Poštnina plačana v gotovini. Stev. 46. Mesežna priloga ..DOMOLIUBOVE PODOBE". V Uubliani, dne 19. novembra 1925. Leto XXXVIII.
Izhaja vsako sredo ob 6 zjutraj. — Cena 38 Din za celo leto. — Za inozemstvo 60 Din. — Posamezna številka t Din. — V inseratnem delu vsaka drobna vrstica ali nje prostor 10 Din.
GLASILO m. Z.
Spisi in dopisi se pošiljajo Uredništvu »Domoljuba« naročnina, reklamacije in inserati pa Upravništvu »Domoljuba,«
Ljubljana, Kopitarjeva ulica.
Novo breme za kmeta.
Glasom § 6. zakona o zavarovanju delavcev se morajo pri poljedelskih podjetjih, ki uporabljajo naprave, gonjene z elementarno ali živalsko silo, po predpisih zakona zavarovati oni delavci, ki jim preti nevarnost od pogona.
Ravnateljstvo Osrednjega urada za zavarovanje delavcev v Zagrebu je naredilo dne 6. aprila 1925 sklep, glasom katerega se mora kolektivno zavarovati zoper nezgode razen strojnikov, kurjačev in vlagačev tudi ostalo poljedelsko osobje, zaposleno pri mlatenju žita, in sicer na vsako konjsko silo po dve osebi.
Najodločneje protestiramo proti temu ektepu iz sledečih razlogov:
I.	Zavarovanje zoper nezgode poljedelskega osobja, zaposlenega pri mlatenju žita. je razen strojnikov in vlagačev čisto nepotrebno, ker temu osobju sploh ne preti nobena nevarnost, če dela samo odkazano delo. Ne poznamo slučajev, da bi se tovrstne nezgode sploh dogajale.
II.	Zavarovanje dveh oseb na vsako konjsko silo je krivično. Po deželi razvite strojne zadruge imajo mlatilnice z veliko konjskimi silami, ki obenem čistijo žito. Ker veliko dela opravlja stroj, ni treba za postrežbo stroja mnogo osobja. Zalo bi bile strojne zadrvgo prisiljene plačevati prispevke za več oseb, kot jih ima zaposlenih pri mlatilnicah.
Iti. Prizadene nas plačevanje teh prispevkov za letošnje leto tem bolj, ker sedaj tu lo zavarovanje nismo vedeli. Okrožni urad za zavarovanje delavccv v Ljubljani nam je naznanil ta sklep po izvršeni mlačvi in zahteval potrebne prijave. Na podlagi teh prijav pošilja plačilne naloge za prispevke v tem mesecu, "strojne zadruge ne delajo z dobičkom, zato postavijo ceno za uporabo strojev po resničnih stroških. Ker niso imele na vidiku stroškov za ta zavarovanja, nimajo ni-kakega denarja na razpolago.
Tem potom javno poživljamo merodajne Sinitelje, da se zavzamejo, da se sklep ravnateljstva Osrednjega urada za zavarovanje delavcev razveljavi, ker koristi blagajnam zavarovalnih uradov, kmelskemu gospodarstvu, ki je že itak na robu propada, pa samo Škoduje.	Voč prizadetih zadrug.
Proti neznosni carini na kmetske potrebščine.
Naši poslanci so na poljedelskega ministra naslovili sledečo zahtevo glede znižanja carine na kmetske potrebščine, ki se morajo naročati v tujih državah:
Carinska politika, ki jo vodi sedanja vlada, je na veliko škodo našega narodnega gospodarstva. Z njo pa je še posebno težko prizadeto naše poljedelstvo.
Kmetijski stroji.
Nova carinska tarifa, čeprav jo narodna skupščina še ni sprejela, je začasno stopila v veljavo že z 20. junijem t. 1. V ti tarifi js določena visoka carina posebno na vse predmete, ki jih krret nujno potrebuje za svoje ^ospodrrstvo, tako n. pr. r a poljedelsko stroje, Kmetijsko orodje, umetna gnojila, semena, sredstva za uničevanje živalskih in rastlinskih škodljivcev itd. Posamezne carinske postavke so povišane od 50 do 300%. Naj navedem samo par prizorov! Dočim je sedaj na brus, vitel (gepel) In mlatilnice z enostavnim čiščenjem ni bilo nobene uvozne carine, je treba po novi carinski tarifi za en brus (50 kg) plačati 216 Din carine, za vitel 924 Din, za mlatilnice pa celih 3420 Din. Tako je tudi čezmerno zvišana carina še za druge predmete. Za žitni čistilnik n. pr. od 576 Din na 3456 Din, za slamoreznice od 480 Din na 720 Din, za visoke stiskalnice od 768 Din 1920 Din,
S tako carinsko politiko se mora ubiti vsak napredek našega kmetijstva. Izgovor, da je treba ščititi domačo industrijo, ne more držati, ker domači izdelki za enkrat glede kakovosti zaostajajo še daleč za inozemskimi, zraven pa so tudi cene zelo pretirane.
Galica.
Nova carinska tarifa je tudi za galico zvišala carino od 3 zlatih dinarjev na 12 zlatih dinarjev, torej za celih 9 zlatih dinarjev pri 100 kg, torej 108 papirnatih dinarjev. S tem ja našemu vinogradn stvu, ki se že itak nahaja v kritičnem položaju, zadan najhujši udarec, ker je galica za vinograd nujno potrebna ter se mora uvažati vsled nezadostne domače produkcije,
Običajni izgovor, da se bodo posamezne carinske postavke mogle znižati pri razpravi carinske tarife v finančnem odboru kakor tudi v narodni skupščini, ne koristi prav nič, ker je popolnoma negotovo, kdaj bo zakon o carinski tarifi sprejet v narodni skupščini, kakor tudi nihče ne more reči, v koliko bo vladna večina hotela upoštevati zahteve in interese kmetskega prebivalstva. Odklanjamo tudi izgovor, da se bo doseglo znižanje posameznih carinskih postavk pri trgovskih pogajanjih s posameznimi državami. Za sedaj je treba pribiti samo to. Galica se mora naročati že sedaj takoj, zanjo pa je predpisana v novi carinski tarifi uvozna carina 12 zlatih dinarjev pri 100 kg. Ravno tako mora kmetsko ljudstvo tudi za vse zgoraj omenjene predmete, ki jih je pri-morano naročati iz inostranstva, plačati velikansko carino.
Ker taka politika uničuje razvoj našega poljedelstva ter naše kmetsko ljudstvo, ki že itak ječi pod neznosljivimi davčnimi bremeni, tira na rob propada, čast mi je vprašati Vas, gospod minister:
1.	Ali hočete voditi računa o opisanih žalostnih razmerah?
2.	Ali ste voljni v zvezi z gospodom finančnim ministrom takoj ukreniti vse potrebno, da ministrski svet v smislu zakonskega pooblastila carino na vse one predmete, ki jih kmetsko ljudstvo nujno potrebuje za svoje gospodarstvo, takoj izdatno zniža, oziroma popolnoma odpravi?
3.	Ali hočete posebno za galico izpo-slovati takoj odpravo vsake uvozne carine? .
4.	Ali hočete izposlovati takoj za naše zadružne in kmetijske organizacije glede uvozne carine vse ugodnosti, ki so Jih uživale do 20. junija t, 1.
Prosim za odgovor v narodni skupščini.
Belrfrad. 12. novembra 1925. Anton Sušnik s. r. — J. Vesenjak s. r. — Dr. Jos. Hohnjec s. r. — Dr. Kulovec s. r.
Jos. Skoberne s, r.
Izdatnost, obile pene, neškodljivost napram tkaninam in nizka czna so vrline priznanega mila »Gazela«.
V Belgradu.
Italijanski fašizem t naši skupščini.
Povodom fašistovskih nr. -j v Trstu nad slovensko tiskarno so vse opozicijske siranke v Belgradu vložile oslra vprašanja na zunanjega ministra. Naš poslanec dr. Hohnjec pa je v sijajnem govoru narisal vse krivice in preganjanja, ki jih morajo naši rojaki trpeti v neodrešenem ozemlju. Vsa "bornica je ploskala odločnim izvajanjem našega poslanca, samo radičevci so skušali motiti, kar pa so radikali sami preprečili. Zunanji minister je pri svojem odgovoru pokazal tak nt^otreben strah pred Italijo, da je bilo celo vladne po-slar je v dno duše sram. Rekel je, da * va-ški napad ni bil izrecen napad na Slovence, temveč demonstracije radi name. > vanega atentata na Mussolinija. Izgovarjal se je tudi, da mu ni dopuščeno vmešavati se v notranje razmere tuje države. — Iz vsega odgovora se je razvidelo, kako zavožena je zunanja politika naše države. Po znanem dogovoru evropskih velesil v Ix>-karr.u, kjer so se sprejela mednarodna ja:i.s'va za sedanje nemške meje, je Jugoslavija ostala osamljena; ne potrebuje je nit i Francija niti Čehoslovaška, dosedan ji največji prijateljici, ker imata svoje meje nanram Nemčiji zavarovane z močnejšimi silami, kot je Jugoslavija. Zato je naš zunanji minister tako boječ, ker je — sam. Da je pa sam, je pa kriva naša vlada, ki še vedno neče nič slišati o močni Rusiji, ki bi bila naša najbolj naravna zaveznica.
Invalidski zakon sprejet.
Narodna skupščina je nadaljevala in končala z obravnavanjem invalidskega zakona.
