ki bi jo praznoval drugo leto. Rodil se je namreč 1. 1896 v obmorski vasi Sveti Križ v okolici Trsta, v tem mestecu slovenskih ribičev, kamor je šel svoj čas na počitnice pesnik Anton Aškerc, da je lahko napisal knjigo Jadranski biseri, kjer ga je zopet našel pesniški navdih. Tu ie rastel Viktor ¡Sulčič — po izgubi staršev, izključno v italijanskem iredentističnem okolju, saj ni obiskoval nikdar slovenske šole, obiskoval in tudi stanoval je v šoli italijanske potuj-čevalne Dantejeve družbe. Pa je kljub temu ostal Slovenec, ki je vedno kot tak nastopal, tudi na tej posmrtni razstavi, kjer je vidno napisano, da pripada „slovenski narodnosti“, (de nacionalidad eslovena). Postal je tudi slovenski pesnik, ki je v kasteljanski zbirki Luces y Sombras (1965) natiskal tudi nekaj slovenskih pesmi, posvečenih svoji rojstni vasi in morskim ribiškim motivom v tradiciji Aškerčevih marin. Tudi v zbirki kateljanske prozé La olla je opisal slovenske emigrante iz Nabrežine in njih usodo v tem kraju uspehov in neuspehov. Posebno pa ga je zanimala usoda slovenskega učenjaka, in-dijaniziranega ing. Benigarja, kateremu je posvetil poleg predavanj o njem tudi brošuro na zadnje srečanje z njim pod naslovom El sabio que murió sentado (učenjak, ki je umrl sedé).
Bil je tudi organizator in splošni kulturni delavec med slovenskimi emigranti, ki je bil v veliko pomoč poslaniku dr. Izidorju Cánkarju, zlasti pa msgr. Hladniku, ob katerega grobu se je v imenu Statosloveneev tudi poslovil. Med drugo svetovno vojno je bil tudi tajnik Jugoslovanskega odbora, ki je podpiral s svojim delom jugoslovanski . odpor v domovini, seveda tako, kot povsod v tujini, kjer so se emigranti orientirali po poslaništvih, vedno pa z iskreno željo pomagati domovini v stiski. Odklanjal je slednje ekstremizme ter je tako tudi lahko postal eden prvih, ki je našel stik tudi z novo emigracijo, zlasti z njenimi kulturnimi delavci. Marsikomu noyonaseljencu je poma-
gal v njegovi začetni stiski.
Toda arh. Sulčič je bil predvsem arhitekt. Že takoj ob prihodu'je dosegel velik uspeh, ko je v družbi svojega družabnika dobil prvo nagrado za zidavo državne hipotekarne banke. Toda ni se zgradila, kakor bi bila država obvezna. Ker je medtem prišel nov režim, so postavili zgradbo po drugem načrtu. Sulčič je zato tožil državo za odškodnino in je tožbo dobil. Največji uspehi kot arhitekta so vsekakor El Mercado de Abasto (trgovsko skladišče in tržnica) na Once, ki ima nekaj beneškega v svojih okroglih črtah, potem Stadion nogometnega kluba Boca Jr., ter predvsem lepi paviljoni italijanskega zavetišča za stare v San Justo; najlepša pa je gotovo moderna cerkev prav istega zavoda. On je tudi graditelj vhoda na pokopališče v Lujanu. Enako tudi načrtov za zidavo stanovanj v serijah, ki ga je poklonil mestni občini. Večina teh reprezentativnih stavb je razstavljenih na tej posmrtni izložbi;
Vsa ostala razstava pa je posvečena Sulčiču — slikarju, posebno akvarelistu. Tu je 64 akvarel iz najrazličnejših dob in pokrajin iz Argentine, predvsem Patagonije, kakor tudi iz severa, pa tudi akvareli buenosaireškili zgodovinskih stavb, kakor katedrale, Kabilda, bazilike v Lujanu (še iz 1. 1926, ko stolpi še niso bili dodelani). Predvsem so lepi akvareli z motivi iz Boke, kakor tudi Belgra-novega spomenika.
Nas bodo seveda najbolj zanimale impresije s Krasa, zlasti slika njegove rojstne hiše ter ribiški motivi iz Svetega Križa. Polni barv so jadranski motivi z dalmatinskih otokov, pa tudi Makedonije, ki jo je slikalo še malo Slovencev. Sulčič je mojster tehnike, toda čuti se, da je bolj risar, kakor dinamičen razsipalo: bohotnih viharnih gibanj. Mirnost in realističen videz sta osnovni oznaki njegovih preciznih akvarelov.
Veseli smo, da je tudi kulturni delavec prednaše dobe v Argentini uspel ne samo v svojem poklicnem delu, ampak tudi v svojem amaterstvu, v svoji umetniški težnji, ki se kaže tako v peresu kot v čopiču in ravnilu.
Ta razstava naj bo nam priložnost, da počastimo' človeka, ki je ostal vedno Slovenec, dober in vedno človeški. Slovensko likovništvo ima v njem že argentinsko tradicijo, že petdeset let. Kontinuiteta začeta z njim se ni pretrgala ter se nadaljuje.
Razstava je odprta do 20. avgusta na Peru 190.
\IXO\OV
GERALD FORD, NOVI
„S tem se odpovedujem predsedni-štvu Združenih držav,“ je bil lakonični stavek, s katerim je Nixon zaključil dobo svojega predsednikovanja kot 37. severnoameriki predsednik ter predal predsedstvo svojem podpredsedniku Ge raldu Fordu. Zadeva Watergate odhaja v zgodovino.
Prvič v zgodovini ZDA se je zgodilo, da je predsednik moral oditi iz Bele hiše in tudi prvič, da sedaj ZDA nimajo izvoljenega predsednika. Ko bo Ford imenoval svojega podpredsednika, ZDA tudi ne bodo imele izvoljenega podpredsednika.
Odmevi Nixonovega odstopa so bili po vsem svetu močno različni.
Francoski zunanji minister Jobert ga je označil za „veliko tragedijo“, pariški radijski komentator Cartier pa je Nixona prikazal ,,kot največjega predsednika ZDA“. Pariški dnevnik „Figaro“ je za Nixona zapisal, da „izgleda Nixon večji na tleh, kakor pa je izgle-dal pokonci.“
Izraelska predsednica Golda Meir je izjavila: „Ne bomo ga pozabili,“ medtem ko je bil izraelski tisk manj prijazen. „The London Sun“ je zapisal: „Ni nam ugajal. Bil je najbolj razburkan, umazan, goljufiv, autoritären, lažniv, dvojen, zarodnik, nadut in hinavski razsodnik, ki je kdaj koli predsedoval ZDA.“
Zahodnoevropske države so Nixona v večini pohvalile zaradi njegove zunanje politike, Watergate pa so nekateri označili kot boj med: zakonodajo in sodno oblastjo. Večina je smatrala Watergate za zadevo, zaradi katere ni bilo vredno spreminjati predsednika.
V	Kambodži, ki je odvisna od ameriške pomoči proti komunističnim napadom iz Severnega Vietnama, je Ni-xonov odstop povzročil razočaranje. Japonski predsednik Tanaka pa je izjavil, da „obnavljamo svoje spoštovanje do Nixona.“
V	Moskvi je Tass objavila Nixonov odstop v dveh vrstah, kitajska tiskovna agencija pa v nedeljo še ni poročala o dogodku. Tako v Kremlju kakor v Pekingu upajo, da bo ameriška Zunanja politika ostala taka, kakor doslej, ker je novi predsednik Ford obdržal Kissingerja za zunanjega ministra.
