katedra
i.	■
MARIBOR 3. MAREC. 1961 LETNIK II. ŠTEVILKA 6
KATEDRO mariborskih študentov izdaja Odbor mariborskih visokošolskih zavodov Zveze študentov Jugoslavije, Maribor / Urejuje uredniški odbor. Glavni in odgovorni urednik Vlado Golob / Izhaja mesečno / Uredništvo: Maribor, Gregorčičeva 30, telefon 35-96 / Tek. rač.: 604-13-1-167 (za Katedro) / Tiska Mariborska tiskarna Maribor / Založ-
MARIBORSKIH ŠTUDENTOV	»z*:21"; MARIBOR
V. kongres ZŠJ, Ljubljana, 16. februarja
Zveza študentov je močan faktor v življenju naše družbe
Ljubljana, zibelka slovenskega študentskega življenja, si je v dnevih 8., 9. in 10. februarja zopet nadela slavnostno obličje. Velika dvorana Gospodarskega razstavišča je sprejela v svoje okrilje nad 400 delegatov in gostov V. kongresa ZŠJ. Dvorana je bila polna mladih ljudi, ki so s ponosom in vedrino na obrazih kazali, da se zavedajo naloge, ki stoji pred njimi, in ki so vedeli, da predstavljajo desettisoče jugoslovanskih študentov, med katere bodo prinesli sklep V. kongresa.
Namesto uvodnika
Lani nekako ob tem času je zagledala Katedra luč sveta in prvič še z dokaj šibkim glasom skušala izraziti misli, želje in težave mariborske študentske mladine. Od tistih prvih še negotovih korakov je minilo leto in dan in naš novorojenček je že pošteno shodil in dobil svoje prve zobe. Danes, ko je Katedra na svečani torti ugasnila svojo prvo svečo, lahko rečem, da je že dobila svojo registracijo med ostalim jugoslovanskim študentskim tiskom. Ililer razvoj višjih šol — saj so rastle kot gobe po dežju — in s tem porast števila študentov ter vsaka problematika, ki je,v zvezi s tem nastala, so nujno morali najti nekje svoje zrcalo.
In to zrcalo je poizkušala postati Katedra. Kolikor ji to ni povsem moglo uspeti, kolikor so se pojavile napake ali pomanjkljivosti. so temu krive predvsem objektivne težave. To so težave stične tistim, s katerimi se prav tako borijo mariborski visokošolski zavodi: pomanjkanje prostora in finančnih sredstev. Ob tej priložnosti bi se Katedra rada zahvalila vsem, ki so z zanimanjem spremljali njen dosedanji razvoj in ji pomagali prebroditi začetne težave.
Stanje, kakršno je sedaj, in perspektive, ki se kažejo v razvoju mariborskega višjega šolstva narekujejo, da bi tudi Katedra začela izhajati v krajših časovnih zaporedjih. Do sedaj so ji večkrat očitali, da ni dovolj aktualna in da včasih prinaša zastarelo in ne več zanimivo problematiko. Mesečnik ne more zadostiti vsem tem potrebam, štirinajstdnevnik pa bi vsekakor lažje opravil to delo.
Vsi okrog naše Katedre si želimo, da bi postala štirinajstdnevnik in ugodila željam svojih zvestih bralcev. Tocla za hitrejšo rast bi potrebovala izdatnejše injekcije »rastnih hormonov-i, za kar pa zaradi >po-manjkanjar, zaenkrat ne kaže najbolje. Ob svoji obletnici želi Katedra vsem svojim 4000 >obo-ževalcem*., da bi n naprej lahko ugodila vsem njihovim željam in potrebam, sebi pa z vsemi čim tesnejši stik in sodelovanje.
Obdobje med IV. in V. kongresom predstavlja eno izmed najbolj razgibanih faz, kar jih je doživelo naše višje in visoko šolisfvo v zadnjem času. Pre-, obrat, ob tem, 'ko je šolstvo končno vendarle začelo stopati v korak z velikimi premiki, kot so se tekom razvoja pojavili v naši socialistični družbi, je nudil obširno snov, za obravnavanje na zasedanju V. kongresa. Ne samo mi, marveč tudi svetovni študentski forumi so z zanimanjem sledili delu in zaključkom V. kongresa, saj so se ga udeležile delegacije študentskih organizacij Alžirije, Frain-
cije, Italije, Maroka, delegacija Sovjetskega komsomola itd.
ŠTUDENT JE TISTI FAKTOR, KI VPLIVA NA NAŠ POSPEŠENI RAZVOJ Novi način našega študija je zrastel iz potreb proizvodnje. Z njim vzporedno raste nov lik strokovnjaka, ki naj ne bo zgolj strokovnjak na svojem delovnem mestu, marveč družbeno razgledan človek, ki bo aktivno sodeloval v procesu socialistične izgradnje. Zato je študent tisti faktor, ki bo kot bodoči strokovnjak in uprav-(Nadaljevanije na 2. strani)
VII. kongres Ljudske mladine Slovenije v Kranju
V novih pogojih nove oblike dela
V dneh 26. in 27. januarja je delal v Kranju VII. kongres LMS. Prisotnih je bilo okrog 500 delegatov in gostov, med katerimi so bili predsednik izvršnega sveta LRS Boris Kraigher, predsednik glavnega odbora SZDL Vida Tomšič, generalni podpolkovnik Rado Peharček, predstavniki Zveze slovenske mladine na Koroškem, italijanske komunistične mladine iz Trsta, mladinske iniciative iz Trsta in italijanske socialistične mladine. Prisotni so bili tudi gostje, člani LM iz vseh jugoslovanskih republik in avtonomnih pokrajin.
Nekaj misli iz referata *0 nekaterih aktualnih nalogah LMS«, ki ga je prebrala predsednica CK LMS Francka Strmole:
»Cas, ki je minil od VI. kongresa LMS do danes, lahko označimo ikot izredno pomembno obdobje v našem družbenem razvoju. V tej dobi smo z izpolnitvijo petletnega načrta gospodarskega in družbenega razvoja Jugoslavije ustvarili takšne materialne možnosti v naši socialistični skupnosti in take pogoje za napredek socialističnih odnosov med ljudmi. da lahko sedanje in bodoče naloge hitreje rešujemo in da si lahko postavljamo smelejše, bOlj zahtevne in še bolj k človeku obrnjene načrte za bodočnost.
Mladi ljudje v Jugoslaviji in mladina v naši ožji domovini Sloveniji imamo svoje posebno in pomembno mesto pri uresničevanju načrtov socialističnega, gospodarskega in družbe-
nega razvoja. Prepričani smo, da naš današnji kongres ne re-prezentira samo elanov naše organizacije, ampak vse mlade ljudi naše republike, katerih velika večina po najboljših močeh prispeva v tovarnah, na vaseh, v srednjih in visokih šolah, v družbenih službah in drugod, svoj veliki delež pri ustvarjanju materialnih dobrin in pri oblikovanju ter poglabljanju socialističnih odnosov med ljudmi.
Ne bili bi zares mladi, ne bili bi resnično dediči najglobljih idealov naše revolucije, če si ne bi v našem družbenem razvoju prizadevali za najbolj napredna, najbolj smela, najbolj humana stališča, za tista, ki so odkrito in nedvoumno povedana v programu ZKJ. S svojim delom in znanjem, z doslednostjo in poštenostjo do sebe in okolja v katerem živimo, si moramo mladi ljudje ustvariti zaupanje ter tako potrditi, da znamo ceniti dosežene uspe-
he, da pa smo pripravljeni z vsemi svojimi močmi, z mladostno prizadetostjo in entu-ziazmom uresničiti velike načrte prihodnosti«.
V nadaljevanju obravnava referat vprašanje šolstva in strokovnega izobraževanja mladine. Dejstvo, da število mladih ljudi, ki končavajo osemletno obvezno šolanje, iz leta v leto narašča, postavlja pred komune in okraje nalogo, da
(Nadaljevanje na 9. strani)
Pri tej številki slavi »KATEDRA« majhen jubilej: enoletnico izhajanja. Doslej je izšlo dvanajst številk.
PRVA SEJA SVETA ZDRUŽENJA MVZ
ŠE LETOS ŠTUDENISKi KLUB
Svet Združenja mariborskih visokošolskih zavodov se je 4. februarja sestal na svojo prvo sejo.
Poročilo o stanju in problemih mariborskih višjih šol je zajelo vse osnovne podatke od ustanovitve prvega zavoda — preko sedanjega položaja okoli prostorov šol, finansiranja šol in formiranja dohodka šol in delitve osebnih dohodkov učnih kadrov, njihove (izredno velike) obremenjenosti. preko učnih progrumov in usmeritve ter specializacije šol do pedagoških metod, do številčnega stanja študentov. učnih uspehov ter materialnih in drugih pogojev študentov — pa vse do perspektiv in programov za nadaljnjo rast šol.
(Nadaljevanje na 2. strani)
Zveza	študentov	je	močan
(Nadaljevanje s 1. strani)
Ijavec vplival na naš pospešeni razvoj. Probleme, ki nastajajo pri izvajanju stopenjskega študija, bo mogoče rešiti le s tesnim sodelovanjem šole in študentske organizacije. Casi »romantičnega študiju«, ko študent ni bil odgovoren nikomur, so minili; danes je odgovoren pred svojimi tovariši in družbo. Le če se bo tega zavedal, bo lahko zahteval, da se načelo stopenjskega študija izvaja res pravilno m njemu v korist. Jugoslovanske fakultete so skoraj v celoti sprejele načelo stopenjskega študija, vendar so se tega mnogokje lotili formalno, brez ozira na prakso in na profil bodočega strokovnjaka, ki naj ga da posamezna stopnja. Da bo študentska organizacija kos vsem tem nalogam, bo moralo priti do nekaterih organizacijskih sprememb. Družbeno upravljanje v visokem šolstvu preko svetov letnikov, zborov volivcev in podobno je potrebno povsod postaviti na trdne temelje in jim dati določene pravice.
KRSTO CRVENKOVSKI:
tO ODSTOTKOV VSEII ŠTUDENTOV V I. LETNIKU NE OPRAVI IZPITOV
Podatki, ki nam kažejo, da skoraj 40 odstotkov vseh študentov v prvem letniku ne opravi ipogojev, ,so vsekakor vredni pomisleka. Na nekaterih šolah iso 'ti procenti še dokaj višji. Študentska organizacija bi se morala vsekakor zavzeti za primerno dejansko rešitev tega pojavu. Začarani krog, v katerem zvračajo predavateljski kadri krivdo na slabo znanje aibiturientov srednjih šol, ti pa zopet na osemletke, je potrebno vsekakor nekje prekiniti. Nikjer ne bi smeli biti le en predmet — in to je po navadi predmet upravljalnega značaja — filter, ki bi odločal o sposobnosti bodočega strokovnjaka in odločal o biti ali ne biti. Predavatelji se morajo s slabšimi študenti bolj potruditi, študentska organizacija pa jim nuditi vsestransko pomoč. To je treba uveljaviti pri študentih s premajhno formalno pred izobrazbo in pri izrednih študentih.
Modernizacija študija, utrditev materialnih osnov novo odprtim šolam, kreditiranje - nova oblika štipendij
Progres našega šolstva se v naglem tempu uveljavlja. V ‘kratkem času je bilo ustanovljenih mnogo višjih in visokih šol. Sedaj stojimo pred vprašanjem, ali naj ta tempo nadaljujemo, ali pa naj združimo moči pri utrjevanju materialnih osnov novo odprtim ustanovam. S tem je sekretar Zvez. izvršnega sveta za prosveto in kulturo Krsto Crvenkovski spregovoril o eni hudih težav, ki teži prav posebej mariborske višje šole. Tudi pri nas stojimo pred vprašanjem, ali naj širimo naše ustanove še naprej in ali naj prehajamo že na drugo stopnjo študija, ko še nimamo zagotovljenih zadostnih materialnih osnov za delo, dovolj prostorov, predavateljskih kadrov, stanovanj itd. Vsi se moramo truditi — tudi ZŠJ — da bi ustanavljali visoke šole tam, kjer je to nujno potrebno — in tudi temeljito pripravljeno. Šole morajo skrbeti ne le za skripta in učbenike, marveč je treba upo-
Krste Crvenkovski
rahljati vsa sredstva, ki jih nudi sodobna tehnika — predvsem avdio-vizuelne pripomočke. Pri nas ima okrog 30 odstotkov
Še letos študentski klub
(Nadaljevanje s 1. strani)
Razprava o poročilu je pokazala predvsem:
— da sta glede prostorov v najtežjem položaju VTŠ (na zunaj lepa stavba i.nia samo učilnice, primanjkuje laboratorijev, risalnic, delavnic) in VSŠ (hudo raztreseni prostori, inštituti v provizorijih) — in da so že v izdelavi načrti;^
-*• da vrednost pedagoške ure na mariborskih visokošolskih zavodih krepko zaostaja za ljubljanskimi (naši profesorji predavajo po več predmetov, nimajo asistentov, za vse predmete še nimajo laboratorijev, delavnic in podobnih potrebnih naprav, premalo imamo tudi asistentov, demonstratorjev in laborantov);
— da se šole morajo usmeriti tudi na samostojno pridobivanje sredstev, vendar da ne sme na ta račun pasti kvaliteta rednega pedagoškega dela;
— da pomenijo prostori PA, ki se bo v kratkem preselila v dosedanje prostore VEKŠ, prav tako le začasno rešitev in minimalno možnost za pouk po najmodernejših principih, ki so bolj kot kjerkoli potrebni prav pri vzgajanju pedagoških kadrov; .	.
— da je treba stopiti v stik z mestnim svetom, da bi skupno čim hitreje našli nujno potrebne prostore za študentski klub.
Za svojega predsednika je svet mariborskih visokošol-sikih zavodov izvolil inž. Stojana Perhavca, za njegovo namestnico pa Ančko Kuharjevo.	mm
študentov štipendije, s katerimi so vezani na štipenditorja, ostalih 70 od sto pa so prepuščeni samim sebi. Zato moramo nujno sprostiti toge oblike štipendiranja in preiti na kreditiranje študentov.
NUJNA JE ENOTNA ZDRAVSTVENA ZAŠČITA
Eno izmed vprašanj, ki so jih obravnavale komisije na V. kongresu ZŠJ, je tudi zdravstvena zaščita študentov. Do sedaj so se pri tem kazale razne pomanjkljivosti in šolske ustanove so dokaj individualno reševale to vprašanje. Študentje, ki so bili preko staršev zdrav,st ve no zavarovani, niso imeli težav. Problemi so nastajali pri tistih, katerih starši niso bili zavarovanci, in so mo-
rali zdravstvene usluge večinoma sami plačevati. Kongres je sprejel sklep, da je treba najti enotno rešitev, prizadevati si je treba, da bodo v bodoče vsi študentje zdravstveno zavarovani.
STRAH PRED ŠOLNINO JE ODVEČ
V času med obema kongre-somu, torej v času, ko je nuše šolstvo prebrodilo krizo reformiranja visokošolskega študija, se je med študenti pojavila nova tema razgovorov — ali bo uvedena šolnina ali ne. Nekatere šole — tudi pri nas v Mariboru nismo brez izjein — so uvedle višje takse za izredne študente kakor za redne. Tega se je v svojem pozdravnem govoru dotaknil predsednik CK
LMJ Mika Tripnlo. Po njegovem mnenju bi se morala štu-dentska organizacija najodločneje boriti proti vsakemu poizkusu uvajanja šolnin bodisi za izredne ali redne študente. Status rednega in izrednega študenta je treba dokončno izenačiti.
»CISTI INTELEKTUALEC« —
NEGATIVEN POJAV MED NAŠIMI VRSTAMI
V zadnjem času se pojavlja mod našimi študenti nevarna teorija o čistem intelektualcu, ki ne pripada nobenemu družbenemu razredu, je nevezan na družbene sile in razredno borbo in ki vsak pojav rešuje iz osebnega individualnega aspekta. Ti pojavi so v naših vrstah nezaželeni in jih moramo 'izkoreniniti.
Širok program partijskega izobraževanja v marcu in v aprilu
Ljubljanska »Marksistična tribuna« je prvo leto svojega delovanja imela zelo uspelo sestavljen program predavanj in je zajela precejšnje število študentov. Naslednje leto pa programa ni mnogo spremenila in je zaradi tega uspeh bil mnogo slabši.
Tudi v Mariboru smo prvo leto sprejeli njihov program kot načrt dela naše Marksistične tribune. Zaradi težav s predavatelji je le delno uspel; predvsem i ga nismo v celoti izpolnili, četudi so predavanja, ki smo jih imeli, bila zelo kvalitetna. Ob tem se je vzporedno pojavil še en problem — dokaj slab obisk, predvsem zaradi preobremenjenosti, delno pa tudi zaradi slabe discipline naših študentov, tako članov kot nečlanov Zveze komunistov.
Novi komite ZK mariborskih visokošolskih zavodov je postavil za eno svojih osnovnih nalog utrjevanje partijske discipline med svojim članstvom. Ugotovil je tudi, da je precejšen del članov, predvsem mlajših, slabo poučen celo o najosnovnejših stvareh: o Programu in o statutu Zveze komunistov in da je zaradi tega težko, da bi razumeli več od ostalih študentov tudi o dogajanju v družbi pri nas in po svetu in da bi znali ta dogajanja pravilno tolmačiti sebi in drugim.