Pri IV. poglavju je govoril naš poslanec dr. Hodžar, ki je pravno dokazoval, da bo la zakon i' -ali lom, slovenskim in hr-vatskim namreč, več škodoval kot koristil. Oslro je prijemal radičevce, ki so pustili invalide na cedilu, samo da se obdrže na vlad". Radičevci so se pri tem smejali, ko pa je poslanec Žebot udaril ob klop, češ, da se pri tako resni stvari, kot je invalidski zakon, nikdo nima nič smejati, so utihnili. Ampak: Pucelj in Prepeluh sta pa res v lepi druščini!
Pri V. poglavju je govoril naš poslanec Klekl, ki je opisoval, kako se je izvajala agrarna reforma v Prekmurju. Dobili so zemljo razni magnati, invalidi pa, za katere je bila zemlja namenjena, so ostali po večini prazni. Ta zakon tega ne popravlja. Zato po svoji vesti ne more glasovati za tako postavo.
Ko je bilo obravnano še zadnje poglavje, je bil zakon sprejet. Proti so glasovali naši poslanci in ostala opozicija. Zakon ni nič zboljšan. Invalidi, ki so do zadnjega upali, da se bo zakon popravil, so silno razburjeni ter bodo vložili na kralja prošnjo za pomilostitev, ker so jih radikali in radičevci obsodili na smrt.
Draga obleka.
Carinska tarifa, ki davi zlasti naše kmete in delavce, se še vedno obravnava 21
v finančnem odboru. Pri galici je naš poslanec Pušenjak ostro nastopil pro!' ca.ini, ki ta neobhodno potrebni predmet tako silno podražuje. Odbor je sklenil predlagati narodni skupščini, da se galica carine popolnoma oprosti.
Naši poslanci so tudi, kakor je razvidno iz današnjega uvodnega članka, storili potrebne korake za znižanje carine kmets'cim potrebščinam.
Ko je prišel na vrsto za naše ljudi zlasti delavce in kmete najvažnejši del, namreč carina na manufakturno blagi, tedaj je zopet govoril naš poslanec Pušenjak, ki je opozarjal, da najširši sloji zahtevajo cenene obleke, da je treba znižati cene za obleko, kajti kmet mora pridelke ceneje proda;ati kot prejšnja leta. Uradnik komaj životari, težko je prizadet vsled povišanja slanovanjske najemnine. Delavcem se znižujejo mezde. Vsled povišanja con na carine se bodo cene oblačilnega blaga in obleke zvišale, ne pa znižale. Draginja bo ras tla, ne pa padala. Vlada naj z ozirom na IZ ic\. C e, znaza davčna bremena in carine, to bo na.ibolj pripomoglo k pobran ju draginje. Zahteva, da se carine na surovine in oblačilno blago znatno znižajo.
Vladna večina pa teh predlogov našega poslanca ni upoštevala ter glasovala za predložene carine. Značilno je, da je radičevski poslanec Pucelj ušel domov, preden se je obravnavalo o tem predmetu.
Občinska avtonomija v skupščini.
Neštevilni razpusti naših občinskih odborov so našli v narodni skupščini glasen odmev. Ob priliki nekega opravičevanja notranjega ministra o tej zadevi je vsial naš poslanec dr. Kulovec ter v daljšem govoru ugotovil, da ni v Sloveniji še nikdar, odkar imamo občinsko samoupravo, vlada razpustila toliko občinskih odborov ter tako kršila občinske samouprave kakor za čara, ko je na čelu politične uprave sedanji minister Maksimovič. Še nikoli ni bilo razpuščenih toliko občinskih odborov in s tako malenkostnimi razlogi, kakor danes. Kakšni razlogi so bili merodajni za razpust številnih občinskih odborov? Zaman iščemo stvarnega odgovora v tozadevnih odlokih velikega župana.
Poslanec potem ugotavlja na posameznih slučajih, kako so bili obč. odbori raz-puščeni, češ, da ne uživajo zaupanja pri ljudstvu, pri ponovnih volitvah pa je dobil občinski odbor še večjo večino. Takih slučajev je čez 40. Volitve se ne razpisujejo, čeprav določa zakon rok 6 tednov. »Zato vprašujem« — vzklika dr. Kulovec — »notranjega ministra, ali ve za one paragrafe občinskega reda, ki določajo, da se morajo v šestih tednih razpisati občinske volitve? Kljub jasnim tozadevnim odredbam pa se zakoniti rok šestih tednov v Slovenji ne drži! Vsakdo, ki se ne drži zakonske odredbe, je pred zakonom odgovoren. Vse to delata veliki župan ljubljanski in notranji minister. Notranji minister trpi, da se gazi zakon, ljubljanski veliki župan pa zakon naravnost gazi.«
Na isti način je govoril nas poslanec Geza Šiftar o občinskih odborih v Prekmurju.
Kolo sreče se obrača.
Kdo ne pozna Pribičeviča, kako vsemogočno je sedel svojčas na ministrsko,,] stolcu. Gorje, kdor se mu ni uklonil. In zdaj? V narodni skupščini je te dni ono preveč zinil, eno tako, ki je vladno večino nekoliko zabolela. In glej ga spaka! Narodna skupščina ga je izključila od treh sej in mož se je moral odstraniti. Udarec je bil tako bridek, da so samostojni libe-lalci prišli prosit Davidoviča, Korošca in Spaha, naj ščitijo Pribičevič«.
Vlada se krha.
V vladni večini je toliko nevarnega razstreliva, da bo kmalu prišlo do velikih eksplozij. Na eni strani se bije tih to<ia ljut boj med Pašičem in njegovimi na-sprotn ki v radikalnem klubu. Na drrji sirani pa je vedno več a napetost med radikalno in Radičevo stranko.
Pašič nima v vladi toliko svojih ljudi, da bi vladni voz čisto po svoje vozil. Zalo gre on za tem, da vse nezveste ljudi po-mače iz vlade ter jih nadomesti s svojimi najzve-stojšimi. V tem oziru je že prišlo do prve eksplozije. Prosvetni minister \ uki-čeuč je odslopil. Vendar se ne more e vedeti, aii ga je Pašič izrinil, ali je to začetek odkritega !>o'a radikalnih nozves'-nikov proti Pašiču. To bo pokazala bližnja prihodnjost.
Radičevski ljudje pa so v vladi v ta .o žalosnem položaju, da je že Radiču samemu Bkrajno nerodno. Na eni strani se ljudem godi vsak dan slabše, na drugi strani pa sede radičevski ministri v vladi in so za vse odgovorni. V tem obupu je Ra<:ič začel napadali radikale, češ, da so ti krivi nevzdržnih razmer med ljudstvom, ker ne puste radičevcem nič delati. Obenem pa so Radič na vse strani trudi, da bi ga Pa^ič sprejel v vlado. Ta dvojna igra je radikale močno razburila tor ustvarila v vladi šo tolj napele razmere. Vse pa je prepričano, da se tako stanje, pri katerem trpi vso ljudstvo, ne sme vzdržaH. Zato vso hiti do rešitve: Pašič tišči v volitvi, ki naj prinrso radikalom absolutno večino — volilo se bo namreč po balkansko — krogi, ki so proti Pašiču, pa silijo koncetracijsko vlado, ki naj državno krmilo enkrat zares v roko prime. Kdo bo zmagal? Ne vemo. Vemo pa, da je bil dr. Korošec silno -i-meten, da ni šel v tako vlado, v kateri bi se osramotil pred celim svetom. Zato so pa naši slovenski radičevci, Pucelj in Prepeluh, tako hudi nanj.
Pravijo, da Radič pride!
Radičevi listi trdijo, da pride Radič na shode v Slovenijo. Če ga ne bodo skrili kot veliko dragocenost vašim očem, pojdite ga vprašat:
Kam je položil »seljačko republiko«, »vsemu svetu diko«?
Zakaj je postal navdušen za centralizem in Vidovdansko ustavo?
Zakaj ni šel v Belgrad že 1. 1921, da bi preprečil centralizem?
Kaj je delal pri boljševikih na Ruskem?
Kaj so naredili njegovi štirje ministri,
odkar so na vladi?
Pod katero vlado so začeli na Slovenskem krave na cesti za davke jemati? Ali ne pod sedanjo njegovo?
Kdaj odstavi Šavnika, ki predpisuje pri nas davke?
Kdaj odstrani Pestotnika, ki prestavlja krščanske učitelje?
Dobro poslušajte, če bo kaj pobožen v svojih govorih. Strah namreč je začetek modrosti in začetek pobožnosti pri svobodomiselnih.
Volitve v delavsko zbornico.
Govori se, da so že razpisane volitve v »Delavsko zbornico«. Po pravilih in po zakonu o zaščiti delavcev imajo delavske zbornice velik pomen. Varovati imajo gospodarske, družabne in kulturne koristi delavstva. Če je taka zbornica pravilno vodena, je lahko velikanske koristi za delavstvo in za vso deželo.
Kdo voli? Volijo vsi delavci in nameščenci, moški in ženske, ki so zavarovani proti bolezni na dan razpisa volitev. Tako bo na Slovenskem za te volitve blizu 70 tisoč volilcev in volilk. Ta številka sama nam pove, kaj to volitve pomenijo.
Izvoli se 50 zastopnikov delavstva in 10 zastopnikov nameščencev. Izvoljen moro biti Farno, kdor ima volilno pravico. Glasuje se z glasovnicami, ki jo vsak dobi.
S tem opozarjamo vse, ki so zavarovani pri Okrožnem uradu za zavarovanje Nadaljevanje glej v naslednjem stolpu pod črto.
Velike povcrin]!.