Kubanski radio je cinično povedal, da „odslej naprej bodo ZDA vladane po dveh možeh, ki nista bila izvoljena na način, ki mu pravijo demokratski.“
Nepristranski opazovalci se ob dogodku strinjajo, da so bile trenutno na zemeljski obli samo ZDA s svojo demokracijo zmožne prebroditi krizo, v kateri se je znašlo njihovo predsedstvo, ne da bi bile prizadete tudi ostale državne ustanove.
ODSTOP
PREDSEDNIK ZDA
Novi predsednik Gerald Ford je pol leta mlajši od Nixona, star 61 let. Bil je učenec znanega ameriškega senatorja Vandenberga, ki je bil odločen nasprotnik Sovjetske zveze in komunistične Kitajske teT komunističnih režimov na sploh. Svojo politično karijero je F,ord preživljal v ameriškem kongresu ter je po mišljenju konservativec. Obdržal je v celoti Nixonove ministre, za podpredsednika pa se bo odločil v nekaj dneh. Do zadnjega je bil kot republikanec lojalen Nixonu ter se je odločil, da ga ne bo več pregovarjal, naj vztraja na svojem položaju, ko je Nixon sam priznal, da je vedel za zadevo Watergate takoj po vlomu republikanskih vohunov v pisarne demokratske stranke.
V svojem nastopnem govoru v ame-rikem kongresu je novi predsednik Ford izjavil, da bo nadaljeval politiko močne ameriške obrambe, prijateljstva z zavezniki, boja proti inflaciji in „nič več Watergatov“. V zunanji politiki bo sledil smeri kakor jo je začrtal Nixon, se pravi pogovarjanja s Sovjeti in s Kitajci, mir na Bližnjem vzhodu in izboljšanje ameriških odnosov z zavezniki in prijatelji širom sveta.
Fct!eralizaci|a Cipra
Foložai na Cipru se je znova zaostril, ko je turška delegacija na po-gaianjih v Ženevi iznenada objavila načrt, po katerem naj bi otok razdelili med Turke in Grke ter med njimi potegnili dokončno mejo. Turki so tudi objavili, da ne priznajo »eč ustave iz leta 1960, po kateri sta bili obe narodni skupnosti združeni v eno državo, brez narodnostnih mej.
Po turškem načrtu bi približno ena tretjina otoka s 120.000 Turki postala neodvisna od grških dveh tretjin s 520 tisoč Grki. Vsaka pokrajina naj bi se samostojno upravljala, imeli pa bi skupno vlado za kontrolo zunanjepolitičnih zadev, obrambe in davčne politike.
Grčija in ciprški Grki se upirajo sleherni delitvi otoka, na kar so Turki izjavili, da v tem slučaju nimajo namena podaljševati pogajanja in bo spet govorilo orožje. Turčija vztraja na federalizaciji otoka.
Anglija je zaradi novega razvoja odločila, da svojih oddelkov ne bo u-maknila z otoka „za nedoločen, čas.“ Prav tako je odločila obdržati na otoku vsa voina letala, ki jih je tja prepeljala ob začetku grško-turške krize.
GUINEA-BISSAU v zahodni Afriki je prva portugalska kolonija, ki ji je nova portugalska vlada podelila neodvisnost. Lizbona je zaprosila ZN, naj tej koloniji priznajo samostojnost. Zahodnoevropske države SET-a so ji neodvisnost že priznale.
Mednarodni teden
EGIPČANSKI DIKTATOR SADAT je znova obtožil libijskega diktatorja Gaddafija, da je imel v načrtu minirati Sadatovo letno rezidenco blizu e-gipčanske meje in s svojimi gverilci u-hiti glavnega urednika egipčanskega dnevnika Akhbar El-Yoma in povzročiti marksistično revolucijo v Egiptu. Gaddafi je udaril nazaj po Sadatu ter ga obtožil, da sabotira federacijo arabskih republik, v katero so vključeni Egip, Sirija in Libija. Izrael je Gaddafi označil za „papirnatega tigra“, ki da ga Arabci „lahko zdrobe v 12 urah, če bi hoteli.“
V	BANGLADEŠU so silovite povodnji povzročile nad 2000 mrtvih ter je v državi, kakor v sosednji indijski Bengaliji, nad 30 milijonov ljudi težko prizadetih zaradi poplav, škodo cenijo na 800 milijonov funtov stprlingov ter množicam grozi lakota. Iz helikopterjev ponekod odmetavajo kuhano hrano, ker je prebivalstvo ostalo tudi brez vžigalic in si ne more niti pripraviti ognja. Povrhu se je pojavila epidemija kolere.
Z USTAVITVIJO UVOZA MESA SET ni prizadel samo Argentine, temveč tudi komunistično Jugoslavijo, ki ie- z ostalimi vzhodnoevropeskimi državami zaradi tega bolj zaskrbljena, kakor so v latinski Ameriki. Komunistični diktator Tito je upal, da bo z izvozom mesa lahko deloma kril letošnji državni primanjkljaj, ki bo predvidoma znašal nad 720 milijonov dolarjev. Ti računi so mu sedaj prekrižani ter se je začel znova ozirati v Comecon, v sovjetsko gospodarsko območje, kamor, napovedujejo opazovalci, se bo komunistična Jugoslavija itak usmerila po Titovi smrti ali pa če bo zaradi poslabšanega zdravja predal oblast Kardelju.
V	MuSCHENU je umrl 67 let star Baldur von Schirach, bivši vodia Hitlerjeve nacistične mladine. Leta 1933 ie organiziral 6 milijonov nemških mladincev obeh spolov v Hitlerjugend, iz katere je izšla pozneje „elita“ Gestapa in SS-oddelkov. V Nurenbergu je bil obsojen na 20 let ječe zaradi vojnih zločinov.
V	PUERTO RICO je umrl 71 letni bivši kubanski predsednik Miro Cardona. Ob Castrovem nastopu je postal predsednik, a se je ločil od Castra, ko se je prepričal, da je komunist. Sodeloval je pri pripravah za invazijo Kube, ki jo je pokvaril Kennedy. Odsel'1 se je iz ZDA v Puerto Rico, kjer je bil do svoje smrti univerzitetni profesor prava na tamkajšnji univerzi.
ALAN SHEPARD, prvi ameriški astronavt, ki je letel po vesolju in nai-starejši človek, ki je hodil po Luni, je izstopil iz NASA, ko je pred nekaj dnevi postal star 50 let.
„Despotizem ni posebna oblika vlade, ampak je izrodek, možen pri vsaki obliki vlade.“
Italijanski filozof Antonio Rosmini (1797—18551
ITitmjšinska konferenca e Trstu
V	dneh od 10. do 14. julija je bila v Trstu Mednarodna konferenca o manjšinah. Bila je izraz žilavosti in volje do živlienja raznih narodnostnih manjšin, ki živijo v državah širom Evrope. Nanjo so prihiteli zastopniki Baskov, Kataloncev, Okcitancev, Ladincev, Furlanov, Bretoncev, Alzačanov, Južnih Tirolcev, Galcev, Keltov, in seveda Slovencev, živečih v Italiji in Avstriji.
Začetna slavnost je bila v sredo 10. julija popoldne. Zastopnike manjšin je najprej pozdravil predsednik pripravljalnega odbora dr. Zanetti, za njim pa še tržaški župan Spaccini in predsednik goriške province dr. Chientaroli ter deželni odbornik dr. Comelli.
Med uvodnimi referati je zlasti poudariti poročilo prof. Francesca Capoto-ritia, rednega profesorja za mednarodne organizacije na neaneliski univerzi in referenta podkomisije za manjšine v Organizaciji Združenih Narodov. Preučil je predvsem načine zaščite manjšin.
Delovanje konference same se .je razvijalo v treh komisijah, v katerih so bila predstavljena poročila in pogledi na različne probleme tako predstavnikov. Prva komisija je obravnavala jezikovna in kulturna vprašanja; druga komisija pa je razpravliala o vseh družbeno gospodarskih problemih, v treti i pa so obravnavali probleme ustavnopravnega značaja.