Zaradi tega je komite sklenil, da bomo mesec marec, ko vlada po naših šolah relativno zatišje (izpitni rok je. pravkar zaključen, naslednji je na vrsti šele v juniju) uporabili za pridobivanje tega osnovnega znanja, za spoznavanje stvari, ki nujno morajo biti 'jasne vsakomur, ki želi razumeti, kaj se dogaja okoli njega.
In oblika, kako uresničiti ta sklep: v vsaki osnovni organizaciji bodo ves mesec marec in morda tudi pol aprila sestanki enkrat tedensko. Za vsak tak sestanek bo skupina dveh do petih tovarišev ob pomoči kakega starejšega, bolj izkušenega komunista pripravila eno poglavje iz Programa Zveze komunistov, tako da bo potem vodila razpravo o tej snovi. Vendar ne bomo dosegli svojega cilja, če bodo drugi samo prišli na sestanek, poslušali ali celo dremali, ampak
bo treba žrtvovati še en večer in si prebrati poglavje, o katerem bo tekla razprava, zato da bomo mogli vsi sodelovati.
Tako — ne s predavanjem predavatelja od kdove kod, ki je sicer znan strokovnjak — ampak z aktivnim sodelovanjem nas vseh, saj bo morala- voditi razpravljanje vedno skupina 2 do 5 tovarišev in ne en sam, in to vsakokrat druga skupina, bomo dosegli še nekaj — aktivnost vseh, ne le skromne peščice.
Po enaki poti se bomo pogovorili tudi o sklepih in ugotovitvah tretjega plenuma centralnega komiteja Zveze komunistov.
Komite ZK mariborskih visokošolskih zavodov se zaveda, da je tako postavljen plan dela zelo širok in precej obremenjuje študente, a ga je kljub temu sprejel, ker je mnenja, da je marec
kljub vsemu še najbolj miren mesec in zaradi tega najbolj primeren za izvajanje tako široke akcije. Da je taka akcija potrebna, pa imamo dovolj dokazov. Nujno je tudi, da komunisti vedo več od drugih. Globje morajo razumeti pojave т današnji družbi in s svojim znanjem in razumevanjem vzrokov za tako dogajanje znati pravočasno nastopiti proti negativnim pojavom, do katerih nujno povsod in vedno prihaja in jih je zato treba pravočasno opaziti in reševati, da jih zatremo v kali. Za to pa je potrebno znanje, široka razgledanost preko meja specializirane, ozke strokovne dejavnosti.
Vsi sestanki bodo seveda dostopni tudi vsem ostalim študentom in profesorjem, sploh vsem, ki jih tematika zanima.
M. Mulej
Skupnost visokega šolstva LRS
Število visokošolskih zavodov v Sloveniji raste iz leta y leto. Da bi delo pri nekaterih važnih vprašanjih koordinirali, so predstavniki zavodov sklenili, da se bodo združili v Skupnosti visokošolskih zavodov LRS. To ni nikakšen nadrejen organ, ni-kakšna višja »inštanca«, saj nima svojih organov, dohodkov in sredstev. Sklepi Skupnosti tudi niso obvezni. Predsednik je edini organ, voljen pa je za tekoče šolsko leto. Letos predseduje Skupnosti rektor ljubljanske univerze prof. dr. Snuderl.
Vprašanja, ki naj bi jih Skupnost visokošolskih zavodov LRS reševala letos kot posebno aktualna, so predvsem naslednja:
— vprašanje finansiranja šolstva, delitve osebnih dohodkov, izdelava pravilnikov o delitvi dohodka in nadaljnja investicijska izgradnja objektov šolskih zavodov;
— prilagoditev učnih programov višjih šol in prvih stopenj
fakultet s potrebami prakse, sodelovanje prakse pri izpopolnitvi učnih načrtov in programov ter vzdrževanje stikov med šolo in prakso;
— zainteresiranost gospodarskih in družbenih organizacij, organov in komun na šolanju kadrov prve stopnje (višje šole in prve stopnje fakultet) in zaposlitev takšnih diplomantov;
— stiki med fakultetami in višjimi šolami glede prestopa v 3. letnik in glede pomoči, ki jo potrebujejo višje šole pri pedagoškem delu;
— enotno stališče šolskih zavodov glede organiziranja izrednega študija in njegovega finansiranja, glede štipendiranja, dajanja posojil študentom in določanja učnin;
— vprašanje poklicnih naslovov za absolvente 1. stopnje in višjih šol in drugi problemi, ki zadevajo študente v LR Sloveniji.
V študijskem letu 1961-62 je na mariborskih visokošolskih zavodih vpisanih 1160 rednih študentov. Večina jih stanuje v mestu, vozi se jih samo 7,4 odstotka - je ugotovila anketa social-no-ekonomske komisije
išče sobo
študentje iso se v Mariboru že ustalili. Ce lahko imenujemo ustanovno leto mariborskih višjih šol 1959/60 kot poizkusno, ko Maribor še ni imel prave predstave o tem, kakšne probleme mu prinašajo novi prebivalci, je bilo naslednje leto 1960/61 leto iskanja, ko so ке šitudentje že vključevali v mairiborsko javno življenje in ko smo do neke mere rešili za-čeitne objektivne težave ob nastanitvi. prehrani in iskanju študijskih prostorov, predstavlja naslednje študijsko leto 1961/62 nadaljnjo stopnjo v tem razvoju — kakšno, naj bralec presodi sam.
Semestradne počitnice so prešle. Umiril se je vihar, ki ob začetku vsakega študijskega leta prešine univerzitetna in visokošolska mesta. V »Večeru« ni več za prve mesece študijskega leta tako značilnih oglasov »Študent išče sobo«. Včasih je pisalo, »s posebnim vhodom«, včasih »v centru meista«, »v bližini VKŠ« in podobno. Poglejmo, kje stanujejo sedaj študentje, ki so polnili s svojimi upi stolpce oglasov — v koliki meri so se uresničile njihove želje!
Ker v relativno kratkem obdobju treh let še ni bilo mogoče pripraviti študentskega doma ali celo centra, nosijo glavno težo nastanitve študentov
DIJAŠKI DOMOVI
Ze ob pričetku prvega študij -sikega leta so dijaški domovi v Mariboru pokazali precejšnjo mero razumevanja za reševanje študentskega stanovanjskega vprašanja. Prve študente sta sprejela v jeseni 1960 Dijaški dom SKŠ in Dijaški dom v Mladinski ulici.
Letos stanuje največ študentov v dijaškem domu SKŠ. Prvenstveno je dom sprejemal slušatelje VAŠ, ko pa so ostala še prosta mesta, so jih zasedli slušatelji ostalih višjih šol. Tukaj je največji problem precejšnja oddaljenost od centra mestu, stanovanjski pogoji pa so ugodni. Cene so razdeljene po kategorijah:	I. kategorija
(dva v sobi) — 9800, II. kategorija (trije v sobi) 9200, III. kategorija (štirje v sobi) — 8800. Študentje imajo na razpolago učilnico, kmalu pa bodo dobili tudi knjižnico s televizorjem. V internatu SKŠ stanuje okrog 90 študentov.
V težjih pogojih živijo študentje v Vajenskem domu v Strossmayerjevi ulici. Obe zgradbi sta stari, zlaisti spodnja, katere del je po novem urbanističnem načrtu obsojen na smrt. V starem samostanskem poslopju ,so zlasti ,slabe sanitarije in gretje. Iz razgovoru z upravnikom doma smo izvedeli, da so tukaj že prebrodili začetne težave, ki »o jih imeli s študenti. študentje niso spoštovali domsikega jiravilnika, bilo je mnogo disciplinskih prestopkov, ki članom ŽŠJ nikakor niso v čast. Problemi so se porajali tudi ob plačevanju.
Študentje so se izgovarjali na netočno prejemanje štipendij, popustljiva uprava pa je tako
v dveh primerih nepoštenima študentoma naisedla.
V zgornji stavbi stanuje sedem študentov, v eni sobi trije, v drugi štirje. Uprava doma jim ,je ustregla s tem, da lahko študirajo v kurjenih spalnicah. Oskrbovalnem v domu znaša 525 dinarjev na dan.
Študentke so našle streho o Dijaškem domu d Mladinski ulici. Tukaj jih o letošnjem študijskem letu stanuje enajst. Letos so o internatu znižali (!) ceno, ki je znašala za posteljo 5700, na 2000 dinarjev. Vzrok n domu so ukinili kuhinjo; ker so bili torej izdatki za osebje nižji, so znižali najemnino. Študentke smo poiskali o učilnici in se z njimi pogovorili. S pogoji o internatu so zadovoljne, tudi režim imajo prilagojen (izhod do 25. ure ali z dovoljenjem še da-
Postelja ob mrzlem zraku
Ije). Dekleta so iz vseh krajev Slovenije (Helena in Nada z Gorenjske, Katarina z Goriškega. Vika iz Slov. Gradca). Dve dekleti opravljata v domu službo vzgojiteljic, za kur imata brezplačno oskrbovalnimi. Večina študentk, ki stanujejo v tem domu, se hrani pri Abonentu.
Prosta mesta
Na skupščini ZŠ smo slišali, da je bilo pri vsem vzdihovanju študentov po stanovanjih v dijaških domovih še okrog 140 prostih mest. Pozanimali smo se pri upravnikih posameznih domov, kako je s tem. V Domu v Strossmayerjevi ulici so na razpolago prosta mesta v za študente nesprejemljivih okoliščinah, saj je v sobi šest do deset postelj. Podobno je v Dijaškem domu za dekleta v Mladinski ulici, kjer je na razpolago še okrog 50 postelj v sobah za šest do deset stanovalk. V internatu SKŠ so bila že novembra vsa mesta zasedena.
PRIVATNE SOBE
Pravijo, da je bilo jeseni v Mariboru težko dobiti kakršno koli sobo. Prav posebno so bili prizadeti -tisti, ki so izražali željo po »sobah s posebnim vhodom«, »na soncu« in podobnem. Pravijo tudi, da so se vrli Mariborčani kmalu znašli v novi situaciji, tako da so cene dosegle skorajda lahko rečemo kritično raven. Letošnja anketa, ki jo je izvedlu socialnoekonomska komisija pri odboru višjih šol, je pokazala, du sicer
ni več primerov, kot smo jih zaslledili v preteklem letu, ko so cene za sobo znašale do osem tisočakov, pač pa je še vedno mnogo študentov, ki plačujejo po 5000 dinarjev za sobo. Če si pa stvar pogledamo z druge strani, pa letos tudi ni več takih, ki bi plačevali zn sobo minimalno vsoto 1000 din. Povprie-Ček je torej slej ko prej okrog 5500 din in to je mnogo.
Stanovanjski pogoji
Če lahko tako rečemo, je običajno tako, da ima študent lastno posteljnino, da nima kurjene sobe, ali pa mora kurjavo posebej plačati. Sobe s centralno kurjavo so temu primerno precej dražje. Malo je takih študentov, ki imajo na razpolago kopalnico. Študentje morajo v največ primerih sami poskrbeti za pranje, likanje in podobno. Nasploh so stanovanjski pogoji mariborskih študentov (kljub vsemu) ugodni. Malo je primerov, ko stanujejo študentje v vlažnih kletnih stanovanjih in hudo daleč iz mesta. Med kolegi pa se vendar le mnogokrat izve za kak
IZJEMNI PRIMER
Tako imajo nekje na stanovanju kar devet študentov, ki plačujejo za stanovanje vsak 550» dinarjev. Pomnoženo torej:	31.500	dinarjev, pri tem
stanujejo v eni sobi štirje študentje skupaj, vsi uporabljajo lastno posteljnino, sobe pa niso kurjene. Tak način pridobivanja denarja je sicer v mejah zakonitosti, vsiljuje pa se nuni vprašanje, ali je v tem primeru res vse v redu in prav. Izjemen je tudi primer, ko ie neka »gospa« v novem bloku oddujalu sobo dvema študentoma; vsak naj bi plačal 4000 dinarjev ter obenem prevzel skrb za in-struiranje otrok.
NEKAJ ZAKLJUČKOV IN PREDLOGOV
Maribor se še ni popolnoma privadil na prisotnost študentov. Menimo, da je mesto pod Pohoirjein naseljeno precej zgoščeno in bo zato potrebno še nekaj časa, preden bodo študentje lahko dobili sobe hitro in po primerni ceni. Ugotavljamo, da Se je v Mariboru prehitro uveljavila praksa navijanja cen sobam, kar je nujna posledica prejšnje ugotovitve. Želeli bi. da bi Mariborčani že sedaj, ko srno še na začetku, sprejemali študente na stanovanje z določeno mero razumevanja za njihove probleme. Težko je študirati pozimi v nezakurjeni sobi, kapacitete juv-nih študijskih prostorov pa so več kot skromne.
Iz razgovora s predstojnikom Združenju visokošolskih zavodov tov. prof. Bračičem smo povzeli nekaj misli in podatkov.
O REŠITVI STANOVANJSKEGA VPRAŠANJA ŠTUDENTOV
Združenje je takoj po ustanovitvi imenovalo za rešitev problema nastnmbe študentov posebno komisijo, ki jo vodi tov. inž. Butinar, direktor VAŠ.
Dijaški dom v Mladinski ulici
V dogovoru z OLO-Maribor je komisija sprejela načelen sklep o adaptaciji enega izmed obstoječih dijaških oziroma vajenskih domov za potrebe študentov. Stroški bi znašali približno deset milijonov dinarjev za adaptacijo in pet za opremo.
Drugi ukrep, ki ga je proučila komisija, je v zvezi s povečanjem kapacitete internata na SKŠ za potrebe študentov. Tukaj bi predvsem poskrbeli za ločitev prostorov namenjenim študentom od onih za srednješolce, tako bi lahko za študente uvedli poseben domski pravilnik. Tukaj bodo znašale kapacitete okrog 100 postelj.
Zn študentke bo tudi v nadalje skrbel Dijaški dom na Mladinski ulici.
Z ozirom na dejstvo, da se bo število rednih študentov v Mariboru v naslednjih letih znatno povečalo, je komisija že razpravljala o eventualni gradnji študentskega doma za približno 100 študentov.
Lokacija novega doma še ni določena, ker bi s tem v zvezi morali obravnavati tudi vprašanje lokacije bodočega študentskega centra, kot ga imajo druga večja mesta v državi.
Komisija je ugotovila, da bi
s 300 posteljami v naslednjem študijskem letu lahko pokrili najnujnejše potrebe.
Pred poseben problem je postavljen mariborski študent
V PROSTEM ČASU
Mladega Človeka sili potreba, du se dnevno za nekaj časa »prositi v družbi tovarišev — toda kuni? O Soči« je nekdo že zapisal, da dela videz čakalnice (tretjega razreda na kolodvoru. in vendar nosi prav >Soča* glavno breme pri izpolnjevanju študentovega prostega časa. Sicer imamo še kavarne, gostilne im kino. toda vse to je zaradi finančnih težav, ki jih ima skoraj vsak študent nepristopno. Rešitev
ŠTUDENTSKI KLUB
Tovariš predstojnik nam je povedal, da so vsi odgovorni forumi v Mariboru pokazali razumevanje za rešitev tega vprašanja. Tako je občina Center pripravljena v ta namen odstopiti zgradbo in dati na razpolago eno do dve stanovanji za izpraznitev take hiše, združenje pa bo posredovalo pri mestnem svetu, da bi vse mariborske občine podprle to akcijo.
Kmalu p<> drugi uri jr bila prvi Študent, ki je hitela v »študijsko.-tov. Silva Singer, stara 24 let, študentka Pedagoške akademije (PA), oddelek za slovenščino in angleščino. Uči teljišče je končala, v Mariboru ter že tri leta poučevala na osemletki v Mur ski Soboti.
V.: Zakaj sto se odločili za nadaljnji študij na PAP
().: Predvsem zaradi angleščine, ki bi se je rada dobro naučila. Večinoma študirajo ljudje /.uto. da dosežejo bolj-
še službeno mesto, vendar ja/, nisem ined njimi.
V.: Kako je na vaši šoli z izpitnimi roki. in ali ste že opravili kakšen izpit?
O.: Za nekatere predmete določi izpitne roke uprava šole, sicer pa polagamo po naši želji. Do začetka drugega semestru nameravam položiti tri izpite oziroma kolokvije.
V.:	Ali ste morda opazili kakšne
pomanjkljivosti na predavanjih?
O.: O kvaliteti predavanj ter o predavateljih je bolje da ne govorim. Ne ugaja mi pa to, da nimamo svojih prostorov ter se vedno selimo.
\.: Kako izkoriščate svoj prosti čas?
O.; S športom se v Mariboru ne ukvarjam, čeprav sem bila v Murski Soboli vodnica mladinske vrste pri Partizanu. Igrala sein tudi rokomet, odbojko in podobno. Predvsem me zanima zabavna glasba. literatura, ▼ kinu in gledališču seiu pa skoraj stalen gost.
V.: Kaj menite o kvaliteti gledaliških predstav?
O.: Ker sem prišla iz Murske Sobote, uti za sedaj v mariborskem gledulišču ugaja.