Neprestani dež zadnjega tedna je zopet povzročil ogromne povodnji, ki so zlasti zadele Celje in okolico, Mursko Soboto in Zagreb. Težko prizadeti so tudi drugi kraji. Poročajmo po vrstil
Velika Loka in Št. Lovrenc. Temenca je prestopila bregove ter vso okolico spremenila v jezero. Vas Dobova je bila čisto v vodi. Ljudje so se vozili v velikih koritih. Ne dosti boljše je bilo v okolici Radohove vasi in Št. Vida. Železniški tir pri Birčni vasi se je pogreznil in vlaki le z največjo previdnostjo vozijo,
Celje. Potok Hudinja je tako narastel, da so bile v četrtek zjutraj vse ceste, ki vodijo v mesto, pod vodo. Posebno hudo prizadeti sta vasi Vitanj, Gaberje, Lava, Ostrožno. Voda je vdrla v kleti, hleve, hiše in shrambe ter uničila vse, zlasti ves živež. Vdrla je tudi v \Vestenovo tovarno in sicer tako hitro, da delavci niso mogli domov.
delavcev, da naj bodo pozorni. O teh volitvah bomo še pisali, da bo vsak vedel, kaj naj naredi. Noben naš glas ne sme biti izgubljen, da pokažemo, koliko je krščanskega delavstva. Opozarjajte na to tudi druge, ki so zavarovani, pa ne bero našega časopisja.
Ponosna sem
na svoje belo perilo.
Kdor hoče Imeti enako sneino-belo perilo, mora uporabljati samo najboljša pralna sredstva. Tako tredstvo pa Je samo .Gazela*-milo.
gazela™ I LO
Pogasila je vso peči ter uničila surovine. Samo v tej tovarni je povzročila več kot en milijon dinarjev škode. Tovarna jo morala svoj obrat deloma ustaviti, s čemer je že itak po povodnji prizadeto delavstvo še bolj udarjeno, ker je ostalo sedaj pred zimo čisto brez živeža. Na teharsko polje je nanosila voda peska in gramoza, tako da je ozimina čisto uničena. Železniški promet od Celja do Maribora se je moral ukiniti, ker je voda spodjedla tir pri postaji Štore ter je vlak skočil s tira. Celje je ostalo brez elektrike, šole so se zaprle, ker otroci niso mogli do šol.
Maribor. Drava je stopila tako visoko, da je vdrla v nižje ležeče hiše, kleti in ulice. Zlasti okolica glavnega kolodvora je bila pod vodo. Vlaki, ki bi imeli v četrtek zjutraj priti v Maribor, so vsi izostali. Na Progi Ponikva-Grobelno je več plazov zasulo progo. Vlaki so deloma obtičali v blatu, deloma so se vrnili.
Murska Sobota. Najhuje je prizadela visoka voda Prekmurje, zlasti mesto Mursko Soboto. Vse mesto je bilo pod vodo, ki je vdrla v hiše in vse uničila. Devet hiš je voda sploh odnesla, nešteto živine, zlasti prašičev je potonilo. Samo v bolnici, kjer je stala voda 2 m visoko, je potonilo 19 prašičev. Trgovcu Čehu, glavnemu založniku tobaka, je voda premočila ves tobak, tako da je čez 1 milijon dinarjev škode. Izvozni tvrdki živine in mesa Benko je voda zalila vsa skladišča. Gojence Martinišča je voda dobila med kosilom in so jih morali s čolni prepeljati na varno. Vsa nabrana živila je voda uničila, tako da so dijaki morali domov k staršem. Železniška zveza je pretrgana, edino telefon je še deloval. Begunce so morali namestili po vagonih.
Tudi Veržej je bil ves pod vodo. Poštni voznik, ki je vozil pošto iz Murske Sobote v Bankovce, je utonil s konjem vred. Razen tega sta še dva utonila.
Poleg tega so prišla iz mnogih drugih krajev Slovenije poročila, kako silno je divjala voda, vdirala v kleti, hiše in hleve ter odnašala opravo. Zlasti hudo je bilo okoli Velike Nedelje in Ptuja, kjer železniški mostovi niso mogli požirati ogromne množine vode, ki je potem udarila v vasi ter jih poplavila.
Zagreb. Sava je tako narastla, da je prodrla nasip, ki je bil zgrajen 1923 in takoj je bil ves del mesta, ki leži proti Savi, pod vodo. Zlasti hudo je bila prizadeta vas Trnje pri Zagrebu, skozi katero je drla Sava kot po glavni strugi ter so se videle iz vode samo strehe hiš. Poplavljena je tudi vas Horvati. Človeških žrtev k sreči ni bilo, ker so vsi pravočasno ubežali. Beguncev je v Zagrebu krog 500, ki so brez
Dobro in poceni
se kupuje v manulakturni trgovini A. & E. SKABERNE - Ljubljana, Mestni trg 10.
3'
strehe in vsega. Naselili so jih po šolah ter jim dele hrano iz vojaških kuhinj.
Tudi iz drugih držav z'asti iz Avstrije in Goriške prihajajo poročila, da je voda naredila ogromno škodo.
d Za poplavljence v Sloveniji, ki so bili prizadeti po zadnji povodnji, so vložili naši poslanci nujen zakonski predlog, da se vlada pooblašča nakazati poplavljencem v Sloveniji 25 milijonov dinarjev.
d Za prvo pomoč poplavljencem zlasti v Prekmurju in na Štajerskem je po posredovanju naših poslancev nakazal notranji minister 200.000 dinarjev.
p Srb je pljunil. Dr. Žerjav pripove-iuje v Domovini, da je dal citati »Kmetski list« nekemu Srbu, ki je ogorčeno pljunil in meni], da je toliko in takih sirovosti težko najti kje. No, kako bi ta Srb šele pljunil, če bi bral recimo samo — »Jutro«, ki je najbolj čifutsko-umazan list na Slovenskem.
d Zanimivo otroško povest s slikami začnemo prinašati prihodnjič. Zgodba je polna smeha in burk, a vendar globoko vzgojna. Ne le otroci, ampak tudi odrasli jo bodo radi čifali.
d Pucelj za drage vžigalice. Vsakdo ve, kako so vžigalice drage. Tega ne občutilo samo kadilci, ampak še boli revne družine. V odseku finančnega odbora, ki razpravlja, koliko carine se naloži na kako blago, ki pride iz tujine, ie raj poslanec Pušenjak govoril za znižan ;e carine na vžigalice, da bi postale cenejše. — In kdo je glasoval proti temu? Proti so bili srbski radikali, hrvatski radičevci in slovenski poslanec Pucelj. — Samostojni kmetje naj si debro ogledajo tega svojega »prijatelja« kadar spet pride k njim.
d Vrnitev Slovencev ir. Sibirije. Kakor poročaj(TTTeTgta^'. IvJi, ip te dni dospel v Belgrad iz Sibirije neki vojni ujetnik Slovenec, po imenu Jerebič iz Rogatca. Je-rebič pripoveduje, da je v tistem taborišču, iz katerega je ušel, še 1500 naših ujetnikov in da se iim zelo slabo godi. Pravi, da ga je zelo iznenadilo, ko je prišel na našo mejo in slišal, da je to nova država Jugoslavija, o kateri da naši ujetniki v Rusiji še nič ne vedo. V sibirskem taboru postopajo z u jetnici zelo strogo; obdelovati morajo zemljo, za kar dobivajo hrano in obleko. Nastanjeni pa so po barakah po 30 do 40 mož skupaj. Nedavno so straže ubile več ujetnikov, ki so poskušali ubežati. Jerebič pripoveduje tudi, da so jim ruske oblasti izjavile, da jih tako dolgo ne bodo izpustile in poslale domov, dokler Jugoslavija ne prizna Rusije, oziroma sovjetske vlade.
d Odločen nastop. Ne dolgo tega, ker jo šli zastopniki naše narodne skupščine v /.meriko na zborovanje državnih zbornic vseh držav. Ob tej priliki so zastopniki nase države obiskovati tamkajšnje jugoslovanske naselbine. Prirejali so se sprejemi in pojedine. Toda katoliških Slovencev ni bilo nikjer zraven. Sedaj pojasnjujejo to svojo odsotnost. In sicer pravijo: 1. ker ni bilo v zastopstvu nor^iue skupščine nobenega Slovenca, 2. ker slovenski jezik v ameriškem jugoslovanskem poslaništvu popolnoma prezirajo, 3. ker se je z ameriškimi Slovenci, ki so bili poleti v domovini, »d sirani oblasti skrajno čudno postopalo 4'
(Žalostna gora!), 4. ker jugoslovanska vlada zapira katoliške šole v Jugoslaviji in 5. ker je jugoslovanska vlada preganjala amerikansko katoliško časopisje, ki je med vojsko toliko storilo za jugoslovansko propagando. Ja en odgovor in moški!
d Kmetje! Noben naš zaveden somišljenik naj ne bo brez koledarja naše Kmet-ske zveze. Za leto 1928 je izšel v posebno lepi obliki. Vezan je v celo platno in ima fin pa;ur. Prinaša poleg navadnih koledarskih stvari mnogo tabel in člankov. Pride-jan je tudi papir za razne zapiske. Cena je ista kot druga leta, 10 Din. Povprašajte pri zaupnikih na deželi, ki so ga dobili v razprodajo, takoj po njem. Zaupnike-razpro-dajalce pa prosimo, naj nam takoj pošljejo po položnici denar, ki so ga prejeli. Vsak takoj na delo! — Če bi koledarja kie ne megii spečati, vrnite nam ga tak oj. Kdor ga še želi, naj piše dopisnico na naslov: Jugoslovanska kmetska zveza, Jugoslovanska tiskarna, Ljubljana.