V	celotnem poteku konference, ki ie trajala pet dni, je v razpravo poseglo 300 udeležencev. Vsega skupaj pa se je zasedanja udeležbo 835 zastopnikov narodnih manjšin in strokovnjakov.
Ker je bila konferenca na ozemlju, kjer živijo kot narodna manjšina Slovenci, je bilo seveda največ posegov v razpravo prav s strani predstavnikov slovenske narodne skupnosti. Od Slovencev v Italiji in Avstriji, so podali svoja po-
DVANA.IST NAJVEČJIH INDUSTRIJSKIH DRŽAV se je dogovorilo, da si bodo v slučaju novega petrolei-skega bojkota s strani katere koli p--trolejske države med seboj pomagalo s svojimi zalogami. Te države so: ZDA, Kanada, Anglija, Norveška, Zahodno Nemčija, Luksemburg, Italija, Belgija, Nizozemska, Irska, Danska in Japonska. Francija ni hotela vstopiti v ta krog ker meni, da bo sama urejevala te zadeve z Arabci. Dogovor je izbil Arabcem in kateri koli drugi petrolejski državi tkim. „petrolejsko orožje“ iz rok.
ročila: prof. Boris Iskra, časnikar Bogo Samsa, prof. Franc Škerli, prof. Samo Pahor, prof. Aleš Lokar, prof. Turina in dr. Cupin, časnikar Gorazd Vesel, dr. Franc Mljač, Stojan Spetič, Stanislav Bole, dr. Drago Štoka, Lucijan Volk, inž. M. Kodrič, dr. V. Vremec, dr. Rafko Dolhar, dr. Franci Zwitter, inž. Stanislav Renko, dr. Kazimir Humar, dr. Avguštin Malle, dr. Lojze Berce, dr. Avgust Sfiligoj, Izidor Predan, dr. Filip Warascli, dr. Boris Race, prof. Maks Šah, dr. Drago Legiša, Dušan Lovrilia, časnikar Mirko Kapelj, dr. Viljem Čer-no, dr. Filibert Benedetič, Miroslav Košuta, poslanec Albin škei-k, dr. Zorko Harej, Dušan Jakomin, dr. Karel Ši-škovič, dr. Danilo Sedmak, dr. Erik Prunč; kot predstavniki slovenskih mladinskih organizacij so nastopili Ivo Jev-nikar in dr. Edi Čermelj iz Trsta, dr. Marilka Koršič-čotar in Metka Klanjšček iz Gorice, Koroško pa so predstavili trije akademiki: Velik, Brumnik in Wieser.
Konferenca je tako dala priložnost, da so se Slovenci ves čas poteka dobro postavili. Tudi celoten razvoj zasedanja je ostal na izredni višini, ter nudil izredno priliko narodnostnim, jezikovnim in etničnim manjšinam, da ne le za manifestacijo svojega obstoja, marveč tudi za pozitivno soočenje idej tako z ljudmi, ki celotno njihovo problematiko študirajo, kot s predstavniki drugih manišin, ki imajo v večji ali. manjši meri slične probleme, ali vsaj probleme izhajajoče iz istega principa: volje do živlienja kot del nekega naroda.
Zelo pozitiven je bil odmev v svetu. Časopisje je o konferenci poročalo. Snov konference je zbudila debato. Bila je dana prilika, da tudi široki svet izve o problemu, ki tare narodne manjšine, in kako te skušajo svoje probleme reševati.
Seveda ni bilo mogoče mimo negativnih pojavov, in to zopet s strani politične netolerance lastnih rojakov. Po poročilu Katoliškega glasa iz Gorice izvemo tole: Kanalsko dolino je predstavil dr. Franc Mljač. In ko je govoril o njej, je povedal, kdo vse je bil rojen tu. Omenil je tudi dr. Lamberta Ehrlicha, rojenega v žabnicah. Ugotovil je, da so ga komunisti 1942 v Ljubljani ubili. Po govoru je stopil k govorniku dr. šiškovič in mu rekel: „Pravilno so naredili, da so ga ubili. Če ga ne bi oni, bi ga jaz danes ustreli!.“ Tak izbruh nestrpnosti in sovraštva in še nekatere druge pege, niso motile celotnega razvoia konference, katere cilj je bil soočenje s problemi za boljše reševanje življenja narodnih manjšin.
iniHBi
(2)
Jugoslovanski „Sistem delegaciji“
Drugi jugoslovanski partijski teoretik, Makedonec Kiro Hadži-Vasilev, ie priznal, v eni svojih nedavnih študij, da delegati, izvoljeni- v podjetjih in drugih ustanovah, v večini slučajev ne bodo mogli hitro dobiti informacije glede „vseh značilnih družbenih prfble-mov“ (navodil partije). Zato da bo „zlasti v začetku informiranje delovnega ljudstva delalo resne probleme in težave“. Tako bo „milijone“ delegatov imelo priložnost govoriti, razpravljati in trošiti svoj prosti čas (se pravi, po svojem rednem osem-urnem delu) za „sklepanje o vseh važnih zadevah“, ne da bi dejansko imeli možnost vplivati na odločitve na vrhu, „zaradi pomanjkanja dnevne informacije“.
Nasproti amateurskim političnim delegatom pa stojijo v občinskih, provin-cijskih, republiških vodstvih in v vodstvu federacije poklicni partijski politiki. številčno majhna skupina članov državnega in partijskega aparata so visoko poklicni politiki, ki zagotavljajo stabilnost in učinkovitost komunističnega režima v Jugoslaviji.
Dva nasprotujoča si sistema
Če jemljemo1 v poštev še dejstvo, da sistem delegacij temelji na pogostem spreminjanju delegatov, potem je jasno, da je baza dejansko oslabljena, medtem ko je vrh piramide celotne zgradbe oblasti v Jugoslaviji vedno močnejši. Takšen razvoj je že pred sedmimi leti
napovedal makedonski partijski prvak in teoretik dr. Slavko Milošavlevski in je bil zato izključen iz partije. Kritiziral je partijski sistem, da je „izpeljan tako, da bo vodil v ogromno koncentracijo politične moči v rokah relativno majhnega števila ljudi.“
Takšen sistem nasprotuje tudi toliko opevanemu (v Jugoslaviji in pri naivnih zahodnih politikih) delavskemu samoupravljanju, ki da naj bi bilo „socialistični sistem, ki dovoljuje direktnim proizvajalcem postati resnični vodje v lastni državi.“
Nova ustava se trudi vskladiti dva bistveno nasprotujoča si sistema: delavsko samoupravljanje, čigar superstruk-tura je bila začetkoma zgrajena od spodaj navzgor in enopartijskih monopol, čigar hierarhična struktura je zgrajena od zgoraj navzdol. Zato je Kardelj zamislil in izpeljal sistem delegacij, ki naj bi premostil prepad med tema dvema povsem različnim sistemoma, t. j. med partijo in samoupravljanjem.
V upravičenju tega sistema delegacij jugoslovanski partijci sedaj navajajo, da je bilo prej v vseh petih zbornicah federalnega parlamenta v Beogradu (ki jih je bil tudi zamislil in ustvaril Kardelj) od 620 poslancev samo 6 delavcev (en odstotek). Novi sistem delegacij pa da je sedaj „omogočil vsaj 110 delavcem“ članstvo v dvozborničnem federalnem parlamentu v Beogradu.
Tri funkcije
Že omenjeni Kiro Hadži-Vasilev raz-zlaga, da ima vsak odrasli Jugoslovan sedaj tri funkcije: al kot proizvajalec;
b)	kot delovni človek ali „potrošnik“:
c)	kot član družbeno-političnih organizacij.