V.: Ali ste zadovoljni z našim časopisom KATEDRA, kaj v njej pogrešate in kaj na sploh pogrešate kot študentka?
O.: Do sedaj sein prebrala samo dve številki KATEDRE, ker nanjo nisem nuročena (!).
V njej sem našla vse. kar me je zanimalo. Tudi sama bi ruda sodelovala pri »modni rubriki«. Kot študentka pa pogrešam predvsem društvene prostore, kjer bi se študentje shajali in več družabnega življenja.
ZANIMIV POIZKUS
Mrožkova Policija, da o izvedbi ne govorimo
Izvedbo Mrožkove Policije, Skratka: izobrazbo in intelekt izšla je v knjigi Slavoiniira (p. s. tega je predstavi — igra-Mrožka »Pomlad na Poljskem«, nemu delu — primanjkovalo), sem isi predstavljal nekoliko Mariborskemu gledališkemu drugače,	občinstvu	je	bila to precej ne-
Ko sem bral Policijo, je za- običajna uprizoritev. Namreč, živela v meni kot mirna, prav- dosedanji gledališki repertoar zaprav ne samo mirna, temveč je bil predvsem »klasičen« (ne-hladno preračunana in končen- razgiban), torej repertoar, ki trirana. Govor in gibi, vse je zahteva (Maribor, 1962) nauče-abstraliirano v toliko, da komaj nega igralca, ne pa toliko po-slutiš igro. To so ljudje, kute- globljenega in razmišljajočega rili govor in premiki so razum- igralca-kreatorja, produktiven, ski in ne toliko čustveni. Nika- Ko sem odhajal s premiere kršnega komedijanstva, niti Policije v našem gledališču, me igranja v običajnem smislu be- je vprašal nekdo samozndo-sede. To je zgodba, ki ni ča- voljno:
sovno opredeljena, ni dogodek, »No, kako se ti je zdelo?« to so življenjske misli prehoda »Prvič: Policija takemu igra-v absurd, nesmisel. To je poseg nju n.i bila namenjena. Drugič: v filozofijo. Je vsebina preži- neenotno. Zaradi dosedanje velih, oziroma kmalu preživelih vzgoje in repertoarja je občin-sisitemov. V toliko je dialektič- .sitvo verjetno pričakovalo ko-no. Vsebinsko, bolje rečeno te- medijo in je bilo vzdušje med matsko na pravilnem mestu, občinstvom in ansamblom 1 :0 Toda tekst je prej nenavaden za občinstvo. Dokaz: burka na kot pa precizno izdelana in po- odru. Nepripravljeno je poka-globljena (s tem poenostavlje-	zalo, da je razvoj prehitel našo
človeško dejavnost	—	vsaj	na-	noir.in drugi.	Vendar niso	ve-	m.d misel. Го se pravi: tekstu,	»taro gardo (ne samo po
čelno.	deli. Sola jih	je pozabila opo-	njegovemu smislu m njegove-	letih) da je bila vidna (ne)
Ali umetnost ni	vredna	da	se	moriti. In taka	opozorila -	vo-	mu (med vrsticami) umirjene-	kvaliteta dosedanjih predstav,
nrosvetnili delavcev zanimivo	unieuiusi ш v n una,	v*e«itraneke	izchrnzKe	mu m enakomernemu poudarku lo se pravu: raven estetske —
prosvetnin aeiavcev zanimivo z enako ,)ravlco uveljavlja v 'ailla vsestranske izobrazbe —	p,rwl,Vin nrreeh J PO/OR konkretno clednliške vzeoie,
predavanje, ki ga je imel prof. dru2]jj ko{ znanost ali stroka? 'se v'se česce pozabljajo.	v P 1 »nciji poseben l u/,un. iKonicretno gicuansKe vzgoje«.
Branko Rudolf o impTesioniz-	mar umetnost izgubi svoje Mar bodo povsem zanemar-
imo v slikarstvu. Ne le, da so pOSians(vo ;n namen zaradi spe- jena?
taksna predavanja s s i cami с|а|ј7;гапе ozkoglednosti, ki bi Tedaj recimo vsi kar danes:	...	.....	.	v	,	,,	v...	,	,
prepotrebna oblika umetniške ,ahk() ivedl„ do razkola v »Briga nas RenoirN	nemogočih sestankih in konfe- »Kako stlacih nežno besedo
vzgoje občinstva, temveč je bilo gjovegk; zavesti?	8	nenoir.«	rencah in Majakovski bo lahko v njih zamaščeno uho?«
tudi predavanje dobro priprav-	v „	Po de.setletju se bomo rejeni	v grobu še enkrat spoznul ros-
lieno in je dalo redkim obisk o- Nas cas bi bil tak, da m ga srečevali na vseh mogočih in ničnost svojih besed:	M.	P.
valcem lep vpogled v tisto dobo posvetili vsem pridobitvam^ in
Natečaj za najboljše plesne melodije, doživlja to leto svoje prvo izdajo. V Mariboru je dosti komponistov, ki se ukvarjajo s pisanjem popevk, nekateri izmed njih so celo na precej zavidljivi ravni, toda večino skladb so le malokrat izvajali, dostikrat pa sploh ne. Uredništvo študentskega tiska mariborskih študentov »Katedra« je zato razpisalo to leto prvi nagradni natečaj popevk pod naslovom »KATEDRA 62«.
Natečaj je bil razpisan 26. decembra 1961 z rokom za predložitev del do 1. februarja 1962. Poročila o razpisu natečaja so bila objavljena v mariborskem dnevniku »Večer«, v študentskem listu »Katedra« in v Radiu Maribor. Natečaj je bil anonimen.
Žirija v sestavi: profesor Vlado Golob, Nena Hohnjec, Srečko Grušovnik, Branko Avsenak in Ivo Vajgl, je pregledala do 11. februarja vseh 29 poslanih del: dve skladbi sta odpadli, ker nista zadovoljevali predpisov natečaja. Od ostalih skladb jih je v ožji izbor prišlo 15, v javno izvedbo pa le naslednjih deset kompozicij:
■Ar Pomladne noči —	Beguine, šifra: RV
★ Avtostop	—	cha-cha, šifra: RV
★ Nočne luči	—	slovv, šifra: SIG — I
Ar Danes je sončen dan —	medium, šifra: EK
Ar Ca-ča	—	ča-ča, šifra: 977
Ar Liljana	—	rumba, šifra: Plaža
Ar Veterček	—	valček, šifra: Veterček
-Ar Tiha sreča	—	slovv, šifra: Sreča 14-10
-Ar Vetrnjak	—	medium, šifra: Paragraf 13-95
if Ida	—	Beguine, šifra: 164-19
Skladbe bodo javno izvajali 3. aprila 1962 v dveh različnih izvedbah, ob sodelovanju velikega revijskega in malega plesnega orkestra.
Najboljše popevke bo ocenjevalo v dvorani občinstvo s posebnim točkovanjem. Podeljene bodo tri nagrade. Založba »Obzorja« bo tudi založila in dala natisniti nekaj najboljših popevk.
,RENOIR? KAJ ME BRIGA4
PESIMISTIČNI ZAPIS
V januarju je bilo v klubu delavcev zanimivo
in ismer umetnosti.
F
da
o podrobnostih iz predavanja, ker so besede in pirostor v ta namen preskope. Gre predvsem za ugotovitev, da je biilo na predavanju mnogo premalo mladine.
Ob tem se moramo zamisliti; predavanje je poslušalo štirinajst (14!) oseb. od tega točno
lepotam življenja. Kajti dokler smo mladi, dokler smo vajeni vsrkavati znanje in načela spoznanj, ni težlko posvetiti trenutka nekaterim stvarem, ki se v vsakdanjosti zdijo nepotrebne. Morda bomo pozneje — žal pozneje — ugotavljali, da smo vajeni vsrkavati znanje in načela spoznanj, ni težko posvetiti trenutka nekaterim stvarem, ik/i se v vsakdanjosti zdiijo
polovica starejših. Kljub temu nepotrebne. Morda bomo po-
da je »Večer« že vnaprej poročal o predavunju in ga je priporočil posebej dijakom in študentom, teh ni bilo. (Predavanje je bilo v času, ko še semester ni bil zaključen.)
zneje — žal pozneje — ugotavljali, da srno le bili v zmoti..
Kaj naj porečemo o študentu (!), ki je zamahnil z roko: »Renoir? Briga me!« Najprej
Ce je tako, potem res ne mo- Je ^udl1 “V l remo pričakovati, da bo v bo- 5e m0«la pomnik dajezan doče prizadevnost predavateljev že nekje slisal in nato ga je rasla, saj ne vidijo pred seboj PrCTZel (Љс|"|ок omalovazeva-pravzaprav nobenega pravega nja-
zanimanja. Po drugi strani pa Zakaj? Mar mu ni bilo nikoli kritiziramo in se prerekamo, privzgojeno^ plemenito čustvo da ni osnov za izobraževanje, in kje »počiva« njegova sred-Seveda je to včasih upravičeno, nješolska izobrazba, ki bu mu a tokrat...	.	morala vse to dati?
Sicer pa tudi srednješolcev ni biilo na predavanju. Ti pa bi morali predvsem vedeti za veličino ustvarjalnosti imen, kot so: Delacroix, Monet, Ma-
Iz dneva v dan poslušamo in beremo tako važne ugotovitve, da se naša inteligenca ne sme izgubljati le v krogu svojega strokovnega dela, temveč mora
Posnetek: K. Ačimovič
svojo izobrazbo zajeti vso not, Cezanne, Van Gogh, Re-
kino
Dekle s kovčkom: film je posnet iz pristnih človeških (čitaj komercialnih!) nagibov. Dobra igra CC — Glaudie
Cardinale — pa zaslužuje oceno  ..................8	^
V 80 dneh okoli sveta: množica filmskih zvezd prav nič ne škoduje filmu, da bi ne biil poster, zanimiv in predvsem
zabaven..........................   •	•	•	•	•	•	^
Liga gentlemenov: revija pravega angleškega humorja v izredno napeti kriminalni zgodbi ob dobri igri vseh udeležencev ropa zaslužuje oceno	....	9 +
»Ograda«: za razliko od večine filmov, posnetih na temo o nacističnih taboriščih, film ne napravi na gledalca turobnega vtisa, ampak doseže z nevsiljenostjo še večji efekt
9
Svetoma кнџтнШ na M
V zvezi s predavanji iz svetovne književnosti in literarne teorije na Pedagoški akademiji v Mariboru, smo naprosili upravnika Študijske knjižnice, tov. Jara Dolarja, ki je obenem predavatelj na omenjenem zavodu, za kratek razgovor. Povedal nam je, da bo predmet zelo koristno služil predvsem tistim študentom, ki poslušajo lingvistiko. Z njim skušamo doseči večjo razgledanost po tujih literaturah, obenem pa videti vpliv, ki so ga te imele na našo književnost, dokazati pa tudi, da lahko mnoge naše umetnike vrednotimo tudi v evropskem oziroma svetovnem merilu. Predavanja iz svetovne književnosti bodo zgjemala čas
od njenih začetkov do današnjih modernističnih ustvarjanj in bodo tako obsegla vso svetovno literaturo. Poudarek bo predvsem na širši komparaciji in ne toliko na strokovnosti.
Lep uspeh so v tem smislu dosegli v Sovjetski zvezi, kjer so prav s tem predmetom skušali zainteresirati mladino za resnične kulturne vrednote. S tem jo nameravamo odmakniti od ozke usmerjenosti v zapad-ne eksistencialistične literature in kiča.
Predavanja bodo dve uri tedensko, saj sodi jov. Dolar, da so predavanja neobvezna, ker je že tako drugih predmetov dovolj. Posebne stolice za svetovno književnost za sedaj ne
bodo ustanovili, saj kader, ki bi tu končal šolanje, ne bi v praksi dobil primerne zaposlitve. Tov. Dolar pa meni, da bo v bodoče, kolikor bo zanimanje slušateljev narastlo, in v to verjame, večje tudi število predavateljskega kadra; tako bodo lahko diplomanti tega predmeta na ljubljanski univerzi dobili zaposlitev na naši Akademiji. Velik korak bi bili v tem primeru storjen prav s tem, da bi vsak predavatelj predaval le določeno obdobje iz literarne zgodovine. S tem bi pa tudi odpadla skrb, da bi naši profesorji s premalo razgledanosti po knjjževnostih predavali na srednjih šolali.
DD
IV. študentski kulturni teden
Izpolnjena pričakovanja?
ZAČETEK V GLEDALIŠČU
S predstavo »Vaja pri Molieru« Akademije za igralsko umetnost se je pričel 29. januarja IV. študentski kulturni teden. To je hkrati prvi študentski teden, kjer aktivno sodelujejo študentje mariborskih višjih šol.
V programu je bilo več prireditev. Prva, »Vaja pri Molieru«, je režijska montaža posameznih prizorov iz Signarella, Tartuffa, Šole za žene in farse Ljubezen — zdravnica. Celotno »Vajo« so naštudirali študentje igralske akademije pod vodstvom profesorice Mire Danilove.
_ Tako dramaturško kot režijsko je problem »Vaje« spretno rešen. Dramaturško morda malo šibkeje, ker je želo težko vskia-diti tako različne elemente Molierove komedije (Tartuffe, Ljubezen — zdravnica), tako da večer v celoti učinkuje nekoliko razdrobljeno.
Zaključimo lahko, da je študentom akademije uspelo prikazati solidno igro ter tako zelo dobro predstaviti našemu občinstvu genialnega komediografa Moliera.
LITERARNI VEČER
(Petek, 2. februarja: Kazinska dvorana). Na tej prireditvi so sodelovali mladi mariborski in ljubljanski literati in glasbeniki. Prva je prebrala S. Ko-vačec svojo črtico »Učiteljica«. V nji spretno obravnava študentsko in učiteljsko življenje.
N. Grafenauer je bral nekaj pesmi (Blaženost sna, Zorenje, Polnoč, Kitara, Pismo). Ta mladi pesnik se odlikuje z izčiščenostjo izraza im globoko lirič-nostjo svojih občutij.
Program je nadaljevala M. Pehani s črtico »Mali oglas«. To je nekoliko šablonska zgodba s tragikomično vsebino. Avtorica se odlikuje s svojim prefinjenim in zgoščenim slogom, tako, da je bilo poslušanje te črtice poslušalcem v prijetno razvedrilo.
V glasbenem delu je B. Šur-bek odigral Chopinovo Etudo. Žal zaradi razglašenega klavirja Chopinova glasba ni prišla do izraza.
V nadaljevanju je M. Praš-nicki prebral odlomek iz novele: »Postreščkova balada«. Avtor na realističen način opisuje življenje priletnega postreščka. Prašnicki je dokazal, da virtuozno obvlada jezik. Prav tako preseneča z globokim poznavanjem življenja, zato je njegov slog nenavadno zrel. Vsekakor zasluži mladi avtor več pozornosti!
M. Košuta je recitiral nekaj svojih starih pesmi, ki jih že poznamo iz Mladih potov in Naše sodobnosti. Njegova lirika je v primeri z Grafenauerjevo bolj objektivna, toda bolj površna in zvodenela. Pričakovali smo, da bo avtor bral novejše pesmi.
M. Šurbek je v nadaljevanju programa občuteno in virtuozno zaigral »Šumenje gozdov« F. Liszta. (Zopet je motil razglašeni klavir.)
M. Vizjakova v svoji zgodbi ni povedala ničesar novega. Črtica je dokaj zvodenela in mlačna.
V znamenju neizpolnjenih in izpolnjenih pričakovanj pa je nastopil J. Menart. Bral je pesmi, objavljene v časopisnih stihih (»Pesnik se predstayi«, »Stara pesem«, »Izjave«). O njegovih pesmih je bilo še veliko povedanega, zato se bom omejil le na njegovo predna-šanjc, ki je bilo sveže, duhovito in prisrčno. Verjetno ni treba pripomniti, da je med publiko zbudil precej sproščenega smeha, ki je bil presneto potreben, kajti literarni večer je potekal monotono, v nepravem vzdušju. Tudi za Menarta velja, da smo pričakovali njegovih najnovejših pesmi.
, VEČER S STANETOM SEVERJEM
V četrtek smo poslušali Sta-ne.ta Severja. Njegovo ime je bilo jamstvo za visok umetniški užitek. In ros, pogled na
nabito polno Kazinsko dvorano je dokazal, da ima vsaka prava, velika in ljudska umetnost še vedno številne ljubitelje.
Po aplavzu, kakršen se malo-kedaj sliši, je Stane Sever recitiral Prešernovo Zdravico. Pa kako? To ni bila hladna, z lepo niansiraniim gl a som podana pesem. Ne! Nenadoma smo se znašli v krčmi ob Prešernu in njegovih prijateljih, sami smo postali pesnikovi prijatelji, pritrjevali smo njegovim besedam.
V naslednji točki je prvak ljubljanske Drame interpretiral Hamletov monolog. Vendar moram pripomniti, da me ta, verjetno najbolj znani Shakespearov monolog ni ogrel in me čustveno prizadel, kljub brezhibnemu podajanju.
najbolj neposredna in gloko-ka...«
Na vprašanje, kako so ustvarjali prvi slovenski film »Na svoji zemlji« je Sever med drugim odgovoril: »Bilo je resnično lepo ustvarjati prvi slovenski film, pa čeprav brez sredstev in znanja...«
»Zelo cenim Milivoja Živa-noviča. To je dober igralec,« je Stane Sever odgovoril na vprašanje, kateri jugoslovanski igralec mu najbolj ugaja.