d Čudno umevanje. Iz nekega kraja na Dolenjskem nam poročajo: Na občino jc prišlo meseca avgusta vprašanje, a'i jc v občini kaj tobačnih nasadov. Ker tobačnih nasadov v občini sploh ni, saj skoraj tukaj noben človek tobačnih rastlin n!ti nc pozna, je župan kajpada sporočil na srezko poglavarstvo, da v občini tobač. ih nasadov ni. Slučajno pa je v nekem vrtu finančni organ našel par rastlinic. Te dni pa pride na žunana cd finančnega ravnateljstva v Ljubljani obsodba, da mora plačati kazen, takso in zapor, oziroma zopet denarna kazen, ker je naznanil, da tobačnih nasadov v občini ni. Razglaša številke nekega srbskega zakona iz leta 1890. in »Uradni list« iz leta 1920. V »Uradnem listu« pa stoji samo, d a se zakon iz 1. 1890. razširja na celo državo. Kako naj župan pozna srbski zanon'iz'l. IfcVvA k'r» -mj, župan pogleda v vsak vrt svoje občine? ATi se naj par rastlinic, ki so se zasejale sam Bog ve odkod, o katerih še gospodar ni vedel, smatra za nasade ali ne? Končno, ali je župan na srezko poglavarstvo prav poročal ali ne?
d Nov gerent v Trbovljah. V Trbovljah je imenovan za gerenta g. Gustav Vodu-šek, šolski ravnatelj v pokoju.
d Odkod denar? V Belgradu je znašal proračun leta 1919 — 16 milijonov Din, za leto 1925 pa 252 milijonov.
d Dijaški štrajk. Povodom protiitali-janskim demonstracijam v Zagrebu, ko so demonstranti zažgali italijansko zsatavo, so zaprli nekaj akademikov. Nato so stopili zagrebški in ljubljanski akademiki-dijaki v štrajk in niso tri dni prišli nič v šolo. Zato je bilo tri dni na obeh univerzah čisto tiho.
d Knjige Družbe sv. Mohorja so doti-skane. Družba jih je že začela razpošiljati, in sicer v sledečem redu: Dobijo jih: 1. Krška škofija, 2. Italija, 3. Amerika, 4. ostale jugoslovanske škofije in razni kraji, 5. La-vantinska škofija, 6. Ljubljanska škofija. Kot redno izdanje dobi vsak član: 1. Koledar za leto 1926. 2. Slovenskih večernic 78. zvezek: V graščinskem jarmu, povest, spisal Fr. Jaklič. 3. Božji mejniki, povest, spisal Ivan Pregelj. 4. Apostoli Gospodovi (II. del). 5. Travništva II. in III. del, spisal inž.
Jakob Turk. — Za doplačilo pa še dobijo: 6. Poljudno kemijo, spisala dr. A. Rata>o in Fr. 1'engov, ter 7. Solnce in senca, poljudne obrambno razprave o katoliški v
d Za zvezo Slovenije z morjem. Pri vladi so se zgladili prejšnji teden o*., ,> slanci iz Slovenije za zgraditev železnice Ljubljana—Sušak, ker je sedanja pro:-a čt z Karlovac predolga. Povedali so vladi, da Italija leiuo zasluži oil Slovenije, ki mora izvažati preko Trsta in Reke, 156 milijonov dinarjev, nova proga pa bi stala 170 milijonov — torej bi bila žc v prvem letu skoro plačana. Vlada je pokazala umevanje za ta predlog.
d 9(10 družin brez stanovanj. V i.jnb-ljani so družine, ki so brez stanovanj, na-rastle od 700 do 900.
d Ponarejeni dvodinarski novci. — V prometu so se pojavili ponarejeni dvodinarski novci. Barve so i^te kakor pravi, samo malo debelejši in težji so in vrhu lega imajo na robu in po sredi vidno črto, po čemer se spozna, da so vliti v modelih iz mavca.
d Jaslice vseh vrst za dom in cerkev iz vsake tvarine so na oc;Ied v trgovini K. T. D. (Ničman) v Ljubljani poleg Jufo 'o-vanske tiskarne. Od najnižje cene 5 Din in naprei.
d Koledar Jugoslovanske kmelske zvezo za leto 1926 na j kupi gotovo vsak knr t. Ločite pa dobro naš koledar od nasprotnega, ki ga je izdala njihova »Kmetijska matica ' . Naš se pozna po lepši in močnejši vezavi in fineišem papirju.
d blagoslov Radičeve seljačke republike. V Slavoniji je zadnje čase nastal cel pokret za selitev v Brazilijo. Ljudje prodajajo svoje imetje kar povprek, da se morejo skupno seliti, za zelo nizke cene. Vendar pa ni mnogo kupcev. Kdor ima kaj denarja, nr>re poceni dobiti lepa posestva. Te dni se bo vas Mačkovec skupaj izselila v Brazilijo. Kot vzrok za izselitev navaj;:'o previsoke davke, '-aterih ne morejo o pravem ča-^u plačevati.
<1 Nesreča. Dne 8. novembra okoli 10. ure dopoldne se je dogodila na prelazu žel. proge v Zapricah nesreča, ki bi imela lahko žalostne posledice. Kmet R. iz Rodi o je peljal s konjem čez proc;o ravno v trenutku ko se izza plota prikaže vlak. Konj je bil že čez progo, voznik pa je prestrašen planil z voza. Vlak je zgrabil voz, ga tiral s konjem vred kakih 8 metrov s seboj iu zvrnil oboje v meter globok jarek ob progi, ter se na to ustavil. Razun strtega voza ni bilo druge nesreče.
d Umrl je v ljubljanski bolnici benefi-ciat v Vogljah pri Kranju, g. Matija Okorn v 51. letu starosti. Bil je celo svoje življenje bolehen in se vedno boril z boleznimi. Končno je podlegel. Večni pokoj njegovi duši!
Smrtna kosa. V Mekinjah pri Kamniku je dne 13. novembra umrl v visoki starosti g. Franc Plevel, zvest pristaš SLS. Bil je mož starih, kremenitih načel, globokoveren, neustrašen, do skrajnosti značajen. Globino iu velikopoteznost njegovega srca so poznali zlasti oni, ki so v potrebi potrkali na njegova vrata.
d Od vojaške prisege v smrt. Iz Luč na Štajerskem nam »poročajo: Pri nas so
bili sklicani na vojaško prisego obvezane! iz treh občin: Luče, Solčava in Ljubno. Med obvezanci je bil tudi Janez Robnik, j), d. Strugar, posestnik, gostilničar in trgo-\ec v Raduhi 24. Ker se je po prisegi še nekaj časa zamudil tukaj, je moral ponoči proti domu. V temi je padel v deročo Savinjo ter vloni). Našli so ga drugi dan malo pod vasjo mrtvega. Bil je poštenjak, vljuden in postrežljiv mož. Pokoj njegovi dušil
d Dragi čevlji. Finančni organi so prijeli te dni na Sušaku neko elegantno damo, ki so jo že dolgo sumili tihotapstva, do živega pa ji niso mogli. Prišla pa je na pošto z velikim paketom in *to priložnost so finančni organi izrabili in zahtevali, da paket odpre. V paketu je bilo 10 parov čevljev italijanskega izvora. Ker elegantna ti-hotapka ni vedela povedati, kako je prišla do teh čevljev, so jo obsodili na 12.000 dinarjev globe.
Avto padel v prepad. Te dni se je z avtom odpeljal s Cetinja v Južno Srbijo, kjer se je hotel na eliti. kiret Savič. Z njim se je vozila cela njegova družina, broieča sedem članov. Na nekem ovinku med Ceti-nVm in Andrijcvico je odpovedala zavora in av'o je trečč'1 lf> metrov globok prepad. šofer, Savič in njegov vni^ so ostali na m-v tu mrtvi, ostnli so bili poškodovani.
d Tatovi. V noči od petka na soboto (M. t. m.) so tatovi obiskali trgovino Ljud-sk° gosoodarske zadrug? v Zagorju ob Savi. Vlomili so skozi okno na zadnji strani. Odnesli so razne manufaktun v vrednosti 12.000 Din. O tatovih ni nobenega sledi', če bi kdo ponujal sumljivo h'ago v prodajo v bližnji ali daljni okolici, se prosi, da ga javite orožniltvu.
d Krvav roparski zločin v Aleksincu.
V	noči ra 9. november so udrli v Aleksinac štirje oboroženi roparji. Vlomili so v trgovino Katarine Jovanovič in odnesli blagajno na svoj voz. Ropotanje voza je privabilo na mesto nočnega stražnika Bakoviča, godca Prankoviča in policaja Kostiča. Dasi sta bila prva dva popolnoma neoborožena, so se vsi trije takoj vrgli na roparje. Toda roparji, ki so bili po številu in orožju močnejši, so oslali zmagovalci. Ubili so vsa tri nasprotnike in odpeljali bi a trajno iz rresia.