Kot proizvajalec, pravi partija, je Jugoslovanski državljan zainteresiran na aktivnosti in napredku podjetja (ali ustanove), v katerem je zaposlen. Kot potrošnik, ki živi v skupnosti blizu ali daleč od podjetja, v katerem je zaposlen, ima interese, ki se nujno ne strinjajo z interesi, ki jih brani v svojem podjetju. In končno kot član družbeno-političnih organizacij (partija, SZDL, sindikaU itd.), ima jugoslovanski državljan no tei novi partijski teoriji tkim. „globalne“ interese za napredek vse države.
Tu tiči razlog, zakaj so na občinski, nrovincijski in republiški ravni skupščine deljene v tri zbornice.
V	občini:
1)	Zbornica združenega dela. kamor so državljani izbrani kot proizvajalci.
2)	Zbornica krajevnih skupnosti, kamor so državljani delegirani kot potrošniki, braneč interese kraja, kjer živijo.
3)	Družbeno-politična zbornica, v katero so delegati poslani iz družbenopolitičnih organizacij kot so partija, SZDL, sindikati, itd.
V	provincah in republikah:
Prva in tretja zbornica se enako imenujeta (Zbornica združenega dela in
Družbeno-politična zbornica), medtem ko drugo zbornico imenujejo Zbornica občin. Ta zbornica ima drugačno fun-kciio, kakor zbornica krajevnih skupnosti v občinski skupščini. Razlog je enostaven: v Zbornici občin provincijskih in republiških skupščin se zbirajo delegati iz raznih občin in branijo različno interese. Krajevna skupnost v vasi ima interese, različne od krajevne skupnosti v Piestu. Te različne interese morajo vsklaiati delegati iz posameznih krajevnih skupnosti, ki morajo neprestano biti v stiku z „bazo“, ki jih je poslala v višjo zbornico.
V federaciji:
Kot zgoraj rečeno, ima federalna skupščina v Beogradu dve zbornici: Federalno z 220 delegati in Zbornico republik in provinc z 88 delegati. Razlog, da federalna skupščina v Beogradu nima tretje (družbeno-politične) zbornice je ta, da je vlogo te zbornice prevzelo devet člansko Državno predsedništvo. v katerem je šef partije (danes diktator Tito) ex-officio član.
Imperativni mandat
Člen 156 nove ustave razlikuje med „državljanom“ in „delavcem“. Medtem ko „ima državljan, ki je izpolnil 18 let starosti, pravico voliti in biti voljen v delegacije v bazični samoupravljalski organizaciji in skupnosti kakor tudi biti delegat v skupščini družbeno-politični skupnosti,“ pa „ima delavec v organizaciji združenega dela kakor tudi delovni človek v vseh oblikah delavskih zdru-
ženj. . . pravico voliti in biti voljen v doUgaci 'e za skupščine družbeno-poli-f onih skupnosti. . . ne glede na starost.“ Nomen te določbe je omogočiti čim večiemu številu delavcev postati delegati v raznih skupščinah.
Toda, kakor že zgoraj rečeno: delegati, izvoljeni za dobo štirih let (člen 134 nove ustave) bodo imeli zelo malo Irsede, ker je sistem informiranja „o važnih zadevah“ pomanjkljiv. Po ustavi (Plovni ljudje v podjetjih in skupnostih volno svoje delegacije direktno in s tajnim glasovanjem. Daši je splošno pravilo, da bo vsaka enota samouprav-Ijalska organizacija (podjetje) in skupnost imela svojo lastno delegacijo, pa ustave posameznih republik predvidevajo možnost formiranja skupnih delegacij. V majhnih podjetjih, t. j. v pod-ietiih z majhnim številom delavcev, bodo vse osebe sestavljale delegacijo. Na splošno osebe, ki so na odločilnih položajih v gotovi organizaciji in ki morda niso člani delavskih svetov ali kakega (Togega podobnega upravnega organa, po ustavi ne morejo biti izvoljene v delegacije združenega dela. Morejo pa take osebe biti izvoljene v drugi dve zbornici (zbornico krajevnih skupnosti in družbenopolitično zbornico).
Drugo važno pravilo je. da nihče ne sme biti istočasno član dveh delegacij. Končno, nihče ne sme biti izvoljen kot član delegacije iste samoupravljalske organizacije ali skupnosti za več kot dve zaporedni dobi. Delegacije nižje ravni izberejo izmed sebe delegacije za višje skupščine, če katera delegacija ali
llowîcc
MARIBOR — Po treh letih po izidu prve številke „Geographica Slovenica" je konec julija zagledala beli dan druga številka. V tej drugi številki so predstavljeni referati z geografskega simpozija, ki je bil oktobra 1972 v Mariboru. V devetnajstih razpravah so v kratkem predstavljeni rezultati izsledkov geografskega dela o severozahodni Sloveniji.
LJUBLJANA — Dramatik Ivan Mrak je napisal novo delo, ki so ga natisnila mariborska Obzorja. Je to „družinska drama“ — pravzaprav tragedija „Razsulo Rimljanovine“ v „petih stopnjevanjih'“, ki sodi v sklepni del še ne v celoti objavljene trilogije. „Razsulo", je uokvirjeno v čas takoj po drugi svetovni vojni. Osrednja oseba je sin starega Rimljana Ferdi, ki ga novi lastniki Rimljanovine prevarajo in poženejo v tabori če. Ferdi se v svoji moralni strogosti in občutljivosti ne more „dejavno vključiti v povojni čas" in njegov samomor pomeni tudi konec nekdaj trdne rodbine. Pravijo, da je besedilo napisano v značilnem Mrakovem slogu in tudi v zanj značilnem vzdušju in da ne manjka novotvorb in besednih zvez, ki niso v navadi.
SELIŠČE — V tem kraju bo 15. avgusta zaključena prva slikarska kolonija, katere se je udeležilo 30 slikarjev. Od tega sta dva iz Beneške Slovenije in dva iz avstrijske Slovenske Koroške, ostali pa so člani raznih likovnih skupin v Sloveniji.
LJUBLJANA —- V okviru 22. mednarodnih poletnih kulturnih prireditev sta se 12. julija predstavila 80-član-ski mešani zbor „Pro arte chorale" in precej manjši komorni zbor „Pro arte chamber singers" iz New Jerseya, ki ju vodi dirigent John Nelson. Ameriški pevci so pokazali izredno izdelano interpretacijo in skrbno tehnično pripravo. Program je obsegal dela Schueltza, Gabrielija, Bacha, Brahmsa, Debussy-ja, Schiekeleja, Viddoesa, Barberja ter Schoenberga.
KOPER — V galeriji Meduza je akademski slikar Lado Pengov odprl že svojo 9. samostojno razstavo. Na razstavi, kj je bila odprta 10. julija, je Pengov pokazal 16 grafičnih listov v tehniki barvne jedkanice in akvatinte.
TRBOVLJE — Že pred časom smo med novicami napisali, da bodo začeli graditi v Trbovljah 360 metrov visok dimnik, ki naj bi vsaj deloma preprečil nadaljne uničevanje okolice. Sedaj so 16. julija spet sklepali o potrebi zgraditve visokega dimnika, ki bi raz-pršil pline iz termoelektrarne v višje plasti. Samo sedaj ni bilo nič rečeno, kdaj bodo začeli dimnik graditi... Pri» poročili pa sp občinama Hrastnik in Trbovlje, naj z odlokom prepovesta gradnjo stanovanjskih hiš na ogroženem območju, „vse dotlej doklel’ se po prvi fazi sanacije z meritvami ne ugotovi, da se je stopnja onesnaženosti
delegat ne bo sledil navodilom „baze" glede določenega glasovanja, je možno tako delegacijo ali delegata takoj zamenjati z drugo delegacijo ali delegatom, To je bistvo tkim. imperativnega mandata. Lahko se seveda zgodi, da bo imela večina delegatov iz drugih podjetij, skupnosti ali skupščin noglede, nasprotne tistim določenega delegata (ali delegacije), ki je imel ukaz slediti navodilom v specifični zadevi. V takem slučaju bo zadevna delegacija (ali delegat) morala obvestiti „bazo" o dejanskem stanju in predlagati, naj se sprejme (ali zavrže) večinsko stališče. Tu ie razlog, zakaj smatra partija delegacijo za neke vrste „kolektivno predstavništvo". Zato bodo, kakor pričakuje partija (kar je ukaz), delegacije (ali delegati) ..navadno sodelovali z delegacijami (ali delegati) drugih podjetij, skupnosti in skupščin. Tako naj bi se izognili spopadu interesov in naj bi bila dosežena „visoka stopnja koordinacije med različnimi interesi."