»Resnična umetnost je lahko samo tista, ki ni odvisna od nobenega drugega hotenja, kot da kaže pravo, iskreno in ne-potvorjeno podobo življenja.«
Na vprašanje zakaj si je izbral ravno Torkurjevo »Svetlobo in sence« za svoj jubilej, je odgovoril: »Hotel sem imeti slovensko delo. Menim, da so tega avtorja krivično sodili. Ko sem delo predložil upravi, so ga brez ugovarjanja sprejeli...«
»Ali poznate mariborsko Dramo?« je nekdo vprašal:
»Nekoliko. Vem, da so v Mariboru najslabši delovni poboji. Maribor je prepotreben nove gledališče hiše«, je rekel Sever.
Na neko vprašanje je umetnik odgovoril: »Zelo bi si želel igrati Shakespearovega kralja Leara, vendar menim, da imam še premalo izkušenj in zrelosti«.
Na kraju je Še dejal: »Mislim, da je sedanje slovensko gledališče na dobri poti. Ne razumem, zakaj je bilo gledališče v Kranju ukinjeno in zakaj nimajo v Kopru gledališča?« In o sodobni dramatiki? »Avtorji bi morali biti poguin-nejši, morali bi se spopadati s problemi današnjega živlienja, ne smeli bi bežati v abstraktni svet...«
To so samo drobci iz Severjevih odgovorov. Vendar so vsakogar obogatili za preneka-tero »poznanje.
Če se ozrem na ostali prireditvi študentskega kulturnega tedna, lahko zaključim: uspela kulturna manifestacija, dovolj pestra tn na visoki umetniški ravni Vsekakor lep dokaz prizadevnega dela mariborskih študentov.
H. T.
Vinjeta V. H.
Bleščeča je bila Severjeva umetnost v Jermanovem govoru iz Hlapcev. Tu je segel Sever najgloblje v našo dušo in pokazal nekatere ničvredne lastnosti slovenskega naroda. Njegova beseda je bila bičajoča in božajoča, mehka in trda hkrati.
Odličen je bil tudi v Rostan-dovem »Cyranu de Bergeracu«. Jedko je izzvenel posmeh »Viteza z dolgim nosom« v dvorano.
Na kraju smo se še nasmejali besedam iz Držičevega »Botra Andraža«.
V drugi polovici večera je Stane Sever odgovarjal na vprašanja občinstva. Bilo je veliko vprašanj — nekatera resna in zanimiva druga na pol šaljiva. V odgovorih je umetnik izpovedal mnogo tehtnih resnic iz ustvarjalnega življenja.
»... Sodim, da je vsaka vloga, ki jo igralec predstavlja na odru, novo rojstvo te vloge, zato je gledališka umetuost
Prihodnje leto v Mariboru konferenca študentskega tiska
Od 12. do 14. februarja je bila o Zagrebu konferenca študentskega tiska, ki so se je udeležili tudi štirje člani naše redakcije. Konferenca je imela pokongres-ni '/načaj. Predstavniki sedmih študentskih listov so izmenjali nekaj dosedanjih izkušenj in razpravljali o smernicah za delo d bodoče. Opazili smo skupno težnjo, naj bi o bodoče v naših časopisih obravnavali več načelnih vprašanj v zvezi s študijem, družbeno problematiko, upravljanjem in javnim življenjem. Tako bi v bodoče izolirali funkcijo študentskega tiska od naloge, ki jo ima dnevno časopisje. Zanimiv je predlog, da naj bi na sledeči konferenci, drugo leto o Mariboru, razpravljali več o tehničnih in organizacijskih problemih, s katerimi se pri svojem delu srečujemo o oseh redakcijah.
Ce vas je malo, ki ste čakali na izid literarnega natečaja, bo vsaj upam — malo zamere. Kajti po prispevkih sodeč, vas ni mnogo, ki bi se bili zganili ob mastnem tisku našega razglasa.
Tudi vsakomur izmed vas bi bilo težko govoriti s katedre, če ne bi slutili posebnih želja svojih poslušalcev. Ali bo prav, bo dobro, ali celo lepo, kar bomo objavili in če bo bravcem všeč? Tu smo postavili veliko vprašanje? Če bi nam lahko odgovorili, bi bila vsa izpeljava naših uredniških dolžnosti zelo preprosta.
Naš natečaj je bil veliko vprašanje. Tako se je glasil: KAKŠNE SO VAŠE ŽELJE IN ZMOŽNOSTI?
Koliko vas je, ki ste redoma večer za večerom polnili svoje beležke z verzi in dialogi in jih naslednje dneve popravljali, potem pa morda odvrgli? Komu na čast? Mar zato, da boste nekoč ugotavljali, kakšne »otročarije« ste počeli? Ne, v tem ni
Literarni natečaj
edina moč izpovedi. Vaši spisi, rime, črtice so tudi zato, da jih komu pokažete! In če so dobre, jih bo moč objaviti. Mar to tudi ni nagrada za prečute noči in vročične ure ob misli na uveljavitev?
Morda ste bili doslej nezaupljivi do našega lista? Zakaj? Vrata' uredništva so vam vedno odprta.
In. ali ne bi tudi srednješolci prispevali svojih stvaritev? Odločite se! Odslej naprej bo naš natečaj odprt brez zaključnega datuma in vaša pisma na naslov Uredništvo KATEDRE (literarni prispevki) bodo vedno s posebno vnemo pričakana. O natečaju, ki je bil razpisan preteklo leto, pa je žirija sklenila naslednje: podeli se samo ena nagrada za pesmi I v a n a H e r g e, ki so prinesle najgloblje doživljanje in pokazale avtorievo subjektivno moč.	-- -	- . - .
M. Prašnicki
UTRUJENOST
(BRATU)
Oddiha si vzemi,
oddiha,
čolnar!
Ni še končana odiseja mladosti.
O, čolnar,
zakaj ugašajo strele o tvojih očeh?
Joj, če zdaj bi omagal,
čolnar, čemu potem še
živeti,
ljubiti,
trpeti...?
— Čemu?
V PARKU
Park.
Dekleta ob bronastem dečku se smejejo; globoko o njihovih razigranih očeh plaho gnezdi
prgišče dozorelega nemira.
Prgišče prvih pomladi.
Prgišče prvič oživelih glasov.
Bronasti
deček
ob vodnjaku molči.
(Nihče ne vidi hrepenečih deklic.)
Ivan Ilerga
J J
15.	marca poteka petindvajseto leto, odkar je na beograj ski univerzi izšla prva številka študentskega časopisa »Študent«. V tistem času se je mlada inteligenca borila s številnimi težavami; izpoved nezadovoljstva je pronicala tudi skozi tHkmio besedo. Mnogokdaj je bilo potrebno bežati v zaklonišče kot vse napredno v tedanjem času. Teror je zadel tudi študentski tisk.
Po vojni so »Študentu« postavili demokratične temelje, na katerih razvija svojo rast in izpričuje študentsko življenje.
Srebrni jubilej »Študenta« je vsekakor velik uspeh študentskega tisku in dokaz upornega kljubovanja.
Čestitamo!
Prosimo vse naročnike, ki še niso poravnali naročnine, naj to takoj store.
Slovensko narodno gledališče je ena najmočnejših in najpomembnejših kulturnih ustanov v Mariboru, se je v zadnjem času pogumna lotilo nalog, ki stoje zdaj pred vsemi kulturnimi ustanovami:
samoupravljanje in nove delitve dohodkov. Prav je, da gledališki kolektiv razpravlja o teh vprašanjih, toda na uspešnem delu na-
šega gledališča je močno zainteresirana vsa naša javnost in tudi mi mladi. Zato predlagamo gledališkim delavcem, naj morda v okviru Zveze mariborskih kulturnih delavcev stopijo s svojimi načrti pred javnost, ki naj v razpravi pove tudi svoje želje, mnenje in pripombe, saj nam nikakor ni vseeno, po kakšnih poteh bo hodilo v bližnji bodočnosti naše gledališče.
Ivo ('imermau:
3
ati je nekega moža
Včasih se ddiiplje do tebe po-	par oči. V njih se zrcali urnir-	uzdo. Oči studenca s	srno oh
gled poln mržnje. Oči so zožene	jeno morje. Steze so tam, raz-	majhnem tolmunu,	kjer se	ogle
od neizmerne, bolestno trgajoče	pete za potovanja. Nihče še jih	dujejo osivele ive.
osredotočenosti Velike so. o ne-	ni prehodil, temačne, opojne	Ve,er № ustaDlja	ob	boji
•končni neizbežnosti, grozeče nedoumno vabijo.	se skaliti to mirno, to krhko in
uperjene o svojo žrtev, ki umira le velike, rjave oci zrelih ju- .■ ,	j;-,.
z besedo smrtnega boja na ustih.	ter.	guicuno.
Grozeče strasti se spuste v tem-	V njih so mladosti ujete v	Га	svet je velik kot srce otro-
rii jati v tvojo dušo. Greš si z ihtenju orošenili zrcal, v njih ka. Med hojo do plahe, sanjave roko prek oči, a neke strune tonejo zahajajoča sonca vsake- gladine ti sproščeni kometi utr-med vsemi odmevi, med vsemi ga osirotelega dne. Bogovi si nejo življenje. Lupina n Juž-glasovi ni mogoče utišati. Joče snamejo zlate maske. Radovedni nem morju, lupina o tajfunih si. monotono, joče kakor breza, za-	so, neobrzdani v otroškosti mr-	Sto let je premalo. Sto let
snežena med njivami. Seme. Pri- kih zakonov. Kadar je polna je kot dih, zato ne pripluješ. V sluhneš blažečemu odtujevanju luna, so ji te vzhodnjaške oči mrežah tišine obvisiš, obešen za resničnosti. Vzpneš se, z veso- enake. Oči, da jezdec pozabi na škrge. —
Ijem sprt, ljudem odtujen in sebi
Večer zabavne glasbe in jazzu, ki je bil o petek, 2. marca, v Unionski dvorani, je bil izredno prijetno presenečenje za vse ljubitelje glasbe. (Po statistiki svetovne organizacije večina poslušalcev radijskih postaj posluša največkrat in najraje zabavno glasbo — verjetno tudi pri nas ni drugače.) To je bil pravzaprav prvi koncert mariborskih ansamblov, ki se resneje ukvarjajo s temi zvrsti glasbene umetnosti. Koliko resničnih ljubiteljev (nesnobistov) imata te zvrsti glasbe, smo ruijlepše videli na koncertu. Publika je bila v glavnem mlada
INTERESNA OBLIKA — POTREBNA POMOČI
in tudi taka, o kateri pravijo, da je v koncertnih dvoranah ni mnogokrat videti. Ta večer je nakazal, kaj in kje je potrebna pomoč in pokazal, da bo potrebno pri sestavljanju programa glasbenih prireditev močno upoštevati te zvrsti glasbe ter občinstvu in mariborskim ansamblom omogočiti kontakt: prvim kvalitetno poslušanje, drugim pa nastop na koncertnem odru. Seveda pa bo potrebno prispevati nekaj finančne pomoči. Klub pri KUD Jože Hermanko je dal osnovo: prostore . ..
Naša želja je: še večkrat poslušanje domačih in tudi tujih ansamblov.
uganka. Vzpneš se, odblodiš in biješ do ganotja, besen ostaneš, pogorelec. Med pogorišči pa tako rad poganja teloh. Nekaj žalosti sorodnega in osamelosti neznanega se primuje nasproti. Zrak je poln vina in. metuljev, ti si pu v stekleni kletki. Pod lokom zlomljenih letov je splet čudovitih hodnikov, ki so kot žarni-
Iz študentovih pisem
Dragi starši!
Ze tretjič začenjam svoje pismo,
Srečno otroštvo spomin, ki se ga napake vseh nas in obljubite bom mogel otresti za vse živ- Ijam — vrgel se bom sam na l jen je. Vendar veste vsi, kaj me grmado, da bi plamen tako po- gazinu na Vodnikovem trgu.
Tedaj sem vedel, da ne bom mogel nikoli stanovati v veliki, svetli sobi, kjer so preproge po tleh in zavese na oknih. Kakor da bi mi na čelu pisalo, kako se mora zgoditi.
Torej še vedno stanujem v mu-
» •	•	•	v	1	Ijcll JC. f l IHtill l/Cd(v 1/91) Ло J /ItC gl HlMUl/j 4(1	f/iafKCIi	I. C* IV l/	guAlllU lili f	II	g(|,
rujoču sonca Egipta, razkrinka-	"‘"'T temnel? пгапоПггшисо Če	°Pravičuie-	Nisem odhajal od	stal še mogočnejši in svetlejši.	Ponoči je hladno. Menda	bo že
ni bogovi brez zlatih mask in	, , ' .	1	- jDom i.er	doma tedaj, ko mi je bilo naj- Zato me niste izgubili. Zemljo	jutri spal tu kak študent,	ki mu
počivajoče ptice. Kako smešne	, 1 j nobenega elasu in ne ^P^e- $ele pozneje sem se nam- vama bodo pomagali obdelovati je kot meni, in bova pričela kar
so zvezde! Kako puščavske so	j	•	®	storil	re^ PTePT^al s spoznanji, da me sosedje, o tem me lahko nado- koli, da nama bo gorko. Če ne
oči, razprle nad začudenji!	’	...	,	■	ie pregnalo vajino in moje trp- mesti jo.	bo drugače, se bova pretepala
In luč. tu norčava in angelsko	Ko se odmika o pozabo moje	ljenje, ki se je začelo zame šele	Ko sem šel z doma, sta mi	in to bo naju ogrelo,
bela, se ne prikrade o tvoje sve-	zadnje slovo, spoznavam, kako	D (jobi mladeništva. Danes se	rekla, naj si najamem sobo o	Tudi perem si sam. Nekateri
(išče. Zaželiš si njenih rok, ki	bilo oditi. Ali zakaj, oprašam, če sem storil prav, da novem bloku. To bi bil z vese- sosedje so zelo dobri in mi c/a-
so dobrota, njenih besed, ki so	™ar nisem odhajal ze toliko-	sem vaju v tem negotovem času	Ijem storil, saj je spodobno bi-	jejo toplo vodo in druge stvari,
biseri. A ona? — Se bežnega	kr&t?	zapustil (poleg bratov in sestra)	vanje potreba slehernega člove-	ki so temu potrebne,
poljuba ti ne privošči, bledotna	Sem. Toda tokrat sem videl.	ln vama v	jeseni življenja raz-	ka, vendar je zame predrago.	Spomladi bom prišel za	nekaj
skopulja. Bogat si. z bogovi bra-	da je tudi doma mir in sreča,	bil upanje,	ki sta ga razpenjala Prišel sem tja. Gospodinja pa	dni domov. Želim si, da	bi se
tuješ, bogat si, ne da bi kdaj	ce J° vrnemo otroci, ki smo se	nad mojo mladostjo. 7 oda od-	me :g 0gleclooala (ne vem zakaj	preznojil z motiko o rokah in
beračil. Imaš s tem, da daješ,	razkropili po svetu. In taksno	govor je eden: bezal sem pred	mfj p(WSO({ sprejemajo z neza-	da bi branal njivo z razgretimi
Nebo se začudeno skrči vase.	srečo bi navsezadnje morali vra-	utesnjenostjo vaških razmer m	Upanjerlli ko jim povem, kaj	konji, od katerih se bo kadila
koprneče-dobro, otožno —. čati sedaj, ko sta vidva ostarela kmečkega garanja.	sem) in naposled rekla: >Vi prav sopara. Pišita mi, ko boste orald
Božaje zdrsi večer čez prša	»n je vajino življenje postalo	Mi bo to dovolj o opravičilo?	got0oo ne boste premogli na-	Pa konec? No, konec je pač
speče reke. In večerov je brez	enolično, kakor jesen brez son-	Kem, da s tem nisem niti za	jemnine. Soba je topla in svetla,	klavrn. Tudi meni se ne posreči
števila in rek je vse preveč, da	ca. Ali nam zelo zamerita, ker	trohico olajšal vajinega poloza-	preproge so položene po tleh, na	izreči vsega kar bi rad. Vendar
bi preglasile opojno vabljenje v	srečo	iskali (trunod m ne ja> nasprotno, pustil sem. vaju 0knih pa visijo najboljše zave- si želim, da bi me razumela in
temne zelene valove. Zahoče se	turn, kjer sta vulva spoznala, da	sama, kakor so naju prej pustili	se> NODO pohištvo, oh, koliko me	bila blaga v svojem odgovoru,
ti pesmi. V roki pa držiš malo	Je življenje lepo.	osi bratje in sestre. I oda oblju-	je Deljalo! Nekdo mi je ponudil	ki ga bom seveda kmalu doča-
telesce besed, ki jih ne bo	nikoli	Toda naš a mladost	je rastla	bil sem vama, potihem,	da bom 7,000.-.	kal	Vaš	Tinek
nihče izustil, o mislih ti ždi ča	med zelenjem, na	livadah pri-	svoje življenje posvetil	garanju
rovnica brezumnih sanj.	Vanjo	pehajočega sonca.	Ko	smo sti-	za lepši čas nas oseh.	Nočem
nihče ne veruje.	kali za jerebicami	in	kosi, so	biti sebičen, kajti moja	duša je
Toda — odkod nenadno te vajini glasovi zamolklo zveneli široka in ne pozna meja strasti. — roke vetra, sproščeno iščoče?	na njivah in žvenket motik se	Človek se mora tudi žrtvovati.