V	nekem zatišju so potem blagajno razbili in si prilastili gotovino v znesku nekaj nad R000 dinarjev. V mostu so odkrili zločin šele naslednje julro, ko so našli na trgu ubite, nočnega stražnika, policaja in godca. Domnevajo, da je zločin izvršila roparska družba, ki ima na vesti podobne krvave razbojniške čine v Mladenovcu in drugod po Šumadiji.
d Zdravje. S 1. januarjem bo izšel kot samostojen list zdravstveno - poučni mesečnik »Zdravje«, ki je dosedaj izhajal kot priloga »Preroda«. Kakor v prvem letu svojega obstoja, bo tudi zanaprej prinašal aktualne članke o naših zdravstvenih razmerah in potrebah. Kakor doslej, bo širil pouk o osnovnih pojmih higijene. V poljudni obliki bo dajal nasvete in navodila za pravilno hirijensko vzgojo ter nauke za zdravo življenje. List bo obsegal 32 strani, cena mu bo letno 30 Din oziroma polletno 15 Din, je torej najcenejši mesečnik, kar je pa mogoče izpeljati le pri obil-Nadaljevanje sloj v naslednjem Btolpcu pod £rto.
p Dr. Korošec v Hercegovini. To nedeljo je imel dr. Korošec v Mostarju v nabito polni dvorani shod. Zborovalci so dr. Korošcu navdušeno pritrjevali. Prihodnje dni bo imel shode po vseh važnejših krajih Hercegovine.
p Ljudska stranka na Češkem je pri nedeljskih volitvah v državni zbor znatno napredovala. Natančnejše številke, ki nam danes še niso točno znane, prinesemo prihodnjič.
p Upokojen veliki župan. Vlada je upokojila zagrebškega velikega župana, ki je radičevec, ker ni dovolj strogo nastopil proti demonstrantom ob priliki protiitali-janskih demonstracij.
p Radič zopet na dilci. Radičevci so z velikim veseljem naznanjali vesoljnemu svetu, da je prosvetni minister Vukičevič zato odstopil, da napravi prostor Radiču. Pa glej jo smolo! Za zastopnika minbtra za prosveto je imenovan minister vere Mi-šs» Tri fu n ovir pristaš protipašičevske stru-je. Kakor radikali iz Radiča norce brijejo, v resnici presega že vse meje.
p Kako poroča »Kmetski list«. Da se . Kmetski list« v vsaki številki zaletava v SLS, smo navajeni. Ker mu vse skupaj ne pomaga toliko kot p. ičku, ki bevska v luno, mu navadno ne odgovarjamo. Tudi danes mu ne bomo odgovarjali, opozoriti hočemo samo našs bralce, s kakimi sredstvi delajo liberalni listi proti na5i stranki. Neki pisatelj je v »Socialni misli« napisal članek, v katerem riše težke razmere našega kmeta. »Kmetski list-r pa zavije, da trdi naša stranka, "da našemu poljedelstvu ni nobene pomoči več, da je treba zidati fabrike, v katerih bo naše kmetsko ljudstvo delalo kot navaden mezdni delavec, popolnoma odvisen od tujega kapitala/; — Nikjer ni no govoril ne piial neben član naše stranke takih besed, pa pride takle list in si na celem izmisli neka', samo da bi mogel udrihati po SLS. l až je bila vedno orožje vseh svobodorriselcev.
p Nova blamaža. Naša zunanja politika jo vedno večkrat zavozi. Baš ta teden jo je zopet izkupila pri Vatikanu, pri papežu. V Rimu je namreč zavod sv. Hiero-nima za vzgojo jugoslovanskih duhovnikov, zlasti Hrvatov. Zavod je čisto cerkven. Sedaj je papež odstavil ravnatelja, ker so leta ni mogel in ni hotel sporazumeti s Hrvati ter nastavil drugega. Sedaj pa naše svobodomiselno časopisje vladno in nevladno žene strašno gonjo, da papež nima pra\ire svojevoljno nastavljati ravnatelja, dasi je to po pravilih zavoda čisto nesporno papeževa zadeva. Vatikan se seveda za tako pihanje ne zmeni. In tako smo s svojim vpitjem tam, kjer je najmanj umestno, zopet za eno blamažo bogatejši.
nem številu naročnikov. Naročnike sprejema Uprava lista »Zdravje«, Ljubljana, Higienski zavod kraljevine SHS._
PRI NAKUPU BLAGA Be pripor*«« K. BUTNEB, nasl., VRHNIKA
. . I'<aša vlada se opravičuje pred Italijani. V ogorčenju, ki je vsled italijanskega nasilja nad tržaškimi Slovenci, izbruhnilo po vsej naši državi, so v Zagrebu študentje zažgali italijansko zastavo in so na stanovanju italijanskega konzula razbili okna. Vsled tega je italijanska vlada zahtevala j od naše vlade zadoščenja. Po naročilu našega zuna: jega ministra je moral nato naš rimski poslanik ponovno k Mussoliniju, prosit oproščenja. Obljubil mu je, da bodo krivce zagrebških demonstracij strogo kaznovali. In res je naša vlada držala besedo. Takoj jc dala zapreti študente, ki so seži-gali italijansko zastavo in razbijali okna j ter odstavila je zagrebškega velikega župana. Italijani se pa radi svojih nasilstev seveda niso opravičili. Korajžni Radič k vsemu temu molči iti molči tudi k temu, da je vlada prepovedala spominske prireditve ob priliki petletnice, odkar se je v Rapallu podpisala pogodba, s katero so bil odtrgani naši primorski bratje od nas.
Preiskava radi nameravanega atentata na Mussolimja, Vse policijske in druge oblasti so na delu, da odkrijejo vse podrobnosti zarote zoper Mussolinija. Kot vodje zarote navajajo poslanca Zanibonija, ki ga imajo seveda zaprtega in generala Canello. Oba nameravajo postavili pred vojno sodišče in jih bodo sodili po vojaškem zakoniku, ki predvideva za take slučaje smrtno kazen.
Voiitve na Čehosfovaškeip, V nedeljo 15. t. m. so se na Čehoslovaškem vršile volitve v poslansko skupščino in senat. Volilna borba je bila silno ostra. Za zaupanje ljudstva se je potegovalo 31 strank s 3531 kandidati, ki so kandidirali za skupščinske poslance, za senat pa je vložilo liste 23 strank s 1540 kandidati. Torej je strankarska razcepljenost v Čehoslovaški še večja, k?kor je bila ob zadnjih volitvah pri nas. Kakor so pri nas vse stranke najbolj napadale našo stranko, tako je tudi tam vsa gonja naperjena proti čehoslov. lidovi (ljudski) stranki, ki je poleg Hlinko-kove slovačke stranke edina braniteljica krščanskega ljudstva. Nasprotniki si izmišljujejo vse mogoče bajke o duhovnikih, samo, da bi pred ljudstvom očrnili stranko, ki je pod vodstvom ministrov Šrameka in dr. Dolanskega vedno nesebično in pošteno služita narodu in državi. Toda, ka-kr vse kaže, bo ta stranka izšla iz volilne borbe ojačena in se že liberalci boje, da ne bi bil bodoči ministrski predsednik msg. Šramek. — O izidu volitev bomo poročali prihodnjič.
Sofijski župan umorjen. V Bolgariji so umori še vedno na dnevnem redu. Nedavno je bil umorjen Cankovov brat, ki je bil eden izmed socialističnih voditeljev. Te dni pa je neki oficir umoril sofijskega župana. Res, nesrečna deželal___
d Novo sredstvo, ki podaljša življenje vsem ljudem brez razlike je dognal neki zdravnik. Ob prehlajenju je predpisal redno pitje »Buddlia« čaj in dosegel je uspehe.
n Prosvetna zveza v Ljubljani vabi zastopnike društev in knjižnic na XXVIII. redni občni zbor, ki se vrši 26. nov. 1925 v dvorani akademskega doma, poleg hotela Union. Zastopniki morajo imeti s seboj pooblastila od društva, ki ga zastopajo. Dan preje, 25. nov. se vrši Prosvetni tečaj s sledečim sporedom: od 10—11: Kmetska stanovska in delavska stanovska izobrazba; predava g. Gabrovšek. Od 11—12: Delo prosvetnih referentov in vzgoja voditeljev za društva; predava g. I. Tomažič, župnik. Od 2—3: Ljudske knjižnice in čitalnice; predava g. Poznič. Od 3—4: Društvo in družina; predava g. Jeraj, prof. iz Maribora. Zvečer ob 8 se vrši slavnostni Krekov večer v proslavo 60 letnice njegovega rojstva. Večer je zamišljen kot IV. Prosvetni večer, s primernimi deklamacijami, godbenimi in pevskimi točkami. Slavnostno predavanje ima dr. Basaj. Predavanje bodo pojasnjevale skioptične slike. — Polovična vožnja je dovoljena in velja od 22. novembra do 29. novembra 1925.
n Orlovska ekspozitnra v Novem meHtu priredi štiri dnevni tehnični tečaj, na katerega naj pridejo okrožni načelniki Obvezen je pa tečaj tudi za srenjske in odsekovne načelnike novomeškega okrožja. Tečaj se začne 19. novembra ob 8 zjutraj v Šmihelu pri Novem mestu. Dne 24. novembra ob 8 ee istotam prične tridnevni tehnični tečaj za na-raščajske vaditelje, na katerega mora priU po en okrožni vaditelj vsakega okrožja, udeleže na jse ga pa tudi srenjski in odsekovni vaditelji. Okrožja, srenje in odseki naj skrbe za udeležbo in naj takoj poročajo na ek»po7ituro število udeležencev. Odbor.
n Orli in Orlice v Predosljih prirede 22. novembra ob četrt na štiri v Društvenem domu v Prrdosljih telovadno priredilev s sledečim sporedom: 1. Kralj Matjaž (Alegorija). 2. Pro6te vaje članov (odsekovne). 3. Pesem Orličic (deklamacija). 4. I'roste vaje Članic (krožkove). 5. Pesem Maka-bejskih bratov (deklamacija). 6. Govor 7. Pota Orličev (deklamacija). 8. Tam nad jezerom (Simbolična vaja članov. Odsekovna.) 9. Oj Doberdob (simbolična vaja članic, krožkova). 10. Skupina. 11. Brez zajtrka. (Šaljivi prizor.)
n V nedeljo 22. novembra ob 8 popoldne vpri-fcori orlovski odsek na Ježici veseloigro v 3 dejanjih »Križarska vojna«. Prijatelji smeha in vesele zabave najvljudneje vabljeni. Bog živi! Odbor.