Ta novi sistem delegacij, t. j. partijski korporativizem v komunistični Jugoslaviji je mogoče strniti v kratko definicijo:
Ljudje imajo pravico veliko govoriti, pa zelo malo povedati, ali:
partija dominira zadnjega jugoslovanskega državljana znotraj meja SFRJ.	(Konec)
zraka znižala pod dovoljeno mejo." Vi-sokoumni možje niso povedali, kaj naj narede s hišami, ki že stoje in še manj kaj z ljudmi, ki prebivajo v tem okolju.
KRANJ — Pridelovalci krompirja v Sloveniji so se zbrali v gorenjski metropoli, kjer so začeli z razpravo o potrebi ustanovitve posebne interesne skupnosti. Razpravo bodo nadaljevali še v šestdesetih drugih slovenskih mestih, nato bodo podpisali konec avgusta poseben sporazum, s katerim bodo podrobno načrtovali pridelovanje krompirja za razne namene: semenskega, jedilnega in industrijskega.
MUTA — Na potoku Bistrica pri Muti so 12. julija odprli največjo ribogojnico ameriških postrvi v Sloveniji in Jugoslaviji. Ribogojnica, ki sta jo zgradila mariborski agrokombinat in kmetijska zadruga iz Vuzenice, ima 42 bazenov, dolgih po 50 metrov, širokih pa tri in pol metrov. Po izračunih bodo letno zredili okoli 320 ton postrvi, od tega bodo polovico prodali na inozemskih tržiščih.
Umrli so od 15. do 28. julija:
LJUBLJANA — Marija Korenčan, up., Pavel Klavora, up.; Franc Šturm, up.; Marija Terkuč; Viktorija Husu (80); Adolf Pelicon, slaščičar; Tone Roš, up.; Štefka Dečman r. Tekavec, up.; Frančiška Šlosar, up.; Matilda Krulc r. Berkovič (74); Štefka Dečman, up.; Albin Vreček, frizerski m.; Jerica Kraškovic r. Srakar (82) ; Vladimir Pesek; Marija Žabkar r. Stresen; Milka Kladnik r. Mirko; Ivan Cvajner, up.; pivovarne Union; Julka Travnar r. Groboljšek (84); Pejca Pušler, up.; S. Helena — Vilma Vodušek, šol. sestra; Avgust Vanelli, up.; gozd. ing. Bole-slav črnagoj; Marija Golob r. Zalaznik, up.; Stanislav Gale (88), up. Saturnusa; Alojzij Brezigar, up.
RAZNI KRAJI — Elizabeta Rozman r. Juvan, Domžale; Ivan Slavec, plesk. m., Vrhnika; Valentin Pajsar, žel. up., Jarše; Franc Toni, čevljar v j)., Vodice; Franc Gerlica, up., Kranj; Marija Štrukelj — Ilovarjeva mama (82), Podgorica.; Stane Fefer, trg. pom. Vrhnika; Josip Hribar, up. knjigovez, Brezovica; Regina Urankar, up., Kranj; Jaka Zupan, šofer, Bled; Janez Omahna, kurjač, Blagovica; Vinko Dolenc, delavec, Zg. Senica; Marija Podkrajnik r. Mirtič, Novi Sad; dr. Miro štalcer, župnijski upr. v Šmartnem ob Dreti; Mirko Arko, up., Ribnica; Franc Far-čnik (80), Dravlje; Andrej Kačar, up., Zalog; Marija Pirc r. Jagodič, Trbovlje; Martin Mrlak, str. tehnik, Vrhnika; Pavla Kobe r. Kumer, kuharica, Luče; Alojzija Hribar r. Maren,'Slape; Jože Zuoan, up., Lesce; Alojzij Zupanc (82), zlatomašnik, župnik v Šmihelu pri Žužemberku; Peter Pogačnik, živinozdrav-nik, Bajmok; Vojteh Mecilošek, um, Izola; Alojz Dolgan, gost., Dolnja Košana; Jože Bevc,, mes. m. v p., Metlika; Franc Požar, up., Maribor; Ivanka Dolenc, gospodinja, Kamnik; Franc Spacal, Kostanjevica na Krasu; Matija Marinček, Celje; Ivan Gerdol.i, uč. v
p., Trst; Franc Kofolj, obrtnik v p., Idrija; Anton Bizjak, up., Predmeja; Antonija Kovač r. Ažman, uč. v p., Kropa; Ivan Zalaznik (83), Dobrova pr' Ljubljani; Milan Ojcinger, računovodja. Laško; Stana Frantar r. Sitar, Kamnik: Frančiška Repnik (89)	—
Utoničnikova Francka — Preserje: S. „Notrcdame" Marija Ksaverija Trontelj, Struga.
Obletnica v Slovenski vasi
V	nedeljo 28. julija je društvo Slovenska vas praznovalo obletnico svoje ustanovitve. Dopoldne je bila maša za vse žive in umrle člane in dobrotnike našega društva, pri kateri smo se spomnili vseh, ki so se trudili za naš skupni dom in društvo ter so že odšli pred nami v večnost.
Opoldne je bilo v okrašeni dvorani pripravljeno kosilo v obliki domačih kolin, katere je za to priliko izdelal naš mojster France Bavdek.
Ob treh popoldne so se začeli zbirati vaščani in gostje k kulturnemu programu. Med gosti so bili poleg predstavnikov slovenskih domov, tudi predsednik (Narodnega odbora Miloš Sltare in predsednik Zedinjene Slovenije Božo Stariha, ki je bil tudi slavnostni govornik.
V	svojem govoru je povedal lepe misli o ohranjevanju slovenstva med na-
mi in pokazal tudi na nekatere občutljive točke našega prizadevanja za dosego tega cilja.
Pri kulturnem programu so sodelovale vse vaške organizacije z bogatim sporedom prelepih domačih pesmi. Nastopili so šolski otroci s svojimi pesmi pod vodstvom ge. Zdenke Jan, naš mešani zbor in mladenke pod vodstvom Ivana Meleta. Ob melodijah slovenskih plošč so zaplesale deklice in mladina pod vodstvom Slavka Revna. Poudariti je, da je bil popoldanski spored izredno skrbno pripravljen in zaslužijo čestitke vsi nastopajoči in vsi, ki so tako lepo izvajane točke pripravili. Po končanem kulturnem programu se je pričela domača družabnost ob zvokih orkestra, ki je trajal do pozne ure ob številni udeležbi gostov in domačinov v zadovoljstvo vseh, ki so se udeležili našega društvenega slavja.