Svet. ta svet igrano majcen, poln	je mešal z vajinim glasnim srne-	Žrtvujta si vidva mene, da bom
dolin.	hom. Zakaj vama ose to pripo- brez pridržkov začel neko pot	franček Rudolf
Žvižga je ga prehodiš n se- oedujern? Pač zato, ker sem se o tem svetu, ki postaja resničen	JtARIFKIN
kundi.	kot otrok navadil vedno pove- in lep šele tedaj, ko ga imajo	(
Nato se prikrade od nekod dati svoje misli. Morda mi je vsi za svojega. Ogenj bo požgal	Harlekin!	o	rokah	držiš	svojo	igro.
To je zgodba o drobni lučki v Marijini sobi ob reki. Z njenega oknu lahko vidiš le nekaj streli in sajastih dimnikov. Tudi nekaj televizijskih anten je vmes. Spodaj, čisto v kotu se vidi tudi košček reke. Včasih se mi zdi, da je v tej sobi enolično; nič se ne spreminja, le reka menja svojo barvo in izraz. Zadnjič je bila jezna. Na oknih so rožnate zavese. Tudi
vendar ne vem še natančno kaj, moram izvedeti,« mi je pripovedovala, bilo jo je prijetno poslušati. Pokazala mi je svoje slike. Slika z barvicami na risalni papir, mnogo ji pomenijo njene slike.
»Zgodba o starem psu. ki je imel eno samo željo, da bi zrasel — pa je umrl; ko je bil mrtev, je bil še manjši kot prej. Prijazen kuža je bil. stanoval
cah, lepo je tam spodaj. Tudi reko sem videl, bila je umazana in deroča. Blizu mosta seorn srečal Marijo. Ni me prepozna-Im Njen nasmeh je bil odsoten, visa je bila taka, pa je nisem hotel motiti. Nato me je pozdravila. ali vsaj zdelo se mi je tako, ko je dvignila roko. Pokazala mi je stare strehe, pokrite s snegom, nato sva štela klepetave luči in tekla preko
SOBA	OB
igro življenju in sebi in svojo usodo, sebi v posmeh ležiš sredi strganih sanj, trudne oči ne vedo, kdo plačal bo škodo.
V ustih stokrat prejiovedana cigareta, iz malomarnosti ti gine usoda o rokah, igra je šibka, neumni, nemočni nasmeh, o Harlekin, zakaj te vsaj malo ni strah!
Franček Kudoll
VEČER
Gledam ulice, kadar odhajajo v temo. Luči — zadnje straže — stojijo vdano. Pogledam v črnilnik — ni moje črnilo, vse modro — noč razlila po nebu?
Danes ni zvezd. In nekemu radiu veter tam, pa spet tuni ugrabi takt ali dva.
Za drevesi — daleč — včasih šum avtov pretrga moten šepet mimoidočih.
pri vratih so enake. Vedno je toplo v Marijini sobi. Na stenah so tri .slike, narisala jih je Marija, pravi, da slika samo za razvedrilo.
Marija je velik otrok. Vsakokrat zvečer, ko jo srečam, vidim na njej nekaj novega, toda vsakokrat ji berem z obrazu nekaj želja. Morda mislite, da mi jih je razodela. Motite se, Murija meni, da je izpovedovanje znak slabosti.
v Veš, včeraj sem bila dolgo pri reki. Pogovarjali sva se, pomisli, razumem — tudi ona je polna želja. Trudim se, da bi tudi jaz njo razumela, a je
premodra zame. Mislim, da iiom vendarle. Nekaj si žel
£
je zdaj tu, zdaj tam. kjer sr. ga pač sprejeli, hranili so ga vsi in nobeden.
To je deklica, ki iii mogla ali ni hotela razumeti, da je barva jesenske trave žalostna. Deklica se še do danes ni iz-premenila, pravijo, da je čudaška.«
MARIJA NE BO NIKOLI SLIKALA SLIK
MARIJA SLIKA ZGODBE
Danes je Marijin rojstni dan. Stara je enaindvajset let. Njena punčka jih ima tri. Tisti, ki je bil njen mož, ji ni prišel želet sreče. Zdi se mi, da ga ni niti pričakovala.
Iskal sem jo po njenih uJb
mostu. Jate preplašenih golobov so vreščale okoli dimnikov. Tudi stare podstrešne line brez stekel iso jun bile polne.
Danes sem bil pri reki. Bila je deroča in umazana. Zdelo se mi je, da mii želi nekaj povedati, pa ne vem natančno, kaj. Prijetno je kramljati z njo, vse po vnsti sva obrala. Nato se je zresnila in bila premodru zame. Nekaj si želi, mogoče mi bo jutrii povedala. Ko sem se zvečer vračal domov, sem na stopnicah nekoga srečal. Bil je znan obraz. Sedaj, ko to pišem, vem. da je bila to Marija, ki se je šla pogovarjat z reko.
P. B r oiLz.au
Vinjeta V. H.
SMO ALI NISMO?
ALI IZREDNI ŠTUDIJ NA VTŠ
Med vsemi izrednimi študenti, ki jih danes premorejo visokošolski zavodi v Mariboru, je menda najtežje govoriti o študentih Višje tehniške šole. Dejstvo, da se po poteku enega semestra na novo vpisani »slušatelji« vprašujejo, ali smejo priznati svoj izredni študentski staž ali ne, ni razveseljivo.
Če bi bila tehnika lahek študij, bi bilo omahovanje vsaj deloma opravičljivo. Toda nasprotno: kot najtežje področje ima najslabše organiziran študij. Do konca letošnjega zimskega semestra ni nihče niti spregovoril o skrbi za izredne študente ali o tem, če bodo ti študenti zmogli gradivo za izpite, oziroma kakšno kvaliteto bodo pokazali.
Toliko težje je opravičiti tak odnos, če upoštevamo, da so druge šole uspele dvigniti raven izrednega študija na dostojno višino (komercialisti poslušajo skozi ves semester vsaj težje predmete, stomatologi prihajajo na dobro organizirane vaje, pedagogi vsaj mesečno obiskujejo predavanja, agronomi in pravniki pa že v tem času opravljajo izpite). Ali smo popolnoma pozabili na bistvo in namen (predvsem namen) izrednega študija?
V februarju smo zvedeli, da
bo predavanje iz lizike in matematike organizirano preko Delavske univerze. Seveda je to zelo pozno in bodo predavanja samo iz dveh predmetov. Kaj pa ostalo gradivo? Vsak po svoje, seveda!
Preobremenjenost profesorjev je resnično huda ovira. Od potrebnega števila rednih profesorjev ni niti polovica stalnih a tudi honorarne moči je težko dobiti. Zato tudi redni študentje trpijo zaradi razvlečenega urnika. Zato bodo prej ko slej podjetja vendarle morala spoznati, da je visoki šoli potreben dober profesorski ka-
der in da bodo predvsem tisti, ki so v podjetju najboljši, lahko vzgojili najboljše strokovnjake. Vsaj za nekaj let naprej bi morali gledati in marsikaj bi bilo bolje.
V takšnem načinu dela so študentje hudo oškodovani. In ne samo študentje, temveč vsa naša skupnost, saj ni vseeno, kdo bo po nekaj letih vodil naš tehnični razvoj. Za izredne študente pa bi morali najti oblike študijskega sodelovanja, kajti prav oni si poleg službe težko privoščijo čas za lastno iskanje in »prerivanje« do izpitov.	F.	T.
Vaje izrednih na VSŠ
SKUPNOST VIŠJIH AGRONOMSKIH SOL JUGOSLAVIJE NA VAS
V februarju je foil na VAS dvodnevni sestanek predstavnikov enajstih jugoslovanskih višjih šol in šestih fakultet kmetijske stroke. Skupnoot je sprejela začasen pravilnik in izvolila organ (pred-sedništvo in plenum kot naj višji organ). Bistvene naloge so posvetovanja o vprašanjih, iki so skupnega interesa, vsklaje-vanje študijskih programov in organizacija študija na višjih šolah in prvih stopnjah agronomskih fakultet, sklicevanje sestankov predavateljev sorodnih strok, izmenjava mnenj in izkušenj. V razpravi so se predstavniki zedinili, da je treba pri eventualnih osnovanjih novih višjih šol v bodoče računati s tem, ali so te šole zares neobhodno potrebne in ali imajo zagotoviljena materialna sredstva za redno delovanje.
Predstavniki so bili seznanjeni z organizacijo študija in načeli nagrajevanja na VAS. Izkazalo se je, da je VAS v Mariboru v primerjavi s podobnimi zavodi v Jugoslaviji v kratkem času obstoja dosegla zavidanja vreden napredek. Prvi sestanek Skupnosti je nakazal smernice za delo podobnim sestankom, ki si bodo tudi v naprej periodično sledili, organiziral pa jih bo vsakokrat drugi zavod.	^v"
Dobil sem jih pri fizioloških vajah, ko sp z vso vnemo secirali žabe. Poprosil sem za razgovor. Tovariš Vinko Merc mi je kot predstavnik skupine povedal naslednje:
»Za drugi letnik ima oečina pogoje. Kar se tiče naj, jih obiskujemo osi, ki smo iz Maribora. Hodimo redno na ose o a je, razen na zobne bolezni, ki jih bomo obiskovali februarja, torej o počitnicah, ker tega sedaj zaradi zaposlenosti slušateljev ne zmoremo.
Lahko smo hvaležni učnemu kadru, ker nam je zelo naklonjen in ima razumevanje z nami. Imamo ose moderne učne pripomočke. Dobro je, da lahko ose oidimo in ose praktično izvedemo.
Snov je precej zgoščena in jo moramo doma še samo izpopol-
njevati. Vse, kar nas pri študiju zadržuje, je čas. Kljub temu pa oečina slušateljev redno polaga izpite. Tudi tukaj imamo olajšave, sa j imamo izredni oeč terminov za polaganje izpitov. Smo zelo zadovoljni, le ko bi imel dan trideset ur, bi ne bilo nič preveč.<
Tudi na drugih višjih šolah so imeli izredni prav tako med počitnicami razne vaje. Tako so na VAŠ imeli vaje irz kemije, biologije in pedologije, VTŠ pa ni imela posebej organiziranih vaj za izredne. Obiskovali so vaje med letom, skupaj z rednimi slušatelji.	TaR
Bodoči zdravstveni delavci pri
praktičnem delu
UREDNIŠTVO »KATEDRE« TN ODBOR ZVEZE ŠTUDENTOV MARIBOR ČESTITATA KOLEGICAM OB NJIHOVEM PRAZNIKU.
Ш .
v
Polaganje izpitov pred vpisom na VEKS
Višja ekonomsko-komercialna šola ima okoli 1500 slušateljev v rednem delovnem razmerju. Skoraj vsi so včlanjeni v tako imenovane sekcije, ki delujejo v 11 krajih, večinoma pri Društvih ekonomistov, pri Delavskih univerzah ali pri drugih podobnih organizacijah — v Kopru in v Novi Gorici pri Trgovinski zbornici. V Novem Mestu pri Zavodu za izobraževanje kadrov.
Nekajkrat na leto se predstavniki šole sestanejo s predstavniki sekcij, obiski profesorjev in že posebej obiski posebnega uslužbenca VEKS — referenta za študij ob rednem delovnem razmerju pa so še mnogo pogostejši.
Na zadnjem sestanku, 10. februarju 1962 v Brežicah, ki so se ga udeležili predstavniki 9 sek-
cij (manjkala sta Koper in Murska Sobota), so sprejeli nekaj sklepov, ki pomenijo zopet nov korak naprej ne le v razvoju Višje ekonomsko - komercialne šole, ampak sploh mariborskega visokega šolstva.
Predvsem: ker je reden vpis na šolo vezan na razpis, razpisno komisijo in nekaj podobnih nujnosti, zaradi katerih ga je nujno treba zaključiti jeseni, najkasneje do 15. decembra, lahko ljudje v rednem delovnem razmerju, ki so ta rok zamudili — kljub temu polagajo izpite, vpisali pa se bodo v prvem naslednjem vpisnem roku. Edino, kar potrebujejo, je potrdilo sekcije, ki deluje na njihovem področju, da so kandidati za vpis in so s sekcijo povezani. Enako določilo bo verjetno veljalo tudi za vpis
v drugi letnik, saj bodo slušatelji v rednem delovnem razmerju, ki niso opravili formalnih pogojev za vpis v II. letnik jeseni, smeli polagati tudi izpite II. letnika, če bi jim izpitov prvega letnika »primanjkovalo« pred naslednjim vpisnim rokom.
Drugo: poleg tega, da so sekcije že lani opravile vse potrebne formalnosti okoli vpisa, pobiranja prispevka za stroške študija ob rednem delovnem razmerju in naročnine za glasilo šole Naše gospodarstvo, so dobile sedaj še eno pomembno problematiko: izdajanje frekven-tacijekih potrdil, ki so potrebna zaradi odlaganja vojaškega roka in orožnih vaj.
Tretje: na željo sekcije bo VEKŠ posnela določena predavanja na magnetofonski trak. tako
Izredni študij in kolektiv
Mnogo je načinov, s katerimi je mogoče pomagati izrednemu študentu pri njegovem dvojnem delu. Pisali smo že o tem, kako rešujejo ta problem v nekaterih mariborskih podjetjih. V tej številki pa vam posredujemo predelan članek, ki ga je objavil zagrebški Študentski list. Članek obravnava oblike reševanja težav pri izrednem študiju v nekaterih zagrebških podjetjih in ustanovah. Dve izjavi — dva ekstremna primera:
»V podjetju prikrivani, da sem izredni študent! Čeprav sem član kolektiva že četrto leto, nihče ne ve, da študiram. Poleg redne zaposlitve- opravljam v prostem času še dela, vezana na študij in fakulteto.«
»Nikoli ne bom pozabil tovariškega odnos« kolektiva do mene v času študija. Podjetje in najbližji sodelavci so mi v omogočeni pomagali. Da sem uspešno opravil izpite, pripisujem do 50 odstotkov tovarišem, 50 odstotkov pa lastnemu trudu. Od takega podjetja se je človeku resnično težko posloviti.«
BREZ PODPORE JE HUDO
Nekateri primeri iz gospodarskih organizacij in kolektivov. ki jih je člankar obiskal, kažejo, da včasih uslužbenec-študent ni s strani kolektiva deležen nobene podpore in da prihaja do hudih zaprek iin težav, ko je treba delita čas za delo, študij in privatno življenje. V mnogih primerih je pomoč izrednemu študentu izražena s tem, da mu od zaslužka odbijajo tistih nekaj »ukradenih« ur, ki jih je porabil za opravljanje izpita ali za vpis. V nekaterih podjetjih nudijo izrednim študentom mnogo podpore. V ZET je deset izrednih študentov zaposlenih na delovnih mestih, ki ustrezajo njihovemu študiju, njihov delovni čas pa so skrajšali za dve uri. V času izpitov dovoljujejo obratni delavski sveti izrednim študentom po nekaj dni- plačanega dopusta. V tem kolektivu imajo celo nekaj primerov, ko so izrednim študentom skrajšali delovni čas na štiri ure. Njihova plača je pravzaprav posebna oblika štipendiranja, toda medtem ko redni študent-štipendist prihaja pogosto šele po diplomi v neposreden stik s podjetjem, pozna izredni slušatelj zelo dobro pogoje in problematiko podjetja. Podobno kadrovsko politiko so uvedli tudi v KOMUNALNI BANKI 400—704, toda tukaj so morali odnehati. Težave so nastopile zaradi tega, ker imajo tam premalo uslužbencev in predstavlja takšna izguba delovnega časa preveliko obremenitev.
Od časa do časa se srečujejo s primeri, ko podjetje gleda z nezaupanjem in rezervo na delo- tistih uslužbencev, ki samoiniciativno izredno študirajo.
Primer: Uslužbenec s končano ekonomsko srednjo šolo je bil sprejet v delovno razmerje, ker so uslužbenca s takšno kvalifikacijo potrebovali. Toda, ko so v podjetju opazili na hrbtni strani diplome Ekonomske srednje šole žiig: »vpisan na Pravno fakulteto«, se je rodil problem in študenta so odklonili. V nekem podjetju so mnenja, da je problematično sprejemati v službo tiste, ki izredno študirajo — ker nikoli ni zagotovila, če ni to le »sezonska« delovna sila.
V »KONČAR U« NI PODATKOV
Kadrovska komisija v tovarni »Rade Končar« novinarju ni mogla postreči z nobenimi podatki o izrednih študentih, ker jih enostavno nima. Tisti, ki izredno študirajo, rešujejo probleme v svojih obratih, v največ primerih pa — kar sami. V podjetju imajo sicer pravilnik o izobraževanju kadrov, po katerem štipendirajo 300 rednih študentov. Tako podjetje sicer zadovolji lastne potrebe po visokokvalificiranih kadrih, skrb za izredne študente pa zapostavljajo. V tem podjetju imajo tudi nekaj primerov, da so nekateri delavci s perspektivami razvoja začasno prekinili z delom, sprejemajo pa polno mesečno plačo in so tako štipendirani.