n V četrtek 19. nov. t. 1. na sv. Elizabete dan bo glavni občni ibor kamniškega prosvetnega okrožja ob 2. pop. v Kamniškem domu. Dnevni rod: 1. Citanje in odobrenje zapisnika zadnjega obč. zbora; 2. poročila odbornikov; 8. poročila društvenih zastopnikov; 4. poročilo preglednikov; B. volitve odbora, 2 preglednikov in 3 članov razsodišča; 6. predlogi odbora in društvenih zastopnikov. — Vsako društvo mora poslati vsaj enega eastopnika. Važne zadevel
n Borovnica. Katol. prosvetno društvo priredi v nedeljo, dne 22. t. m. ob 8 popoldne gledališko predstavo »Rena«. Prijatelji poštenega razvedrila Iskreno vabljeni.
n Katoliško prosvetno društvo v Borkah pri Vrhniki priredi v nedeljo dne 22. t. m. igro v petih dejanjih: »Živa pokopana«, tn sicer ob 15 in ob 19. Okoličani, pridite in poglejte zanimivo igro,
n Št. Jakob ob Sari. Tukajšnje Prosvetno dru-Stvo ponovi v nedeljo dne 22. novembra ob 8 popoldne v društvenem domu igro >Na dan sodbe« ter šaljivi prizor »Junaki«, Prijatelji poštene zabave vabljeni.
n Stenski koledar iz Amerike. Kdor bi želel Imeti velik, 20 palcev širok in 28 palcev dolg stenski koledar, vsak mesec z drugačnimi slikami in velikimi številkami, ga lahko naroči takoj v Ljubljani pri Josipu Grošlju, uredništvo »Slovenca«, ali pa pri gospej Ceciliji Novak, Novi Udmat 8, pošta Nadaljevanje glej v naslednjem stolpcu pod črto.
6'
JURKLOŠTER.
(Šolska drva.)
Dno 8. novembra jc imel tukajšnji občinski odbor sejo. ki jo bila radi baje ogromnega računa krojnega šolskega sveta precej burna. Še istega dne so sc slišali iz ust nekaterih, zlasti pa v neki gostilni precej ogorčeni izrazi, ki so za našo šolo vse prej kot laskavi. Opazka: »Vemo dobro, kam zgine toliko drv« ter pomenljivo pomenkovanje gotovih oseb je za šolo skrajno žaljiva. Radi tega bi bilo v interesu učiteljstva, da bi se v prihodnji soji občanski odbor obvestil, »kje« in »koliko« si je kupil posamezni učitelj drv za lastno uporabo v letu 1925, oziroma ima že preskrbljonih za zimo 192(5. Na U način se je na neki šoli gotovim obrekoval-eem za vselej zavezal jezik in to naj se stori tudi pri nas, ker potem bodo vsi prepričani, da se porabi vso kurivo, ki stane res ogromno vsoto, le ia šolske razrede. Sicer pa je krivda, da morajo Jur-kiošterčani plačevati za drva tako ogromne davke, drugod, ker v celi občini težko najdeš koga, ki bi prodal šoli drva kar najceneje. Cerkvi in šoli bi se lahko tudi kaj žrtvovalo.
RIBNICA.
(Nubirka za Jugoslov. Matico.) Najboljši odgovor na zadnja italijanska nasilja so dali naši zavedni Ribničonje, ki ho v nedeljo, na dinarski dan podružnice Jug. Matice, darovali za naše nesrečne zatirane brate 829 Din. V trgu samem se je nabralo 657 Din, po okoliških vaseh pa 162 Din. Hvala darovalcem in požrtvovalnim nabi-ralkam in nabiralcem! — Odbor podružnice Jug. Matico.
IZ SV. KRI2A PRI KOSTANJEVICI, (Povodenj in drugo.) V noči od 11. do 12. t. m. jo med bliskanjem in gromom celo noč lilo. Posledice tolikega deževja so se pokazale precej zjutraj. Okrog 7. ure je začel naraščati potok Sušira, ki teče skozi Šutno in Sv. Križ. Naraste! je do pol tretjega metra visoko. Voda je drla še po cesti do pol metra. Tako j« bila vas prerezana v dva dela. Barbčevo brT je odneslo, Maroltov most pa so priklenili z verigami. 2ivino in prašiče so odvedli ljudje v višje ležeče kraje. Nekod še niso mogli iz hiš. Gledali so ie na peči, če so v dobrem stanja, da bo treba bežati gori. ali pa na dile. V nekem kraju pride voda kar v peč.
Moste pri Ljubljani. Omenjenima lahko plačate naročnino po 18 l'in za komad in koledar Vam bo poslan iz Amerike od tirme A. Grdina in Sinovi. Kdor ima svojce v Ameriki, naj jim piše, da mu obenem eošljo Grdinov koledar ali pa naj sam piše in pošlje 18 Din na naslov: A. Grdina and Sons 6019 St. Clair Ave, Cleveland Ohio, Amerika.
n Županstvo občine št. Rupert pri Mokronogu razglaša, da se v Št. Rupertu zopet oživijo in vpeljejo živinski sejmi za govedo in prašiče. Prvi tak sejem se vrši v pondeljek 23. novembra.
n Škotja Loka. Dne 25. novembra, na dan sv. Katarine, se vrši vsakoletni sejem za živino in poljske pridelke. Ker je ta semenj eden največjih v letu se opozarjate kmetovalci škofjeloškega okraja, da priženete vso za semenj namenjeno živino ta dan v Školjo Loko. Pripeljite pa tudi svoje poljske pridelke, zelje, krompir, sadje in drugo, ker boste le v Loki lahko in tudi najdražje prodali ter zamudili nafmanj na času. Vabite se pa tudi mesarji in drugi kupci od blizu in daleč, da obiščete ta dan semenj v Škofji Loki, kjer boste lahko najugodneje kupili živino in poljske pridelke
d Zaupaj in vedi, da je dobra kakovost pravega gospodinjskega mila >Gazela< do-gnana stvar. Stotisočem je neobhodno potrebno, zato se ga poslužuj tudi Ti!
d Priporočamo preizkušeno Hočevarjevo aromatično železnato tinkturo zoper slabo prebavo tn za oslabele. Steklenica 20 Din. Od 3 steklenic dalje razpošilja samo lekarna Hočevar, Vrhnika.
Take povodnji ie ne pomnijo dvajset let. V Šutnl so imeli vodo v par kleteh do stropa, kjer jo baje nekje postavila rolo kad zelja na glavo. Po trauii-kih jo dosti peska. Ta dan je bil semenj v Bnfied vasi. Pravzaprav se ni vršil, ker je bilo lc malo ljudi, kakih 20 glav iivine in par trgovcev t tapr-timi š;anti. Z drugo strani je tudi Krka pokaiala svojo moč. Od Cerltelj ob Porošici in Bušeči vasi, kakor jezero. Dobro vsaj, da se je vse vršilo po-dnovi. Ponoči bi bilo precej strahu. — Tovornike vabimo, naj se kaj oglasijo po naših goricah. Dobijo dosti dobrega vina. — Central zem tudi pri nas kaže svojo moč. Davkov nikoli dosti, med ljudmi pa pemanjkanie denarja. Oo bo šlo tako naprej, zlezemo do ušeg v dolgove in pridemo na rob gospodarskega propada.
BLOKE.
(Odpis dohodnine.)
Poslanee Sernec je 31. maja pisal ministru financ ratli odpisa davkov onim, ki so bili spomladi v Matuljah po uimi težko prizadeti. Ministrstvo p» mu je odgovorilo, da niso oškodovani prijavili fko-de. Županstvo na Blokah je poročalo, da na Blokah ni l,ilo prošenj za odpis dohodnine. Ker ni bilo prijav, oziroma ker jc žunanstvo poročalo, da ni nihče prosil ta odpis dohodnine, pravi ministrstvo, da ni zakonske podlage za odpis davkov. — Malo več bi se ie mogli oškodovanci potruditi za prijave, ('e je županstvo kaj zanemarilo, naj Bločanl sami presodijo.
GORICE.
(Delo v društvu.)
Naše prosvetno društvo je priredilo dne 25. oktobra Koroški dan s sledečim sporedom: Petjo koroških pesuvi, dve deklamaciji in predavanje f. g. Ant. Jermana, kaplana ii Kriiev, ki je pojasnil pomen koroškega dne in opisal krivice, ki se gode našim bratom v Korntanu. Za Jugoslovansko Mar tieo se je ob tej priliki nabralo 173 Din. — Dne
22.	nov. ima naše društvo svoj redni občni zbor in predavanje č. g. prof. Watzla iz Kranja: o dolžnostih in delu društvenikov v prosvetnem društvu. — Dobili bomo nove kulise ki jih pride slikat dne
23.	nov. slikar Franc Merčun iz Bišč p. Domžale. Prva vprizoritev z novimi kulisami bo mladinska igra »Teta iz Amerike« in obisk Miklavžev z« naše malo.
IZ DOBRNICA.
(Povodenj.)
Poslodice dolgotrajnega jesenskega deievanja tudi pri nas niso izostale. Voda je poplavila precejšen del našega rodovitnega polja in sili ponekod celo v hiše. Po nekaterih vaseh ie več ni mogoč« priti iz ene hiše v drugo. Iz kleti morajo ljudje umikati krompir, korenje, repo itd. Največja škoda je seveda na polju, ker bo ozimina pod vodo vsa pognila, tako bo jesensko delo popolnoma zastonj in bo treba nadomestiti b spomladno setvijo. Najbolj so prizadet vasi: Gorenja vas, Dobrniče, Preska, Artmanja vas Korita ln Vrbovcc.