SLOVENCI V ARGENTINI
Osebne novice:
Krščena sta, bila Marijana Lazar,
hči Andreja in ge. Valerije r.oj. Uštar. Botrovala sta gdč. Marija Uštar in Janez Lazar. — Marija Bernarda Juhant, hči Pavla in ge. Francke roj. Je-rovšek. Botrovala ista gdč. Lidija Čop in Franc Jerovšek. ob,oje je krstil dr. Alojzij (Starc. ¡Srečnim staršem naše čestitke.
t Janez Oblak. V sredo, 7. avgusta, je v starosti 23 let umrl v Castelarju ’Oblak Janez. Pokopali so ga no pokopališču v Moronu. Naj počiva v miru. Prizadeti družini naše sožalje.
t ALOJZIJA MEHLE roj. ZVIKŠEK
8. avgusta je žalostno odjeknila po Slovenski vasi novica da je umrla Mehletova mama,. Od vseh strani so se zgrinjali vaščani, da so izkazali zadnjo čast preljublie-ni ženi, ki je svoja zadnja leta življenja popolnoma posvetila molitvi v skrbi za svo-

v katero se je zatekala jo družino.
Mnogi so jo nazfwg.li kar domobranska mati, saj je žrtvovala tri sinove, ki so bili vrnjeni iz Vetrinja in potem ubiti v Kočevskem rogu. Bila je svetal zgled slovenske matere, ki vse svoje sile zajema iz vere in je vsa predana v božjo voljo.
Gospa« Alojzija Mehle je bila rojena
22.	6. 1897 v Šmarju Sap pri Ljubljani. Že v prvih otroških letih je izgubila očeta in je morala skupaj z materjo prevzeti skrb za številno družino.
Kot mlado dekle se je poročila z Jožetom Mehletom in sta imela 6 otrok. Od teh so trije bili vrnjeni iz Vetrinj, sama pa se ¿e-Ti ostalimi umaknila na Koroško in potem v Argentino.
Leta 1955 ji je umrl mož Jože Mehle. Od tistega trenutka se je pokojna gospa popolnoma posvetila spominu svojih dragih in molitvi.
9.	avgusta so se vaščani Slovenske vasi poslovili z mašo zadušnico, ki io je daroval g. Prebil. In od tam io ie skorai vsa vas spremila na bližnje Lomaško pokopališče, kjer so jo pokopali v isti grob, kamor so pred 20 leti položili njenega moža.
Gospa Alojzija zapušča tri sinove, Staneta, Slavko in Olgo, poleg številnih vnukov. Vsem izrekamo naše iskreno sožalje.
„BARILOŠKI PEVČKI" PONOVNO V BUENOS AIRESU
Iz Bariloč je dospela novica, ki bo brez dvoma razveselila vse ljubitelje lepe pesmi. Potem ko se je pevski zbor „Niños y jóvenes cantores de Bariloche", ki ga vodi naša rojakinja ga. Lučka Kralj-Jermanova in pri katerem sodelujejo tudi slovenski otroci, vrnil iz Men-doze ter San Juana, so že določeni datumi za gostovanje v Buenos Airesu. 'Tako bomo slišali male pevce, kakor smo jih pred leti, v petju a canella. ob ■ spremljavi orgel, a to pot tudi ob sodelovanju „bariloškega ponosa" — tudi argentinskega ponosa —: ob spremljavi Caimerata Baril,oche.
. Dne 6. septembra bo koncert svetne glasbe. Na sporedu bodo di Larso, Palestrina, Morley, Kodály, pa tudi folklorne pesmi raznih narodov. Skupaj s Camerato Bariloche pa bodo bariloški pevčki peli skladbe, ki so jih napisali Antonio Soler, Dubois in pa M. Haydn.
8. septembra bo koncert cerkvene' glasbe. V celoti bo podana — prva -izvedba v Buenos Airesu — Soler jeva, „Stabat Mater" in sicer ob spremljavi instrumentov. Na sporedu tega večera bodo še: Gregorijansko petje, Cantigas de Santa Maria, naš Gallus. M. Haydn. Palestrina In nekaj črnskih duhovnih pesmi.
Pravočasno bomo še javili, kdaj točno in kje se koncerti pričnejo. Danes samo vnaprej opozarjamo naše bravee na ta dva kulturna dogodka.
v nedelio. 18. avpusta ob 15.30 ho svetoletno
ROM ANJF, V ILOURDES * 17
SLOVENSKA KULTURNA AKCIJA
vabi vse svoje redne in podporne člane, prijatelje in vse rojake k zahvalni maši ob 20-letnici svoje ustanovitve, v soboto,
17. avgusta 1974 ob 19.30 uri v slovensko cerkev Marije Pomagaj, na Ramón Falcón 4158, Buenos Aires. Z msgr. Oreharjem bodo somaševali du-hovniki-člani SKA, pel pa bo Slovenski pevski zbor v Mendozi, ki ga vodi prof. Božidar Bajuk.
Argentina
Mimo izglasovanja zvezne intervencije v provinco Mendozo, in gremialnih konfliktov v Cordobi, je argentinsko javnost pretekli ponedeljek pretresla novica o ponovni gverilski ofenzivi v notranjosti države. Trockistična prevratna organizacija, ki je bila izrecno obsojena s strani umrlega predsednika generala Perona s posebnim dekretom je istočasno udarila na dveh mestih: v Cordobi in v severozahodni provinci Catamarca. Pod sedanjo peronistično vlado (to je, od marca 1973 dalje) je to naj večja gverilska akcija, če ne naj-večja v celotni zgodovini argentinske gverile.
V enem izmed naših uvodnikov po Peronovi smrti, smo nakazali potrebo skrajnih levičarskih skupin da so, nezmožne pridobiti ljudsko zaslombo, prisiljene izvajati za dosego svojih ciljev vedno nove udare. Ti udari (ugrabitve, bombni atentati, ropi) seveda v ljudstvu rodijo nov odpor proti ekstremistom. Nenehno ponavljanje v dnevnem časopisju o umorih in ropih ustvari vzdušje želje po miru in redu, in da vladi podlago za uporabo trde roke proti prevratnim skrajnežem. Ti so s tem prisiljeni izvajati vedno obširnejše akcije, da nadomestijo izgubljeno orožje in psiholpško popravijo 'zgubljen ugled. V takem položaju se morajo lotiti oboroženih sil, vojaških postojank, itd.
Napad na tovarno eksplozivov v Villa María, Córdoba (v soboto 10 zvečer) in na vojašnico v Catamarca so izvedle močne gverilske skupine. V Cordobi so, s pomočjo vojaka-izdajalca, zasedli tovarno, odpeljali ogromne količine orožja, municije in eksplozivov, ugrabili dva oficirja in izginili.
Manj sreče so imeli v Catamarca. Tu je bila obveščena policija, da v nekem omnibusu potuje večje število uniformiranih ljudi. Prišlo je do spopadov, ki so trajali še vso nedeljo, in razna preganjanja še v ponedeljek. Bilo je več mrtvih in ranjenih na strani oboroženih sil. Pobitih pa je bilo tudi 19 gverilcev, enako število približno je bilo prijetih.
Lahko bi rekli da je rezultat za prevratno gibanje negativen. Gverilski strategi, prisiljeni po raznih okoliščinah v razširitev oboroženih nastopov, so sklenili preiti v tretjo fazo gverile, in določili geografsko polje tega delovanja v severnem delu države. Njih nastopanje je zaradi obnovljene pripravljenosti vojaških organov otežkočeno. Obenem izgubljajo zaradi teh akcij tudi še tisto malo zaslombo ljudstva, ki bi jo v določenem trenutku lahko imeli. Narod je zaživel demokracijo, in jo je v sedanji ali drugačni obliki pripravljen braniti. V rokah vlade pa je, da se za to obrambo pripravijo zadovoljivi pogoji. Verjetno je tudi zaradi tega prišlo do sprememb v najvišjih vladnih krogih, ko so odstopili notranji minister, ter ministra za obrambo in za vzgojo. Napovedujejo tudi še druge spremembe, a med temi baje ne bo menjave v gospodarskem ministrstvu.