V Narodni banki 400—703 si dvanajst izrednih študentov sami vzajemno pomagajo pri delu v podjetju, delajo drug za drugega in si tako pomagajo pri učenju. Minimalni sedemdnevni študijski dopust tukaj ni uobičajen. Zanimiv je primer, ko neka študentka četrtega letnika matematike v Tovarni računskih strojev niti vedela ni, da je takšna olajšava sploh predvidena. Značilen je tudi primer, da izredni študenti na ObLO Trešnjevka ne uživajo nikakršne podpore niti olajšave.
SAMO DELOMA
Mnoge gospodarske organizacije in ustanove sploh niso rešile vprašanja svojih izrednih študentov, včasih pa to opravijo zelo pomanjkljivo im le deloma. Za mnoge izredne študente lahko velja, da delajo in študirajo istočasno. Mnogo je takih, ki se »zabijajo« v svoj študij in ne iščejo nikjer razumevanja in podpore, kolektiv pa je do njih povsem ravnodušen in medtem mrzlično išče kvalificiranih kadrov namesto da bi si jih vzgojil iz lastnih vrst.
da -bodo vsi slušatelji, člani sekcije, imeli možnost poslušati natančnejšo, podrobnejšo razlago težjih poglavij. Poleg tega imajo na razpolago skripta iz vseh predmetov; za predmete, pri katerih ima šola trenutno še tujo, le delno ustrezno literaturo, pa bodo potrebna skripta izšla še letos pomladi.
In še četrti, prav nič manj pomemben sklep: nameeto red-
nih tedenskih radijskih oddaj, ki so tehnično in finančno (na žalost!) zelo težko izvedljiva, bo šola (poleg predavanj na magnetofon, ki jih bo VEKS posnela po naročilu posameznih sekciji poskušala uvesti redna strokovna predavanja, v katerih bodo posamezni profesorji razlagali in pojasnjevali določene praktične probleme ekonomsko-komercial-nega značaja.	MM
IL1.I
KOMO
ŠTUDIRALI
Višja ekonomsko-ko m e r c i a lna šola je edina šoila lake vrste v Sloveniji. Od-etoja od leta 1959 in je že dala prve diplomante. Prvotni program, ki je bil sestavljen v tesnem sodelovanju s prakso, je v teku prv.h treh let obstoja šole doživel še nekaj sprememb, ki so Višjo ekonom s ko~ko m e r c ia 1 no šolo še bolj približale praksi.
Pom g tega, da je program sestavljen v tesnem sodelovanju s prakso in močno prilagojen potrebam prakse po speci-al-ziraniii kadrih, imajo vsi diplomanti možnost, da brez vsakih posebnih diferencialnih izpitov nadaljujejo študij na II. stopnji, v tretjem ietn.ku Ekonomske fakultete v Ljubljani.
Nujno potrebna teoretična predava mj.a, pri katerih uporablja Višja eko-nomsko-komercialna šola vrsto modernih učn.h pripomočkov in metod, se močno prepletajo s predavanji v podjetjih, s predavanji znanih strokovnjakov iz prakse, z obiski v podjetj.h, prisostvovanjem -sejam delavskih svetov — skratka vsestransko spoznavanje prakse ob vzporednem spoznavanju osnovnih teoretičnih dognanj. Vse to omogoča diplomantom V.šje ekonom-sko-komerciialne šole v Mariboru, da se takoj po dipilomi aktivno vključijo v dogajanje na vodilnih delovnih mestih v naših gospodarskih organizacijah — tovarnah, trgovini (še posebej v specializiranih zunanjetrgovinskih podjetjih), turističnih in gostinskih obratih, v špedicijah, agencijah, bankah itd.
Višja ekonomsko-komercialna šola namreč ima šest specialitetranih oddelkov — za splošno komercialo, za zunanjo trgovino, za transport in transportno zavarovanje, za turizem in gostinstvo, za knjigovodstvo in finance in oddelek za bančništvo. Vsafc teh oddelkov ima poleg nekaj splošnih ekonomskih predmetov tudi nekaj specializiranih predmetov, ki dajejo diplomantom poleg zaokroženega splošnega zhanja o problemih gospodarskega življenja tudi poglobljeno specializirano znanje s področja, ki so si ga izbrali.
Sestav predmetnika in razporeditev predmetov po semestrih sta takšna, da je obremenitev študentov z obveznimi predavanji in vajami iz semestra v semester manjša in obsega v zadnjem, to je 4. semestru, samo še diplomske predmete.
Še posebno pozornost posveča Višja ekonomsko-komercialna šola izrednim slušateljem, t. j. tistim, ki zaradi rednega delovnega razmerja ali kakih drugih tehtnih razlogov ne morejo obiskovati predavanj. Za pomoč tem slušateljem je VEKŠ skupno z Društvi ekonomistov in nekaterimi drugimi organizacijami (Delavska univerza itd.) ustanovila vrsto tako imenovanih sekcij slušateljev VEKŠ v rednem delovnem razmerju. Take sekcije delujejo v Mariboru (DE), v Ljubljani (DE), v Celju (DE), v Murski Sobo-ti (DE), v Kranju (DU), v Novem mestu (ZIK), v Brežicah (DU), v Kočevju (DU), v Novi Goriči (TZ), v Trbovljah (DE) in v Kopru (TZ). VEKŠ je formirala poseben oddelek, ki vse pogoje za uspešen študij. Tako je skrbi, da imajo izredni slušatelji stalno šola izdala že preko 60 učnih pripomočkov in pripravlja učne pripomočke tudi za tiste predmete, za katere je trenutno treba študirati po več različnih drugih učnih pripomočkov, ki le delno ustrezajo specializiranemu značaju VEKŠ. Jeseni 1962 tako ne bo več nobenega predmeta, za katerega bi ne bila učna literatura lahko dosegljiva. VEKŠ je s sekcijami v stalnem stiku in jih vsi profesorji in poseben referent za izredni študij stalno obiskujejo. Študentje iz bolj oddaljenih krajev Imajo tudi. možnost polagati izpite na sedežu sekcije. Prav tako VEKŠ stalno obvešča sekcije o vsem, kar se dogaja na šoli, še posebej o izpitnih rokih, o izpitni snovi i.n ostalih pogojih študija.
Izpite je mogoče polagati vsak mesec v izrednem enotedenskem izpitnem roku, tako da je praktično na razpolago 12 izpitnih rokov (razen julija in avgusta vsak mesec, junija, septembra in januarja pa po dva).
Pastorka med šolami?
Enkrat na mesec opazimo (ali pa tudi ne opazimo) v dnevnem časopisu med malimi oglasi, reklamami in osmrtnicami nekaj vrstic take vsebine:
JAVNI NASTOP dijakov SGŠ bo nocoj ob 19.30 v Kazinski dvorani.
instrumentih, harmonijo oziro- Danes torej glasbena šola ni ma kontrapunkt in zgodovino več samo postranska stvar — glasbe; ritmika pa je poseben pastorka med šolami, kot je bi-predmet, ki nadomešča telovad- la nekoč, temveč odpira mladi-bo. Na SGŠ je tudi mnogo di- ni široke možnosti za študij ua jakov, ki obiskujejo individual- glasbenem področju. Saj je iz
Nastopajo učenci oddelka za klavir, violino, violončelo, solo- ni pouk (instrumenti, solo petje) SG3 izšla že vrsta^ pomembnih
petje... Vljudno vabljeni!
Morda ste »pomotoma« prebrali, pa vas je le pritegnilo.
in glasbene predmete na tej šoli, solistov in orkestrašev ter glas-poleg tega pa so redni dijaki benili pedagogov. Absolventi, ki gimnazij, nekateri so v službah prevzamejo kje mesto zborovod-ali pa so nastavljeni v gleda- je, prihajajo tja že s prakso, lišču.	saj ima šola dva zbora — žen-
Učiteljsko-teoretski se imenu- ski zbor SGS, ki deluje že mno-je oddelek, ki pripravlja glas- go let, in letos ustanovljeni
»No, pa poglejmo, kako igrajo ti s srednje glasbene šole!«
In če greste tisti večer v Kazinsko (včasih se še kdo najde, ki ne ve, da je to v gledališču), vas pred vrati prijazno sprejmeta
dijaka ob mizici, ki predstavljata blagajno. Obolus zu spored in	{jonc"vzgojitelje*"zborovodje
že ste v topli dvorani. Ali ste prišli prezgodaj? Saj je dvorana	učitelje Na tem oddelku je
še »prazna«! Zasedena je namreč le prva vrsta na levi. To so	glavni predmet harmoniju ozi-
tisti, ki gledajo pianistom »pod prste«. laia sedijo dijaki m	roma kontrapunkt, nadalje in-	jev	dijaki.	Tudi	zbor	NGš	in
nekaj starsev nastopajočih učenčev. V naslednjih vrstah pa se	strumenti, dirigiranje itd. Ab-	zbor	pripravnice	NGS	delujeta
po dva ali trije dijaki, nekaj odraslih, profesorji glasbene sole	solventi	lahko	nadaljujejo	štu-	na	šoli.	Poleg	raznih manjših	in-
!n .?Lp0xC,>na rcdkost včaslh kak I,rosvetnl delavec al' pedagog	dij	„a	akademiji	—	zu	kompo-	strumentalnih	ansamblov,	ki	de-
moški zbor, ki je tudi že pokazal, da »zveni«. Oba zbora vodijo pod nadzorstvom profesor-
ŠPORT NA TSŠ
★ Pred kratkim so imeli dijaki Tehnične srednje šole zimski športni dan. Na terenih pod Mariborsko kočo na Pohorjzu so priredili zanimivo tekmovanje v veleslalomu. Vsega je nastopilo 38 tckmovulcev, preostali pa so ob progi navijali za svoje sošolce. Najuspešnejši je bil Alojz Lavrenčič iz
3.	u s. razreda, takoj za njim pa Drago Lcpšinu iz 3. a e. razreda. Organizacijsko sto zanimivo tekmovanje uspešno vodila znana mariborska smučarja Golee in Vračko, zahtevno progo pa je odlično pripravil prof. Boris Ošlak.
KVALITETA FILMA Bi šla danes zvečer v
kino?
— Dobro. Bom kupil karte.
— Toda ne za kakšen slab film! Kupi karte z a tisto kavbojko v »Udarniku«!...
iz druge šole.
Toda — saj niste prepozni! Napovedana ura je celo že mimo! Izza vrat na desni strani dvorane slišite uglaševanje instrumentov. No — in potem se pokaže prvi in ko on odigra, še drugi izvajalci.
Tak nastop je pester prikaz dela dijakov; poslušalcem predstavi mlade talente, mnogo skladb in skladbic, ki jih drugje ni slišati, poleg tega pa se ob taki produkciji učenci navajajo nastopanja pred publiko na koncertnem odru.
Koliko dela in truda se skriva za skladbico, ki jo gojenec interpretira, poslušalec pa zaploska ali pa tudi ne! Včasih slišimo na javnem nastopu tudi zahtevnejše, skladbe, ki jih izvajajo dijaki zadnjih letnikov oziroma absolventi, /a skromno vstopnino, ki včasih ne krije niti stroškov za tiskanje programa, se vam odpre svet glasbe naših mladih, in tako zdaj ne boste več metali vse mladine v en koš in menili; »Samo za šlagerji in jazzom divjajo!: Naši mladi imajo smisla tudi za resno glasbeno umetnost.
Zal ne moremo niti govoriti o tem, da bi na javne nastope SGŠ prihajali dijaki gimnazij in drugih srednjih šol. Ti opazijo za vsakim vogalom, na vsakem pomembnejšem drevesu plakat za ples, skromne vrstice v časopisu pa so premajhne, da bi jih privabile na koncert vrstnikov iz glasbene šole. Ali je za nas res potrebna takšna reklama kot za detergente, da bi pritegnili kaj več občinstva?
Za odpravo teh težav so dijaki na SGŠ ustanovili Društvo mladih glasbenikov, ki prireja nastope dijakov ne samo na produkcijah, temveč tudi po delovnih kolektivih. Društvo je zelo delovno in je s pomočjo šole pripravilo v letošnjem šolskem letu že vrsto uspelih prireditev. tako proslavo dneva republike, ki smo jo za dijake Tehniške srednje šole ponovili v Unionski dvorani, nadalje proslavo dneva JLA v Dravogradu, ki ji je prisostvovalo veliko število graničarjev, potem javni nastop učencev Nižje glasbene pri Srednji glasbeni šoli in proslavo Prešernovega dne, kjer so zelo pestro zastopani pevci in instrumentalisti pokazali najnovejše sadove svojega dela.
V sklopu SGš deluje v istih prostorih tudi Nižja glasbena šola, ki pripravlja dijake za vstop na Srednjo, če seveda izpolnjujejo vse pogoje. Poleg tega se trudi, da bi nudila čim večjemu številu mladih vsaj osnovno glasbeno znanje.
Srednja glasbena šola je razdeljena v več oddelkov. IH so instrumentalisti in pevci, ki obiskujejo samo to šolo. Ti imajo v učnem načrtu obenem tudi splošne predmete, jezike, zgodovino itd. in seveda nauk o
Z1C1JO,
gega.
dirigiranje ali kaj dru-
lujcjo priložnostno, deluje na šoli še orkester SGŠ, ki ga ob posebnih koncertih, ki zahtevajo že kar simfonično zasedbo, izpopolnjujejo bivši gojenci oziroma tisti, ki so sedaj že profesorji na tej šoli, in drugi.
Morda je nekoliko čudno, ko beremo o toliki dejavnosti, vendar pa o šoli sami ne slišimo toliko. 'Poda, ko se bodo naši ljudje začeli bolj zanimati za njene prireditve, bo postalo njeno delovanje seveda še bolj živo in takrat ne bo več držala trditev, da šola, ki je zaradi individualnega pouka res najdražja, nima možnosti napredka, da dijaki lie morejo postati, kar bi hoteli — skratka, da je pastorka med šolami.
Janko Jezovšek
Ženski pevski zbor SGŠ na mladinskem pevskem festivalu v Celju
iz Ptuja
mi. Sklad za šolstvo investira dijakov. To so; Viktor Trstenjak,
Za reporterja je najbolje, JOŽE STROPNIK mi prijazno če pade v sredino dogodkov, odgovori na nekaj vprašanj. Tako da nihče ničesar ne ve Najprej o položaju na šoli; in da on sam ničesar ne ve »Šola je še v organski rasti in da mora vse okrog sebe vključno s stavbnimi investicija-šele odkriti.
In tako sem se nenadoma izgradnjo sedmih učilnic na znašel v Ptuju in napisati zgradbi, ki je že prej imela pet moram reportažo o ptujskih učnih in vse dodatne učne pro-Najprej spre- store. Tako bodo materialni pogoji za delo šole prilagojeni specifičnim potrebam. Ves učni kader je nov in še oblikuje v trden kolektiv s prilagajanjem na strokovno področje šole.
Nimamo pa še tradicije,« pripomni tovariš ravnatelj.
»Oblikovali smo družbene organe: dijaško skupnost, šolsko mladinsko organizacijo, športno društvo, počitniško zvezo, planinsko društvo, taborniško organizacijo. Stremimo za tem, da se enega dijaka. Torej — prvi vsak dijak posveča vsaj eni de-del moje reportaže obvisi v javnosti.
Učni uspeh je trenutno nekoliko slabši, ker so nekateri dijaki mislili, da bo delo v novoustanovljeni srednji šoli lažje. V letošnjem šolskem letu so se vpi-
In načrti?
»Predvsem želimo čimprej doseči splošne pogoje.«
Nekaj minut kasneje se srečam v zbornici s predstavniki
srednješolcih, hod po mestu. Megla, Drava, stare hiše in ulice. Potem obstojim pred gimnazijo in v glavi se mi poraja imeniten, senzacionalen začetek. Vstopim in si ogledujem oglasno desko: tekmovanje, ples, sestanek. Torej — začetek je tu; zamisel dobiva realno osnovo. Nato se začno odvijati dogodki: prekinem konferenco, ravnatelj žal nima časa zame, na šoli pa niti
hodniku gimnazije, jaz pa se napotim na drugi konec mesta.
Ema Rihtarič, Manja Osole. Predstavniki šolske skupnosti, mladine in športa. Odmora je kanec, profesorji so odšli v razrede in zdaj se lahko v miru pomenimo.
Ptuj — pogled na grad
Tu sta združeni v isti stavbi Srednja ekonomska in Administrativna šola. Na zgradbi še ni
Šolski skupnosti sta združeni. To je nujno, saj dijakov ni mno-
sali prvi dijaki iz reformirane
siruirvna srna rsa zeraom re m osnovne go,e vendar ugotavlja- ^ ЈЛ “7“*’ * mkakega napisa, ob šoli še leži d go,e , njih s niso ,e go. Vse je še na začetku. Vendar gradbeni material, gornje nad- izvcsU selekcijc po strokovnih že ustanavljajo krožke in skrbe
predmetnih skupinah.«	?a	ilg .uga uspeha. Vpra-
stropje je na novo zgrajeno.