ŠT. JERNEJ NA DOLENJSKEM.
(Društveno delo.)
Pričela se je zopet gledališka sezona. To jesen smo vprizorili dve igri: »Lumpacij Vagabund« ter »Mlinar in njegova hči«. Ker je zlasti poslednja ljudem ugajla, jo na splošno željo v nedeljo 22. novembra ponovimo. Vstopnice se dobijo v predpro-daji v konzumnem društvu. — Z redno telovadbo smo tudi pričeli. Fantovski naraščaj teloradi ob nedeljah od 9,—10. nre, gojenkc po 10. maši, Or-lice po litanijah, člani pa ob torkih zvečer. Ker jo danes orlovska organizacija tista ,ki nudi mladini poštenega razvedrila, izobrazbe duha in srca in
ae Imenuje tina rajava kotenina, Izdelana lz najboljšega ameriškega bombaža — Po trikratnem
pranju postane snežno bela V zalogi pri A. & E. SKABERNE — Ljubljana, Mestni tr< 1®'
0 varuje pred razuzdanostjo ln podivjanostjo, i&to
jozivaino starše, da vplivajo na svoje otroke, da pri »topijo k orlovski erganizaciji. Dober, pošten, nepokvarjen fant je v veselje staršem, pokvarjen in izprijen pa je nesreča za vse. Koliko pa orlovska organizacija koristi vojakom, vedo povedati Orli-vojaki ki pišejo, da se imajo ravno orlovski organizaciji zahvaliti, da so bili obvarovani raznih klofut in udarce". Ln potom krščanskih organizacij bo postala naša mladina tako, kakor je bila pred vojsko. Bog iivi! — Odbor.
BEGUNJE PBI LESCAH.
(Razno.)
Tukajšnje gasilno društvo si je v zadnjem času kupilo tudi novo brizguluo, katera pa bo šla v l'od-goro. ker jih je oplašil zadnji požar, fte danes se nc ve, kdo da je zazgal. Nekateri hndomušneži pravijo, da skoro gotovo iskra od novovpeljano elektrike, kar pa seveda ne bo res. — Dežuje pri nus v malih presledkih skoro ves teden in so tudi vode vsled tega močno narastle.
OSILNICA.
(Občinske volitve.)
Komaj ie ni nikoli zajca ujel. Gospodarska stranka ga je pa pri nas vendar-le tri
občinskih volitvah 25. oktobra. Pa tudi_ ko-n.a>. Dobila je 9 odbornikov od 17. Pa še te le i.ato, ker po čudnem slučaju niso bde druge liste vse med seboj vezane. Pa to ni za li .cralce nobena pridobitev. Zakaj od 95 glasov Gospodarske liste je nad dve tretjini naših prav od očnili pristašev, dočim so glasovi diugih list, 95 po ilevilu, vsi last SLS. Gospodar ka stranka ie ta uspeh dcsejMa. kerse je nosilec Gosoodar-ke liste resno dogovarjal za vstop t našo siranko in je šel prav v vsako hišo povečat, da ie za SLS in da io bo pod-p ral. Naši pristaši, ki so ga voli'i, so trdno prepričani, da bo be::edo drža'. Dr. Sajov*c mu re sirer baje brzo'avno čestita! in fa navdušil, češ: »Le tako napre;.« Pa bo dr. Sajo-vic opeharjen. — Toli hvalisane zmage, kakor io raz<Ma*a »Jutro« za liberalce, v resnici n>-k'cr ni, ker ie večina odbora v taberu SLS. Tistim pa, ki ne morejo razumeti, kako je ( ospodarska stranka dobila večino, povemo, da 'e "-krivnost ta, ker fe glavarstvo volitve preložilo od 13. oktobra na 25. oktober in to brez tehtnega vzroka. Zp!-a-' gerent kandidatnih l®«t pred obiavo ne bi bel smel v-ar:ati glavarstvu v popravek, in če 'ih je že poslal, bi . K'e moraie biti takoj no isieta potu vrnjene. Pa vmes vtičejo nekega sli"?o, da je zakasnil o^-tajo v popravek pos'ane kandi']at"e liste na pršto, da je prek a si o bila objavljena/
Največja izbira
vsakovrstnega sukna in hlačevine za moške obleke A & E. SKABERNE — Ljubljana, Mestni trg 10.
Varno naložite svoj denar v
ifzajemni posojilnici
v Lubljani, poleg hotela,Union*.
Obrestovale nalugodneie.
Posojila proti vkniižbi na posestva, proti poroštvu i. t. d.
Zakaj sadje gnije.
Vsi rastlinski in živalski proizvodi so bolj ali manj nagnjeni k pokvarjenju. Zlasti sadje in skoro vsi drugi vrtni pridelki, ki imajo mnogo vode in nekatere redilne snovi v sebi, se kvarijo na ta način, da g n i j e j o. Vsakdo pozna gnila jabolka, hruške ali kak drug sadež. Malokdo pa ve, odkod gniloba na sadju in na drugih pridelkih in kako se je ubranimo.
Gnitje ni nič drugega nego razkrajanje rastlinske snovi, nič drugega nego razpadanje dovršenega rastlinskega proizvoda. Toda to razkrajanje in razpadanje se ne vrši kar samo od sebe in brez vzroka, kakor preprosti ljudje navadno mislijo. Povzročajo ga temveč silno majhna, z golim očesom nevidna živa bitja, ki jim pravimo glivice in ki se naselijo izvečine iz zraka na živila. Tu se potem neznansko hitro širijo in nmože in s svojimi pretankimi, nitkam podobnimi koreninicami, preraščajo dotičui sadež ter uporabljajo snovi — zlasti sladkor in beljakovine — za svoj razvoj. Obenem pa proizvajajo razne zoprno dišeče in neokusne snovi, s katerimi odganjajo druge njim podobne razjedalce, pa tudi človeka. Gnilo jabolko izpremeni barvo, dobi neprijeten vonj in grenak okus, da ga ne mara niti človek niti žival.
Istočasno ko se glivice širijo s svojimi koreninicami po plodovih, rode na površju some, ki je tako drobno in lahko, da kot nevidni prah plava po zraku. Pravimo mu t r o s. Tros se nahaja prav povsod v neizmernem številu. Zlasti mnogo ga je v zaprtem, zatohlem zraku, v prahu, po shrambah, ua orodju itd. Jako je trdoživ in odporen. Ne ugonobi ga ne moča, ne suša, ne vročina, ne mraz, niti razni drugi zunanji vplivi.
Da pa moro tros vzlcaliti in da morejo glivice uspevati — torej razkrajati sadje, potrebujejo zadostne vlage in toplote. Ako jim manjka teh dveh pogojev, sicer ne od-mrjejo, ampak njihovo delovanje se ustavi, gnitje preneha, dokler se razmere za njihovo življenje ne izboljšajo.
Iz navedenih podatkov iz življenja gnilobnih glivic prav lahko posnamemo praktična pravila za varstvo pred gnilobo.
1. Z a t i r a j m o glivice in ovirajmo njih širjenje, kjerkoli in kadarkoli se nant nudi prilikal V sadovnjaku ne trpimo po tleh gnilega sadja. Otresimo in sklatimo z drevja vse gnile plodove, ki so obviseli po vejan (mumije)! Prav tako ali pa še bolj važno je, da sproti odstranjujemo vse nagnito in gnilo sadje iz shrambe in da pod nobenim pogojem ne trpimo gnilobe po posodah in na kupih v shrambah in okrog hiše. To so prava pravcata vzgajališča za gnilobne glivice. Pa ne na gnoj z gnilim sadjem, ampak v — ogenj! V shrambah preganjamo gnilobne glivice s čistoto in zračenjem. Kjer je vedno vse čisto, pomito, pometeno in kjer je vedno Cist zrak, tam ni mnogo glivic in zato tudi ne gnilobe. Huda sovražnika gnilobe sta apno in pa žveplo. V shrambah, ki so večkrat prebe-
ljene in kjer včasih zažgemo žveplo, glivice nimajo obstanka.
2.	Skušajmo sadje obvarovati pred glivicami na ta način, da shranjujemo samo popolnoma zdrave plodove, ki nimajo ranjene kože, ali ki bi bili sploh načeti. Sadjo je od narave precej zavarovano pred gnilobo, kajti na zdravi koži, ki je prevlečena z nekako voščeno prevlako, tros ne more skaliti. Toda vsaka najmanjša ranica zadostuje, da glivica požene svoje kali v meso in gniloba je tu. Ne brišite sadje, ker s tem odstranite naravno obrambeno sredstvo s kože. Odstra-njujmo pa iz sadne shrambe takoj vse nagnito sadje, ker gniloba se jako hitro širi z bolnih na zdrave plodove.
3.	Ker pa trosov gnilobnih glivic tudi z največjo pazljivostjo nikdar ne bomo popolnoma zatrli, skušajmo vsaj ovirati delovanje glivic na ta način, da branimo sadje v prostorih, kjer ni preveč vlažno in kjer je kolikor mogoče hladno. V suhem zraku se glivice ne morejo razvijati — sadje ne gnije. Prav tako popolnoma preneha njihovo delovanje pri toplini dveh do štirih stopinj nad ničlo. S primernim zračenjem se toplota sadne shrambe zlasti v zimskem času prav lahko tako uravnava, da se gnitje prepreči, pa sadje vendar ne zmrzne.
Ko bi se ravnali po teh migljajih, bi rešili na tisoče kilogramov dragocenega sadja, ki vsako zimo zgnije po sadnih shrambah. To pa ne velja samo za sadjo, ampak z a vsak pridelek, ki je nagnjen k gnilobi.