DVE NOVI KNJIGI
Taboriščni
Dr. Filip Žakelj dobro ve, da nekateri naši rojaki godrnjalo, češ, čemu sedaj, ko je minulo že več kot četrt stoletja, brskati po ranah, ki so se zacelile, da je že čas, da že vendar poza-himo na tiste žalostne čase in na zločine, ki so se nad našim ljudstvom do-gaiali. Te kritike so iste vrste, kakor če bi kristjani hoteli naj cerkev že vendar neha govoriti o krščanskih mučencih in o preganjanjih Cerkve, češ, da je to treba pozabiti. Ali pa, da bi narod moral pozabiti može, ki so pomagali domovino ustanavljati, ali jo braniti pred napadi osvojevalcev ali notranjih sovražnikov.
Dr. Žakelj kljub temu z neverjetnimi žrtvami v denarju, z zbiranjem tvarine, z urejevanjem in delom v tiskarni, z razpošiljanjem, izdaja vedno nove dokaze za vse, kar se je pri nas tedaj dogajalo.
To ima za nas dvojno veljavo. Najprej zgodovinsko. Tiskana beseda ima vedno svojo moč, celo če je lažnjiva. Zato jo rdeči tako bohotno uporabljajo; kadar govore o svojih junaštvih in zmagah in o naših „izdajstvih in zločinih." Prireditelj in založnik nam v 5. zvezku „Dokumentov" pod naslovom Taboriščni arhiv priča, podaja nekaj izmed velikega števila zaslišanj pred zastopniki
arhiv priča
Narodnega odbora, kjer ljudje, ne da bi bili kakorkoli prisiljeni, pod prisego pripovedujejo svoja doživetja med ta-kozvano „osvobodilno borbo" zlasti nje zadnje dni, preden so se odločili zapu-• stiti domovino. Preprosto naštevanje suhih dejstev so najboljša oblika našega odgovora na vse klevete in psovke, ki jih rdeči pisci mečejo za nami. Druga veljava te knjige je pa pietetna. Mi ne smemo pozabiti tistih, ki so za svoboda naroda dali vse: svoje dobro ime, svoja imetja, svoja življenja. Ne samo, da jih ne smemo pozabiti, ampak je naša dolžnost, da kričimo sebi in svetu o tem, kar je naš narod pretrpel. V vrsti narodov-trpinov nismo sami, ki smo plačali strašen davek. Drugi svojih mučencev niso pozabili. Ali naj jih mi?
Posebna zanimivost tega petega zvezka dokumentov je izredno veliko število fotografij, deloma oseb, ki so padle kot žrtve rdečega zločinca, deloma naših vasi, mest in slikovitih pokrajin, ki imajo včasih le posredno zvezo z vsebino knjige, ki pa jo zelo poživljajo in v nas bude lepe spomine, v naših mladih pa občudovanje do naše zemlje, tako lepe in tako okrvavljene.
Pomagajmo dr. Žaklju, ki kot sa. moten vojak na mrtvi straži žrtvuje
zadnja leta svojega življenja plemenitemu delu, da vrača čast našim tako kruto obrekovanim bratom, ki so dali za nas vse.
Starti in nova
Pod tem naslovom je izdal 134 strani obsegajočo knjigo znani slovenski teološki profesor in pisatelj dr. Anton Trstenjak. Knjigo je izdal in založil Dom v Tinjah na Koroškem.
Nadarjeni pisatelj se’ je izobraževal v inozemstvu pod vodstvom svetovno priznanih veljakov na filozofskem in sociološkem polju in se je pozneje podrobno posvetil študiju temeljnih vprašanj človeške družbe, zlasti pa študiju naše velike družine, t. j. katoličanstva v našem vsakdanjem življenju in sedaj pa problemu družine, osnovne celice človeške družbe, ki je danes v krizi, kakršne že dolga stoletja ni doživljala.
Knjiga je sad predavanj, ki jih je pisatelj imel in ki so zbudila dokaj zanimanja. Izpolnjena in deloma razširjena vsebina teh predavanj nam na svojski, njemu lasten način odpira poglede na problem družine v današnjem času. Ni zadovoljen z romantičnem o-pevanju „idealne krščanske družine", ampak hoče to družino, ne da bi kaj bistvenega zavrgel, postaviti v današnji čas. Nov problem za družino je npr. celodnevna zaposlitev obeh zakon-
Sezimo po tej knjigi in berimo jo in govorimo o njej naši mladini. Za 40 nb-vih pesov jo že lahko dobite. Je vredna te majhne denarne žrtve.
podoba družine
cev in kot posledica pomanjkljiva vzgoja otrok in s tem združena želja, po omejenemu številu otrok, ki jim manjka bolj vzgoje kot kruha. Brez dvoma vprašanje današnje mladine pretresa do dna stare temelje vzgoje in stara pravila o avtoriteti, ubogljivosti in kaznovanju.
Pisatelj posveti dobršen del knjige vprašanju kako prilagoditi krščansko družino modernim časom, ne da bi izgubila svojega od Boga ji danega namena. Zanimiva so poglavja o družini in zakonu, o ljubezni v zakonu in družini, o sožitju, spoznavanju, hotenju. Lepa so poglavja o časovni nalogi družine, ki mora biti šola življenja, o kakovosti, pristnosti in intimnosti. Govori nam o zlaganosti in nje nasprotni resničnosti, o grešnosti in zaslužnosti, o mrtvosti in živosti, o zaprtosti in odprtosti, nakazujoč tako probleme najbolj pogostih človeških in družabnih napak in posebnostih raznih značajev, ki imajo tako velik vpliv na sožitje v zakonu.
Knjiga je vredna pazljivega branja, ki nam bo delala mnogo pobud za naša
lastna razmišljanja.
J. K.
Str. 4
OB DVAJSETLETNICI
SLOVENSKA KULTURNA AKCIJA -gostu jj e
SLOVENSKI PEVSKI ZBOR V MENDOZI
• •
Z naso pesmiio po sve
sobota, 17. avgusta 1974 ob devetih v Slovenski hiši
I
mmia	ubre
Editor responsable: Miloš Stare Director: Tone Mizerit Redacción y Administración: Ramón Falcón 4158, Buenos Aire» T. E. 69-9503 Argentina Uredniški odbor:
Miloš Stare, Pavel Fajdiga, dr. Tine Debeljak, Slavimir Batagelj in Tone Mizerit

Po športnem svetu
PORTUGAL je novi svetovni prvak v hokeju na kotalkah. 1. mesto je dosegel z zmago nad dosedanjim prvakom Španijo, ki jo je premagal z 4:2. Tretje mesto in s tem bronasto medaljo je zasedla Argentina, ki je s tem spet potrdila, da spada v sam vrh svetovnega hokeja na kotalkah. Argentina ise je ha tretje mesto uvrstila tudi že na svetovnih prvenstvih leta 1960 (prvi nastop na
svetovnih prvenstvih) ter še v letih 1966, 1968, 1972; leta 1964 in 1970 je bila četrta, leta 1962 pa peta.
NOV SVETOVNI REKORD v teku na 3.000 metrov je v Gatsheadu v Angliji postavil angleški lahkoatlet Foster s 7:35,2. Prejšni rekord s 7:37,6 je bil kar dve leti v posesti belgijskega športnika Emiela Puttmaensa.
NA 29. JUGOSLOVANSKEM ces-
Zveza slovenshih mater in žena
vljudno vabi na
ČAJANKO
dne 1. septembra ob 16 v Slovenski hiši
Začetek s sv. mašo za vse v tem letu umrle žene in matere.
Spored pod .okriljem odseka Zveze mater in žena iz San Justa. Razstava ročnih del vseh krajevnih odsekov.
Žrebanje dveh slovenskih narodnih noš v miniaturi.
Dražba slovenske avbe.
Prodaja ročnih del.
Vstop prost.