V ravnateljstvu dobim osnov-
za dvig učnega
Povprašam še po težavah. Ni fa,m’ kako J ne podatke: Sola je začela z de- posebnih težav. Tovariš ravna- V r.azredlh lr| s programom, lom lansko šolsko leto. Drugi telj še omeni, da bi profesorji To J.e zanxln^a^0 zato> kcr so razred so prešolali iz Maribora, radi тоа£ац preveč splošno iz- a nokatenh šolah proti prazno-seveda dijake iz tega območja, obraiževalnega duha, strokovnost Yan.JIU v razredih, češ da prihaja Danes imajo že tri letnike.	dn	tv.l-.,,	..	n:..;..
Administrativna šola, ki je dvoletna, je že popolna. Na eko-noski je 129 dijakov, na administrativni pa v štirih oddelkih 142 dijakinj,
Ravnatelj obeh šol tovariš podobno.
pa pri tem zapostavljajo. Meni, do izsredov Tukaj v Ptuju niso da morajo dijaki pri splošnih lmeh taksnih kkušenj. predmetih zvedeti predvsem ti- Tudi LMS že deluje. Mladin-sto. kar je važno* za njihovo skih ur še niso mogli uvesti. Za-stroko. Tako n. pr.: pri zgodovini čeli bodo s predavanji. Preda-tudi ekonomsko zgodovino in vatelje še dobijo, sredstva zanje
(Nadaljevanje na 9. sitrami)
V novih pogojih
(Nadaljevanje z 8. strani) morajo čimpicj posvetiti veliko pozornost vprašanju povečanja kapacitete šol druge stopnje. Znotraj šolstva je treba razvijati raznovrstne svobodne aktivnosti, ki morajo biti ena izmed bistvenih dopolnil reformirane šole. Osebni dohodki prosvetnih delavcev so v primerjavi z onimi, ki jih imajo delavci v društvenih službah in gospodarstvu, odločno prenizki, kar ima za posledico majhen interes mladine za študij humanističnih predmetov in pa to, da se večina absolventov učiteljišč in višjih pedagoških šol ne zaposli v prosvetni stroki.
Vedno večja delitev dela v proizvodnji zahteva vedno večjo specializacijo pri šolanju mladega proizvajalca. Tukaj pa zapažamo škodljiv pojav, ko se učni programi strokovnih šol preozko držijo strokovnosti, in je tako upravičena bojazen, da bomo vzgojili preveč ozko usmerjene in nerazgledane strokovnjake. Programi na višjih šolah in fakultetah morajo izhajati neposredno iz gospodarske prakse, da se bomo v bodoče izognili liistoriizmu im na drugi strani ozkosti v programih. Mladina v gospodarskih organizacijah, zbrana v aktivih LM, naj bo jedro vsega naprednega, naj pomeni vsem
REPORTAŽA IZ PTUJA
(Nadaljevanje z 8. strani) imajo že zagotovljena. Ne smejo pa organizirati plesov.
Ker dela na šolski zgradbi v začetku leta še niso bila dokončana, bodo imeli zdaj dalj časa pouk. »Kako dobro,« pomislim, »kaj bi bilo, če bi tudi oni imeli danes konferenco?«
Potem šport. Športno življenje je zelo razgibano. Imajo sekcije za atletiko, odbojko, rokomet, orodno telovadbo, planiran je šah. Pripravljajo se za Ekono-miado, ki bo v Murski Soboti. Za pot še nimajo sredstev, mislijo pa, da jim jih bodo v kratkem
nove oblike dela
proizvajalcem oporo pri uveljavljanju njihovih pravic in želja.
Referat obravnava nadalje vprašanje oblik idejno vzgojnega dela, mladinske delovne akcije, razvijanje raznih oblik interesnih dejavnosti in delo mladine v ostalih organizacijah družbene aktivnosti.
Delo po komisijah je pokazalo, da zahteva naš splošni družbeni in gospodarski razvoj vsestransko razgibanost mladine, nove oblike dejavnosti pa naj bodo dokaz, da organizacija LM v tem razvoju ne zaostaja. Mladino čakajo v bližnji bodočnosti še težke naloge: izgrajevanje komunalnega sistema in razvoja socialističnih odnosov v družbenem življenju. Plodna razprava na kongresu je dokazala, da se mladi zavedamo svojih nalog in da pomeni to, kar imamo danes, le sredstvo za dosego cilja, ko bo lahko vsak prejemal po svojih potrebah, delo pa bo postajalo resnična notranja moralna potreba človeka.
»Nič, kar je bilo ustvarjenega, nam ne sme biti tako sveto, da ne bi moglo biti preseženo in da se ne bi moglo umakniti tistemu, kar je še bolj napredno, še bolj svobodno, še bolj človeško.« (Program ZKJ.)
-IV
odobrili. Težave imajo s telovadnico, ki je zelo zasedena, in s tem, da so na šoli večinoma vozači.
Za naslednje leto imajo velike načrte. Morda bi priredili celo naslednjo Ekonomiado! Toda to so še načrti.
No — po moji zaslugi so že zamudili pol šolske ure in zdaj se poslovimo. Zal, ko sem odhajal, v vsej redakciji nismo mogli odkriti nikakega fotoaparata. Pa bo šlo tudi brez posnetkov. Hitro se še odpravim iskat nekoga, ki mi bo napisal kaj o ptujski gimnaziji.	fr
Delegati na VII. kongresu LMS v Kranju
v^REbM-Jl
Шт
wvvwwvwvwvvvvwwvvvw'vvwvvwvww^
V modi so »Robin-IIood« klobuki
... fantje, sem na željo mnogih »prizadetih« pregledala nekaj revij z moško modo in sedaj vam posredujem nekaj najznačilnejših »drobtinic«.
Popeliin, tanko platno, predvsem pa nylon, so letos najbolj iskani material za srajce, katerih vzorci so kockasti ali pa črtasti. Prevladujeta siva barva in barva peska, ter srajce z neupad-ljivo črnim vzorcem poleg že standardne bele barve. Ovratniki niso več tako močno šiljasti kot so bili prej in se včasih pripenjajo s posebnimi sponkami (t. j. konica ovratnika) na srajco. Rokavi so nekoliko daljši, tako da gledajo izpod siuknje.
Kravate so letos zelo pestre: so črtaste, kockaste, pikčaste itd., prevladujejo pa olivno-ze-lena barva, cimetno-rjava, mor-sko-modra, siva, vinsko-rdeča in kostanjevo-rjava barva. Naj vam svetujem še nekaj praktičnih nasvetov, kako lahko vskla-dimo barvo kravate z odgovarjajočo srajco n. pr: k dnevni srajci iz belega popelina z ne-upadljivim kockastim vzorcem
I sive barve lepo pristoja črna pletena kravata; k progasti modro-beli srajci se bo podala kravata iz sivega šantunga; srajci pa-stelno-modre barve bo pristojala progasta kravata črno in svetlo-sive barve; k beli večerni srajci pa se najbolj poda kravata iz črne svile.
Obleke so delane največkrat iz črno-belega tweeda, rebrastega somota, jerseya, kamgarna, volnenega blaga, flanele, iz mehkejše ali debelejše tkanine. Spodnji robovi sukenj so letos nekoliko bolj zaobljeni, suknje same pa so krojene bolj ležemo, linija ramen je ožja. Ovratniki sukenj so nekoliko ožji (včasih pa jih sploh ni), suknje so daljše in se zapenjajo z enim, največ tremi gumbi. Ponovno se pojavljajo telovniki in plastroni v pestrih temnih barvah. Športne obleke so mnogokrat ob robovih obšite z usnjem v odgovarjajoči barvi. Hlačnice so brez zavihanih robov.
Vsak moški lahko deluje, kljub svoji skromni garderobi, prijetno, če se oblači v puloverje,
predvsem s šiljastimi izrezi. Zadnji krik moške mode so puloverji s pepita vzorcem, ki delujejo obenem športno in elegantno. Barve so: antracitna, olivno-ze-lena, turkizna, črna in vinsko-rdeča.
Plašči so kratki (le nekaj centimetrov pod koleni), krojeni ravno ali pa se proti robu nekoliko ožijo, prevladujejo pa olivno-zelena, rjava in črna barva. Ovratniki zimskih plaščev so kožuhovinasti ali pa usnjeni.
Klobuki so v »Robin-Hood«-stilu, rjave in olivno-zelene barve, nosijo pa se tudi krznene kučme.
Čevlji niso več tako koničasti, nosijo se tudi čevlji z odsekanim ,špicem‘, carrč-oblike.
Ne vem, če sem s tem kratkim opisom pripomogla k večjemu pregledu nad vašo moško modo. Vsekakor pa je bolje, da se vedno držite bolj »pravila o denarju«, kot pa, da bi si zaradi mode kupili nekaj, kar vam morda ne pristoja, ali pa boste kupljeno stvar nosili le enkrat in je jasneje ne boste več potrebovali.
I ... dekleta, sem danes izbrala praktičen zimski pulover, ki si 1 ga lahko same spletete iz volne dveh barv. Za to lahko uporabite tudi volno dveh starih enobarvnih puloverjev. Paziti pa morate, da vam pulover ne bo postal premajhen, ko ga boste oprale. Najbolje bo, če napletete, preden pričnete pulover sam, takozvan »poskusni vzorec« iz obeh barv voln, ter ga operete. Tako boste lahko ugotovile dvoje: ali barvi voln barvata (potem izberite drugo, bolj trpežno barvo volne) in obenem za koliko se volna skrči. Nato lahko s pomočjo »poskusnega vzorca« in kroja (vzo-
rec polagamo na kroj) ugotovimo število zank in vrst. 2elim vam torej pri delu čimveč potrpežljivosti, kasneje pa mnogo veselja s puloverjem, ki ga boste rade nosile, saj bo delo vaših rok.	BOCA
Mnogim je
že kaj
kmalu
uspelo
premagati
začetniške
težave...
Kranjski« gora je bila v drugi polovici preteklega mesecu prizorišče srednješolskih zimskih iger, katere je orguniziral republiški svet za šolstvo. Iger so se udeležile okrajne reprezentance Ljubljane, Maribora, Celja, Kranja, Novega mesta in Nove Gorice, posamezni tekmovalci pa so se pomerili v veleslalomu, teku na 6 km dolgi progi in skokih na 35-metrski skakalnici. Tekmovanje je otvoril predsednik sveta /a šolstvo tov. Vladko Majhen.
„Na planincah lušno biti
Zima nam je bila letos precej naklonjena, tako da nam je uspelo brez večjih težav prirediti II. smučarski tečaj študentov mariborskih višjih šol. Pričakujemo lahko, da bo postal ta tečaj o naslednjih letih tradicionalna prireditev mariborskih študentov.
Za razliko od lanskega tečaju, katerega so se udeležili o glavnem predstavniki Višje tehniške šole, so bile letos zastopane tudi Višja komercialna in agronomska šola. Prepričani pa smo, da bi se tečaja udeležilo gotovo še ,več študentov, če bi združenja na posameznih šolah pravočasno obvestila svoje člane. Nekoliko nas je oviralo tudi dejstvo, da je število ležišč na Ribniški koči omejeno, saj lahko sprejme samo 35 gostov, nam pa je uspelo stlačiti v kočo kar 45 udeležencev tečaja.
Med nami so bili tokrat prvič tudi inozemski študenti: Japonec Takuo. Francoz Jacque s. Avstrijec Gery, Holandka Ka-rinn in Nemca Florian ter Berndt. Strokovno vodstvo sta prevzela priznana vaditelja Teo Safran in Ferenc Vizjak, za tehnično plat in denar pa je skrbel Marjan Logar.
Snežne razmere so bile odlične, le dekleta niso bila povsem zadovoljna, saj se je sonce kar prepogosto skrivalo za debelimi
oblaki. Mnogim je že kaj kmalu uspelo premagati začetniške težave, tako da so se zadnje dni tečaja že pogumno spuščali po strmih pobočjih pod Ribniško kočo. Prepogumna Mina se je morala od nas celo predčasno posloviti in se prepustiti zdravniški negi...
Med nami so bili tudi veseljaki, ki so iz dneva v dan skrbeli, da se o večernih urah nismo dolgočasili. Prav je, da se na tem
mestu zahvalimo tudi Združenju visokošolskih zavodov, ki je za ta tečaj prispevalo znatna denarna sredstva.
F. V
V vsaki disciplini so posamezne reprezentance luliko prijavile po šest tekmovalcev. \ končnem plasmaju pa so upoštevali samo dosežke štirih najboljših. Proga za veleslalom je imela TO vratič in je bila v zgornjem delu nekoliko zahtevnejša kot v spodnjem, kjer so prišle do izraza boljše maže. Konkurenca je bila izredno močna, saj so v glavnem nastopili znani tekmovalci slovenskih društev. Mirno lahko zapišemo, da je bilo to tekmovanje repriza mladinskega držuvnegu prvenstvu na Pohorju.
Rcprezentunco Mariboru so v tej disciplini zastopali Erik Zmaguj. Herbert Jurič, Vojteh Wlodygu. Rihard Vračko, Peter Može in Miro Volčun šek. Najuspešnejši med njimi je bil Zmagaj, ki se je uvrstil na odlično 3. mesto, v končnem plasmaju pa najdemo kar štiri Mariborčane med prvimi desetimi. Zanimivo je, da jo izven konkurence nastopil še Navodnik. ki sc na izbirnih tekmah ni uspel uvrstiti v marib.orsko reprezentanco, in dosegel drugi najboljši čas na tem tekinovariju!
IZIDI: Boškin (Kranj 1:17,9, Guček (Lj.) 1:19,9, Zmagaj (Mrb.) 1:21,3, Fiirst (LJ.) 1:22,1, Zajc (Lj.) 1:22,3. Smolej (Kranj) 1:22,6, Wlodyga (Mrb.) 1:23,1, Jurič (Mrb.) 1:23,6, Lajbaher (Lj.) 1:23,7. Može (Mrb.) 1:24,0 itd.
Tudi v ženski konkurenci zasledimo znanu imena. Proga je bila nekoliko krajša, borba za najvišju mesta pa izredno ostru, saj se ic nu primer mladinska držuvna prvakinja Tevžcva uvrstila šele na 4. mesto. Najuesreč-nejša med vsemi je bila Mariborčanka Vogrinčeva, ki je odlično prevozila najtežji del proge, pred ciljem pa nepričakovano padla.
IZIDI: Klofutar (Kranj) 1:12,3, Jamnik (Lj.) 1:14.2. Ravtar (Kranj) 1:16.0. Tevž in Fanedl (obe Mrb.) 1:17,5. Ja-kelj (Kranj) 1:19,5, Situr (Kranj) 1:21,0. Zelenika (Lj.) 1:30.9, Sega (Mrb.) 1:45,2. Kovačič (Lj.) 1:48,6 itd.
V tekih so sc pomerili na h km dolgi progi, ženske pa nu 3 km. Najboljša mesta so po pričakovanju /usedli Ljubljančani in Krunjčani.
IZIDI moški:	Marion 16:32.0.
Prem 17:20.3, Vončina (vsi Ljubljana) 17:32,8 itd. (Mariborčani so se uvrstili na naslednja mesta:	15, Beras, 16.
Graif, 17. Kosi. 20. Bučnik iu 21. Žmavc); — ženske: I. Tolar 11:40,1. M. Tolar 11:50,0, Pepinc (vse Kranj) 12:55,6 itd. (Mariborčanke — 11. Croš-nnk, 16. Špitaler, 17. Sabota, 18. Subič. 19. Pajnik in 22. Gomivnik).
Skakalci so se pomerili na 35-metr-ski skakalnici v Podkorenu. Med iz-
enačenimi tekmeci je zanesljivo zmagal znuni Kranjčan Smolej, ki je v skokom 32 m postavil tudi najdaljši skok dneva.
IZIDI:	Smolej (Kranj) 207,8 točk,
Bizjak (Celje) 174,0, Kunšič 171,8, Topo rš (oba Krunj) 171,3, Colcr (Mrb.) 155.0 itd. (Ostali Mariborčani: 11. Markovič, 15. Sedmak, 17. Pondc. 21. Za-pušek in 24. Senicu).
Generalni plasma ekip:	1. Kranj
210 točk, Ljubljana 180, Maribor 145. Celje 135. Novo mesto 40 in Nova Gorica 35.	II.	Jurič
ŠPORT NA TSS
★ Dijaki-športniki Tehnične srednje šole so še pred počitnicami prisostvovali zanimivemu predavanju o smučanju, ki ga je odlično pripravil prof. Ošlak. Dijaki, ki so do zadnjega kotička napolnili veliko projekcijsko dvorano, so z zanimanjem sledili predavanju. Najprej so se seznanili z osnovami smučanja, pozneje pa videli še nekaj zanimivih skioptičuih slik. Ob
Za las pred Zmagujem Guček (Ljubljana)
ШШШ
Aleš
koncu
takšnih
io izrazili željo, da bi bilo predavunj še več.
ZIMSKE SREDNJEŠOLSKE IGRE V KRANJSKI GORI
Repriza mladinskega
< državnega prvenstva
Poiskali smo ga nu tre-— ningu. Pravkar se je pri-
- pravljal, da bi dvignil utež.