Izkupiček namenjen dobrodelnemu delovanju Zveze slov. mater in žena
ŽEGNANJE X SAN MARTINU v soboto, 31. avgusta
Spored: Ob 18.30 bo slovesno SV. MAŠO daroval msgr. Orehar v kolegiju Sagrado Corazčn v počastitev 26. obletnice ustanovitve slovenske maše v San Martinu. Maša bo obenem tudi mla dinska in šolska.
Tcčrio ob 20 bo v dvorani Slovenskega doma slovesni sprejem fantov in deklet v članstvo doma.
Takoj nato bo VEČERJA, za kater.o- se je treba prijaviti pri odbornikih ali v dpmu (tel. 755-1266).
Častna dolžnost vseh rojakov iz San Martina je, da se teh slovesnosti udeleže.
tnem kolesarskem prvenstvu na progi Kralievo-Kragujevac-Doljni Milanovac-Kraljevo (167 km), je med 57 nastopajočimi člani zmagal Slovenec Janez Zakotnik, med mladinci, ki so tekmovali na progi 89 km, pa Fumič. Ekipni zmagovalci so tudi Slovenci — med člani ekipa ljubljanskega „Roga“, med mladinci pa ekipa „Save“ iz Kranja.
NA DRŽAVNEM JUGOSLOVANSKEM lahkoatletskem prvenstvu posameznikov v Zrenjaninu ni bilo mnogo rekordov, čeprav so bili rezultati kar solidni upoštevajoč razmeroma hudo vročino: 34 stopinj Celzija v senci. Eden „najrazburljivejših“ nastopov je^ bil skok v višino, kjer sta se merila državni rekorder Beograjčan Temin in Kranjčan. Dušan Prezelj, ki pa nastopa za celjskega Kladivarja. Naskakovala sta 215 cm, pa sta se morala zadovoljiti^-nižjim rezultatom. Temin je preskoč'1 209, Prezelj pa 205. Triglavska Panler-jeva je postavila edini novi državm rekord na tem tekmovanju z metom diska - 50.10: bilo na je postavljenih več republiških rekordov.	_____
OBVESTILA
SOBOTA, 17. avgusta 1974:
V	Slovenski hiši ob devetih zvečer nastop Slovenskega pevskega zbora iz Mendoze.
NEDELJA. 18. avgusta 1974:
Svetoletno romanje v Lourdes. Začetek obredov ob 15.30. i V Slovenskem domu v San Martinu
po šlovenlski sv. maši sestanek mladcev in fantov.
SREDA, 21. avgusta 1974:
V	Slovenskem domu v San Martinu ob 18,30 redni sestanek Lige Žena-Mat' s predavanjem g. Jožeta Košička: „Nekaj iz naše preteklosti.“
SOBOTA, 24. avgusta 1974:
V	Slovenski hiši ob 20 pevsko glasbeni festival.
SOBOTA, 31. avgusta 1974:
V	Slovenskem domu v San Martinu,
zvečer proslava 26. .obletnice ustanovitve slovenske maše z mašo, slovesnini sprejemom mladine v članstvo doma in večerjo. „	..
NEDELJA, 1. septempra 1974:
Čajanka ob 16 v dobrodelne namene Zveze slovenskih mater in žena.
YUGO CAMPING
bo še
RUTA 205 FTE. ESTACION TEL. 295-1197
AVDA. 25 de MAYO 136
ALMAFUERTE 3230 a 1 cuadra Municipalidad
EZEIZA
C. SPEGAZZINI SAN JUSTO
AVDA. PAVON/H. YRIGOYEN 8854/62 LOMAS DE TEL. 243-2291/3058 (Entre Boedo y Sáenz) ZAMORA
Opozarjamo, da imamo v Lomas de Za,mora, v našem novem velikem lokalu, vedno na razpolago najfinejše pohištvo
DRUŠTVENI OGLASNIK
Seja medorganizacijskega sveta bo .16. avgusta ob 20 uri v prostorih ZS. Vsi zastopniki lepo vabljeni!
Slovenska radijska oddaja je vsako nedeljo ob 15,32 na radio ANTARTIDA. Odprite svoje radijske aparate.
Za dobro voljo
„Gospod profesor, gotovo ste se zelo razveselili rojstva otroka vaše hčerke.“
„že, že, samo to me jezi, ker mi hčerka ni sporočila, ali je fantek ali punčka in tako ne vem, ali sem stari oče ali stara mama.“
„Današnji dan je izreden dan.“
„Kaj pa se je zgodilo takega?“
„Nobena stvar se ni, podražila.“
Correo Argentino Central (B)	FRANQUEO PAGADO Concesión N7 5775
	TARIFA REDUCIDA Concesión N7 3824
Registro Nacional de la Propiedad Intelectual N’ 2.233.341	
Naročnina Svobodne Slovenije za 1. 1974 za Argentino $ 135.— (13.500) — pri pošiljanju po pošti $ 140.— (14000) ZDA in Kanada 16 USA dol.; za Evropo pa 19 USA dol. za pošiljanje z avion-sko pošto. Evropa. ZDA in Kanada za pošiljanje z navadno pošto 12 USA dol.
Talleres Graficos Vilko S.R.L., Estados Unidos 425, Buenas Aires. T. E. 33-7213
JAVNI NOTAR
FRANCISCO RAUL CASCANTE
Escribano Público Cangallo 1642 Buenos Aires Pta. baja, ofic. 2 T. E. 35-8827
DR. JUAN JESUS RUASNIK
specialist za ortopedijo in travmatologijo
C. José E. Uribnru 285, Cap. Fed Zahtevajte določitev ure na telefonu 49-5855.
Privatni telefon: 628-4188 Ordinira v torek in' četrtek od 17 do 20
Kaj je sloga?
Kaj je SLOGA?
Sloga je prijateljstvo ■— razumevanje medsebojna pomoč.
zaupanje --
SLOGA je posledica sloge.
Iz sloge se je porodil prvi in edini kreditni zavod slovenske emigracije v Argentini.
V	dvajsetih letih svojega obstoja je:
mnogim podjetnikom omogočil razmah njih podjetij;
mnogim rojakom pomagal iz denarne zagate;
mnogim vlagateljem izplačal visoke dividende za v upravo
mu zaupani denar.
Pomisli na jutri! Sodeluj tudi Ti pri gradnji gospodarske neodvisnosti naših otrok!
Postani delničar SLOGE, kajti
V	SLOGI JE MOČ!
s n o	sfz
Pevsko Glasbeni Festival
Sodelujejo dekleta in fantje iz naslednjih krajev:
ADROGUE CASTELAR CARAPACHAY RAMOS MEJIA SAN JUSTO SAN MARTIN SLOVENSKA VAS
sobota, 24. avgusta, ob 20 v Slovenshi hiši
NOVO ugodnost nudi svojim članom
Kreditna zadruga S. U. O. G. A
Bartolomé Mitre 97	T. E. 658-6574	Ramos Mejia
Posredovalnica dela
Uradniki! Delavci! Iščete službo ali bi radi menjali sedanjo? Podjetniki! Obrtniki! Iščete dobrega uradnika ali delavca?
Obrnite se na nas!
Pri tem lahko računate z našo priznano diskretnostjo!
Tudi pri posredovanju dela velja:
SVOJI K SVOJIM!
V SLOGI JE MOČ!
Z a h vala
Iskrena hvala vsem sosedom in prijateljem, ki so nam moralno in materialno pomagali ob smrti našega
Janeza
Zlasti se zahvaljujemo gg. Lamovšku in Himmelreichu za. molitve in tolažbo, gg. Kopačema za vožnjo pri pogrebu, g. Krištofu za, uporabo telefona in vsem ostalim za rože in izkazano sožalje.
Vsem Bog plačaj!
Družina Oblak, Castelar
Velika tombola 8 sept. v Slomškovem domu v korisl Zavetišča