- bklonil se je, mišice so se napele in že je obviselo
- novih 110 kg v zraku.
Franc Bukovec. 17-1 etn i dijak iz Slovenske Bistri-
- ce, član AK Brunilka, eden
— najbolj talentiranih jugo-
— slovanskih metalcev kladi-
- va, naša velika nada za olimipiado v Tokiu.
— »Z atletiko sem se začel baviti povsem slučajno, Nu nekem tekmovanju v Slovenski Bistrici sem za stavo tekmoval v metu krogle in na svoje veliko presenečenje osvojil prvo mesto. Tovariši so me pregovorili in pristopil sem k Braniku.«
* Čeprav si še zelo mlad, si se že udeležil vrste tekmovanj. Naštoj nekaj pomembnejših uspehov!
— »Že na prvem nastopu 1958. leta sem vrgel pet-kilo-grnmsko kladivo 47,5 metrov daleč in s tem postavil državni rekord za mlajše mladince. Doslej sem dosegel svoj največji nspeh na dvo-
NAS 1NTKRVJU NAŠ INTERVJU
NAS INTERVJU — NAS INTERVJU
NAŠ INT
Matematika
boju z mladinsko reprezentanco Madžarske v Segedinu, kjer sem osvojil prvo mesto z daljino 50,6 metra in obenem postavil nov mladinski državni rekord.«
* Ker stoj lino na pragu ene n a jipes t re jšili j ugos 1 ovansk i h atletskih sezon, si se gotovo tudi resno pripravljal.
— »Treniram šestkrat tedensko pod vodstvom tovariša Turka in Markeža. Posebno pozornost posvečam tudi dviganju uteži. Ker je trening izredno naporen, sprejemam od ASJ posebno podporo.«
* Kaj meniš o plasmanu naših atletov ina evropskem prvenstvu v Beogradu?
— Ker smo tokrat domačini in bodo naši atleti nastopili
E red »vročo« beograjsko pu-liko, upamo da bo tudi jugoslovanska atletika igrala
vidnejšo vlogo kot doslej. Med tekači ima največ možnosti Kovač na 400 m zapreke. Bezjak, Kačičeva in Gerejeva bodo, v kolikor bo šlo vse po sreči, osvojili mesta med prvo petorico, medtem ko ima po mojem mnenju največ možnosti za osvojitev »zlata« Celjan Brodnik v deseteroboju.«
* V zadnjem času se precej govori o ustanovitvi študentskega in srednješolskega športnega kluba v Mariboru. Kaj meniš o tem?
— »Ta klub bi bil izredno koristen. Posebno bi pospeševal množičnost, kar bi za študente predstavljalo tudi rekreativno delovanje in bi tako nadomestili vrzel zaradi majhnega števila ur telesne vzgoje med rednim poukom. Tu bi študentje tudi verjetno oživili nekatere panoge, kot
— »Cim boljši piasmun na mladinskih balkanskih igrah, Tokio in ustrezen prostor za zimske treninge.
- Lazar -
dviganje uteži, hokey in rugby.«
* Po končani gimnaziji bos verjetno nadaljeval študij!
— »Žal se ne bom mogel vpisati v nobeno izmed mariborskih višjih šol, ker me izredno veseli matematika. Tako bom prisiljen oditi v Ljubljano ali Zagreb.«
* Razvedrilo v prostem ča-s 11?
»Posebno rad zahajam v kino. sicer pa je moj hoby — kraljica športov. Rad bi pripomnil, da pri naših gledalcih atletika še nima svoje veljave. Ko sem tekmoval v Grčiji, sem opazil, da gledalci s svojimi štopcricami merijo čas tekmovalcu. Kaj takega pri nas verjetno še lep čas ne bomo doživeli.«
* In običajno, vendar vedno aktualno vprašanje: želje?
MORDA V TOKIO... Franc Bukovec (Branik)
boriš kidrič
NOVO IZDELUJE, OBNAVLJA IN POPRAVLJA:
železniške motorne vlake, železniška motorna vozila, motorne d rezine, dieisel premikalke, avtobusne karoserije z notranjo opremo, karoserije za tovorne avtomobile, parne kotle, tekočinske i;n plinske posode, .potniške vagone, salonske vagone, jedilniške vagone, vagone spalnike, vagone specialnih izvedb, vagone hladilnike
z in brez kompresorja, cisterne in druge specialne tovorne vagone.
OBNAVLJA IN POPRAVLJA:
parne lokomotive, parne lokomobdlle.
VARJENJE: Izvajamo navadna in specialna varilska dela po obločnem, plamenskem, uporskem, avtomatskem dn obločno livarskem načinu.
RENTGENTSKI IN MEHANSKI LABORATORIJ: Preiskuje kakovost kot lovskih in drugih zvarov, izstavlja ateste o pregledih.
LIVARNA BARVNIH KOVIN: Lije raznovrstne armature, strojne dele, palice in puše.
TOPLOKOPELNO POCINKOVANJE: Prevzemamo raznovrstne železne predmete v strokovno pocinkovanje.
VRŠIMO KVALITETNO OBDELAVO KOVINSKIH DELOV:
kovanje, struženje, skoblanje, frezanje in rezanje.
tovarna železniških vozil m a r i b o r
Splošno gradbeno podjetje
v Mariboru
izvaja vsa gradbena
in
obrtniška dela
tovarna volnenih in vigogne izdelkov maribor
prehaja na specializiran o proizvodnjo volnenih modnih tkanin. Zaradi tega je delavski svet sklenil, tla se spremeni naziv podjetja, ki odšle i glasi:
»MERINKA«
industrija volnenih Uanin, maribor
Podjetje bo izdelovalo volnene modne tkanine iz mikane in česane preje za široko potrošnjo dn reprodukcijo.
Vsem odjemalcem in potrošnikom priporočamo naše kvalitetne izdelke in želimo srečno in uspešno NOVO LETO 1962!
bruc
s
nikoli
več
16.	december 1961...
... Najprej sem se seveda na račun puhlih brucovskih glav skoraj glasno jezil. Bili leteči fotograf iz centru mesta v VAS, nato nazaj v dom JLA, kjer je imela brucovanje (baje je bil spoznavni večer) VSŠ, v hotel Turist k pravnikom — ni šala. Se zlasti, če pade živo srebro 18• pod ničlo.
Ko sem premražen prigaz.il na VAS, se je program pravkar začel. Zeleni car je že delil pravico med zelence. Brucmajor je očitno hotel pozirati (kot važna osebnost je hotel sam dominirati na posnetku), vendar sem ga dvakrat ukanil, da sem dobil o objektiv delček omizja starih bajt, krono Zelenega carja in neko puhlo brucovsko glavo.
Seveda so po stari navadi najbolj delikatna vprašanja dobivale bruculje, ki so potem pred publiko deviško zardevale, nato pa med prsti opazovale, če jih mogoče kdo gleda ... Zeleni car je bil zelo milosten, saj so izpit osi opravili.
Čas me je prisilil, da sem zapustil prijetno toplo dvorano ter stopil v mrzlo zimsko noč. Ves prezebel sem obstal pred domom JLA in začel četrturno razpravo z vratarjem (ta ni vedel, kaj je študentski tisk). Ko sem se končno znašel o ogreti dvorani (zame najvažnejše), sem se najprej oddahnil. Sledilo je veliko razočaranje: vsepovsod upravičeno poniževana puhla brucovsku zelenila, ki so jih drugod dajali o mline, so tukaj nosili po rokah ... Zanimivost zase, confe-rencier in spored. Ne vem, kaj ni bilo o redu, možgani starih bajt ali vino, da je prišlo do dveh polomij. Prvič: mentalna ost o programu seveda ni mogla učinkovati, ker bi pri zelenilih zaman iskali tisto, kar imenujemo »mens«... In drugič: bruce so ob zaključku obdarili z zobnimi ščetkami, ko je vendar znano, da je dobrota pri brucih nazadnje velika sirota.
Ponovno sem se moral posloviti od tople dvorane in se na-
potiti v mrzlo noč proti hotelu Turistu k pravnikom, kjer sem uspel še ovekovečili Zelenega carja, njegove pomočnike in nekaj poosebljene puhlosti. Delikatna vprašanja za bruculje. težka za bruce, nato pa še krst s pristno štajersko kapljico in že je zagledala luč sveta novorojena stara bajta.
11. januar 1962 ...
... Smola me le nenehno spremlja. Tega dne sem moral pod dežnikom na brucovanje h komercialistom in tehnikom. Prvi so brucovali v domu JLA, tehniki pa o dvorani »C«.
Slabe volje sem vstopil v prijetno olepšano dvorano »C«, ki drugače kaže svoja betonska rebra, vendar sem takoj postal boljše volje, ko se je pričel program (ki pa ni zadovoljil oseh). Videlo se je, da so se vsi bruci skupaj z Zelenim carjem utan-Ijali v tremo v garderobi. Po prestanem izpitu so zmleli bruce o mlinu. Torej predelava slabega o dobro. Stare bajte so pa krstili z izdatno mero žlahtne kapljice (ki ji je ceno navila Astoria na nujoišji možni potencial). Po programu je poskrbel za razpoloženje plesni orkester Dražena Koiču s pevci. Veselo vzdušje je trajalo do jutra ...
V domu JLA je bil Krpanov drč. Krpan se je najprej pelial skozi mesto s kočijo, kateri je sledila brucovska zelenjava. Za začetek večernega programa je poskrbel Zlatko Zei. Nato je nadaljeval Krpan sam (v njem si spoznal brigadirja Luko). Ceremonija se je končala s spuščanjem zelenjadi po drči. Za ples je igral ljubljanski orkester »6 + 1«.
Globoko se oddihu jem in se zahvaljujem vsem bogovom Olimpa, da so za letos brucova-nja končana ...	TaR
fi
ЛкЕХ
— Težko čakam, da začnem študirati, dovolj mi je učenja.
4	2	i	4	i	le	1	š	*
io								
11					□	li		
6				C	ti	n	K	
te			□	i?		id		
&		□	10					
	U	u						
11	zi						□	
14						- □	2 e	
26					□			
lš		□		□	29			
			□	M				
M			3V					
it								
M^
r
— Ne boj se, Šime, zaposlil som se tu preko študentskega ŠTUDENTSKI LIST
servisa, ker jim je pravL lev crknil!
VODORAVNO: 1. oddelek vojnega letalstvu, 10. tvorov Je, tvor z več etrž«nl, U. najislabša šolska ocena, nezadostno, 12. noju podoben avstralski ptič, 13. kaH, poganjki, 14. kemijski znaj^ za ftoefe*, 15. začetnici stavnega francoskega impresionističnega slikarja, 16. števnlk, 17. afriški debelokožci, 19. predlog, 20. erb-sko moško ime, 21. tuja oznaka v glasbi za navdušen način predvajanja kakšno skladbe, 22 soudeleženec ljudskega plesa, 24. prebivalec Iraka, 25. latinaki predlog, 26. kdor čas prodaja, počasnš, mečkač, 27. izvir, 28. oznaka za neznanca, 29. ime armenskega skladatelja Mačatur-janu, 30. vrv, 32. običajne votle movo, 33. starorimski novec, 35. tristopjo.
NAVPIČNO: 1. usmerjenost izven središča, prenapetost, čudaštvo, 2. mesto v ameriški državi Kansas, 3. šara, ropotija,
4.	nemški fizik, utemeljitelj znanstven« optične tehnike, izpopolnjevalec mikroskopu (Ernst), 5. duet, 6. znak za račun, 7. vzdevek bivšega predsednika ZDA, t. semenišče, 9. postopek varjenja (z zmesjo aluminija in praška železovega oksida), 14. skupina ognjenih zubljev, 17. gojitelj sliv, 18. hrvutski naziv za očeta, 20. karakter, 21. grški junak pred Trojo, 28. prireditelj, reditelj, 25. vrsta poslovnik knjig, dnevnik, 27. zavetišča za predšolske otroke, 29. škotski pesnik in pisatelj (Thomas), 31. visoke igralne kart«, 32. moško ime, 34. dva soglasnLka.
Na zaključnih predavanjih iz predkiinične protetike so bili na sporedu materiali, ki se uporabljajo v zobozdravstvu.
Docent dr. Rajko Sedej: x .. Ob zaključku še nekaj o smolah... Kakor vam je že znano, poznamo dve vrsti smol. Kadar to vprašani na izpitu (in to storim rad), pa se izkaže, da so pravzaprav tri vrste.
Avditorij: ???
Predavatelj:	Prvič:	umetne
smole, drugič: naravne smole, tretja je pa ita, da sem to vprašal ...
☆
DEFINICIJA MONOPOLA
Na VAŠ so bili januarja izpiti iz predmeta Osnove družbenih ved.
Profesor: »Kaj je monopol?«
Študent: »TI, pa... Monopol znači — šibice i sol.«
Fartt je pogrnil.
— Od našega izredno specialne-
— ga dopisnika iz Kitajske smo
— prejeli aktualno reportažo o
— opravljanju izpitov na Višji
— šoli za uničevanje Moljev. Če
— bi kdo s tem o zvezi iskal
— kakršnokoli sličnost z rnari-
— borskimi višjimi šolami, bo-
— mo smatrali to kot neumest-
— no podtikavanje.
Opomba uredništva
ali kako sem doumel
IZPIT. relativnostno teorijo
t
Stare bajte »na delu« (Posnetek: TaR)
Nekoč, menda še v osnovni šoli, so mi povedali, da je bil Einstein največji genij vseh časov. Pravijo, da je dokazal, da je dva in dva lahko pet ali celo 7,9. To je slavna relativnostna teorija. Slišal sem, da je genialna in da so vse genialne stvari popolnoma enostavne. Verjemite mi, da sem dolgo časa trpel za kompleksom manjvrednosti, ker nisem mogel razumeti te genialne enostavnosti. Danes se čutim prerojenega. Sedaj tudi jaz razumem, da je lahko dva in dva enkrat štiri — o tem sem se prepričal, ko sem v prvem razredu osnovne šole lizal umazane prste —, drugič pa 7,9. Do tega spoznanja se nisem povzpel s prej opisanim računskim pripomočkom, ker to enostavno ne gre. To abstraktno konkretnost sem spoznal šele pred kratkim, ko sem polagal izpit na Višji šoli za uničevanje Moljev. Malo je manjkalo, pa bi jo bil izkusil na lastni koži. Izpit sam sicer nima ničesar skupnega z višjo matematiko in slavnim fizikom, ker bi se le-ta v grobu obrnil. Lahko pa nam služi kot dober učni pripomoček.
Verjetno že vsi poznate običajne procedure pri izpitih. Pri nas pa smo skušali uvesti nekaj revolucionarnega. Nekaj, kar
naj bi bil faktični odraz znanja posameznega kandidata. Temu ni kaj očitati. Če smo reformirali zastarelo šolstvo, reformirajmo še izpit. Saj ideja sama ni več nova — pogruntali so jo že kot uspešno gnjavažo pri polaganju šoferskih izpitov. No, odkupili smo to licenco, spremenili karoserijo in kar je najvažnejše, sam »tehnološki postopek«. smo postavili na novo osnovo. Vsa ceremonija je dobila ime absolutno testiranje. Absolutno zato, ker se kandidat ne more izmazati, kakor se lahko pri ustnem izpitu, kajti verba volant — seripta manent +, testiranje pa zato, ker se je število pravilnih odgovorov izračunavalo s pomočjo relativnostne teorije in potem na čisto razumljiv način odštevalo od števila vprašanj.
Prvi izpitni termin: pomenil je sondiranje terena. Polagalo se je ustno. Kljub temu da so trije od štirih kandidatov »pogrnili«, so si ostale karnikaze — avditorij petdesetih kandidatov smrti, oddahnile. Vremenska napoved je bila sončno vreme za vse, ki so dovolj pripravljeni z možnostmi lokalnih padavin imenovanih inteligenčno vprašanje.
Drugi izpitni termin: absolutni test, sto vprašanj. Šestdeset
procentov pravilnih odgovorom predstavlja markado pred sed-mico. Šestica kot ocena za ta izpit po najnovejšem sploh ne obstoja.
Tretji izpitni termin:	pred
kratkim je v zbirki X —• 100 romanov izšla napeta kriminalka z naslovom »Revolveraševa žetev«. Izpit me je nehote spomnil na njo. Od devetnajstih enajst žrtev terorja. Slava jim! Kriterij šestdeset procentov iz področja uničevanju Moljev in šestdeset procentov iz področja materialov in tehnologije insekticidnih sredstev pomeni barikado. Nova zvezda je rojena — skupinski izpit iz enega samega predmeta. Pri 84 pravilnih odgovorih lahko zaslužiš devetico ali pa si »pogrnil«. Pol točke več ali manj pri drugem delu rešuje vprašanje biti ali ne biti — izpit je namreč pogoj med semestri.
Četrti izpitni rok:	repriza
tretjega.
Kako rad bi obiskoval šole pri vas. Kitajska, kam plovemo? Dva in dva je štiri, šest, devet ...
*
Pisal in risal izredno stalno specialni dopisnik Katedre za študijski problem v Kitajski in Mongoliji,
Bob-Či-Či