Gospodarska obvestila.
DENAR.
g Vrednost denarja dne 10. t. m. Vrednost našega dinarja na svetovnem trgu je precej stalna. Tako je veljal na borzi v Curihu naš dinar 9 centimov 20 stotink, na katerem stanju se nahaja že precej mesecev. Na domačih borzah v Zagrebu in Belgradu so inozemski demr plačevali po teh-le cenah: 1 angleški funt šterling 274 Din, 1 ameriški dolar 56 45 Din, 1 nemška marka 13-45 Din, 1 švicarski frank 10-90 Din, 1 avstrijski šiling 7 98 Din, 1 francoski frank 2-30 Din, 1 italijanska lira 2-28 Din, 1 češka krona 1'68 Din, 1 bolgarski lev 0-42 Din, 1 rumunski lej 0-26 D, 10.000 mažarskih kron 7"9& Din.
CENE.
g Cene zlatu In srebru. Zlato in srebro stane v dinarjih: fino zlato 1 kg 37.800 Din, 1 kg finega srebra 1215 Din, 1 kg 80odstotnega srebra 1012 Din.
g Madžarska in ustalitev valute. Kakor poročajo iz Budimpešte, je madžarski finančni minister predložil parlamentu zakonski načrt o novi madžarski zlati edi-nici, ki naj se imenuje »pengo«. Pengo )e razdeljen na 100 garasov (grošev).
g Tržišče jajc. Nakupne cene so: v Sloveniji 1.50—1.60 Din za 1 jajce s v Backl 1.35-1.40 Din, v Srbiji 1.40-1.45 Din za komad. Na drobno se v Sloveniji proda-
|ajo jajca po okrog 2 Din za komad. Dovozi so spričo pozne jeseni majhni. Povpraševanje na naših tržiščih je precejšnje, medtem ko je iz inozemstva malo povpraševanja, posebno ker je na mednarodnih tržiščih mnogo ruskega blaga.
g Mesne ceno v Ljubljani. Za 1 kg govejega mesa so bile določene te-le cene: 15—19 Din, jezika 18—19 Din, vampov 18 ('o 10 Din, loja 7.50—10 Din, telečjega mesa 17—20 Din, jeter 25—30 Din, svinjskega mesa 20—27.50 Din, pljuč 10 Din, slanine 22.50—29, masti 30—31 Din, šunke 35 do 37 Din.
g Ljubljanska blagovna borza. Vse tu navedeno blago se je prodajalo oziroma kupovalo na ljubljanski blagovni borzi po cenah na debelo za cele vagone, deloma postavljeno v Ljubljano, deloma naloženo na vagon na nakladalni postaji. Pšenica bačka na bački postaji 242 Din, pšenica prekmurska na nakladalni postaji 272 Din za 100 kg; ajda domača, naložena na slovenski postaji, 265 Din za 100 kg; proso
Erekmursko na nakladalni postaji 215 Din. oruza stara, naložena v Novem Sadu, 165 Din, na sremski postaji 175 Din, koruza, umetno sušena, naložena v Vinkov-cih, 145 Din, oves, dvojnorešetani, naložen na slavonski postaji, 170 Din, enak oves, postavljen v Postojno, 200 Din, otrobi, drobni, postavljeni v Postojno, 170 Din; fižol, beli, banatski, v vrečah po 100 kg, postavljen v Postojno, 273 Din, fižol, rjavi, enako 260 Din, fižol, ribničar, v Ljubljani 300 Din, prepeličar 300 Din, mandalon 350 Din; krompir, beli, franko prekmurska postaja 72 Din za 100 kg. Seno, sladko, stisnjeno, naloženo na štajerskih postajah 75 Din za 100 kg, polsladko 60 Din; slama 50 Din.
g Položaj na žitnem tržišču. V zadnji dobi je žitna kupčija v glavnem neizpre-mcnjena. Ker vlada na svetovnih tržiščih zastoj v cenah, sc tudi naše tržišče ne more popraviti. Za izvoz prihaja pri nas vpoštev edino umetno sušena koruza, in to v malih količinah. Izvaža se v Avstrijo, Italijo in bližnje kraje Bavarske, Cena novi koruzi je dalje nazadovala. Promet s pšenico je zelo slab, izvoz malenkosten. Po rži in ječmenu ni povpraševanja. Oves se v večjih množinah zahteva, zato mu je cena čvrsta. Nekaj več prometa je v beli moki, ki se tudi izvaža. Po otrobih se malo povprašuje; cene padajo. Promet s fižolom je tudi omejen.
g Tržišče z lesom. Kupčija z lesom se ie ne more prav dobro razviti, četudi se opaža nekoliko zboljšanja. Na ljubljanski blagovni borzi se je zadnje dni prodajal razne vrste les, postavljen na mejo (kjer ni to drugače označeno), in sicer za 1 kubični meter raznih vrst in mer po teh-le cenah; trami 390 Din, hrastovi hlodi 480 Din, jelovi hlodi na nakladalni postaji 225 Din; brzojavni drogi (smreka, jelka, bor) od 8—10 m dolžine na štajerski postaji 230 Din, breza od 10—30 cm, od 2.50—6 m dolga, na štajerski postaji 275 Din, jelove deske, 4 m dolge, raznih debelosti, III. vrste, konično rezane 445 Din, paralelno rezane 480Din na štajerski nakladalni postaji; remeljni, 4 m dolgi, ostrorobi, na štajerski nakladalni postaji 520 Din. Bukova
drva, suha, na nakladalni postaji, za 100 kg 19 Din. Bukovo oglje, postavljeno v Postojno, 95 Din za 100 kg.
ŽIVINA.
g Živinske cene v Ljubljani 14. t. m.
Za 1 kg žive teže se je plačevala razna živina: voli prvovrstni 9.25—9.50 Din, voli rejeni 8.75—9.25 Din, vprežni voli 7.50 do 8 Din, biki prvovrstni 8.75—9.25 Din, biki rejeni 7.25—7.75 Din, krave debele 8.25 1 do 8.50 Din, krave rejene 7—7.25 Din, krave klobasarice 4—4,50 Din, telice de-, bele 8—8.50 Din, teleta težja, debela 11 do 11.25 Din, teleta lažja 9.25—10 Din, teleta zaklana 13.50—14.50 Din, prašiči špeharji 14.50—15.50 Din, peršutarji 11 do 11.50 Din, zaklani prašiči 15—16 Din, banaški špeharji prvovrstni 16.75—17.50 Din, navadni 16—16.50 Din. — Ker se je izvoz živine nekoliko zmanjšal, so cene živini in teletom ponovno popustile. Tudi kupčija s prašiči se ne vrši tako gladko in živahno, ker je trg prenapolnjen in tudi južno deževno vreme zmanjšuje ceno, obenem pa se več blaga ponuja kot prejšnji teden. Kakor kaže, bodo cene šle še nekoliko navzdol, dokler se zopet izvoz ne poživi.
g Živinske cene v Maribora 10 t. m. Prignanih je bilo 11 konj, 12 bikov, 130 volov, 421 krav, 7 telet, skupno 581 glav. Povprečne cene za kilogram žive teže so bile: debeli voli 7.75—8.75, poldebeli 6.25—7.50, vprežni voli 6.50—7, biki za klanje 5.75— 8.25, krave za klanje 5.50—6.25, plemenske krave 4.50—5.50, krave za klobasarje 3.75 —4.25, breje krave 4.75—5.50, mlada živina 5.50—8.25. Prodanih je bilo 196 glav, od teh 19 za Avstrijo, 16 za Italijo. Mesne cene v Mariboru so: govedina 10—19 Din za 1 kg, teletina 12.50—20 Din, sveže svinjsko 22.50—30 Din za kg.
g Nazadovanje živinoreje v Jugoslaviji. Iz statističnih podatkov živinoreje je razvidno, da ta panoga v naši državi zelo nazaduje. Srbija je pred vojno izvažala letno i 150.000 kosov žive živine ter mesnih izdelkov v vrednosti dveh milijonov zlatih dinarjev, dočim se je sedaj iz cele države ! izvozilo komaj okrog 86.000 kosov. V pro-šlem letu je morala Jugoslavija celo uvažati mast. Kot eden glavnih vzrokov tega pojava se smatra nezadosten pridelek koruze v poslednjih letih, odnosno dejstvo, da se je lanski obilna pridelek koruze rajši izvozil, | ker se je izvoz boljše izplačal kakor uporaba zrnja pri živinoreji.
RAZNO.
g Kmetijska podružnica v Trbovljah. Malo je dandanes kmetijskih podružnic, ki bi razvijale tako živahno delovanje kakor trboveljska, ki ji načeluje g. Kolenc. Pa tudi večina odbora je zelo pridna in delovna, | kar je pokazala že s prireditvijo živinske razstave. Sedaj je odbor te podružnice razpisal nagrade za zboljšanje hlevskih pro-; štorov, gnojišč in gnojničnih jam. Kdor želi dobiti tako nagrado, se mora že sedaj prijaviti in opisati kake poprave namerava izvesti. Nagrada se bo pa določila Šele tedaj, ko bo poprava izvedena in ocenjena po posebni komisiji, določeni od kmetijske podružnice. Sedaj gre za to, da se živinorejci
tamošnjega okoliša v čim večjem številu prijavijo za te nagrade. — Prihodnje leto namerava podružnica zopet prirediti razstavo za plemensko živino: bike, krave in telice. — Pripoznati se mora odboru, ki je bil izvoljen pred nekaj meseci, da je delaven in se zaveda svoje naloge.
g Stanje posevkov oktobra 1925, leta. Po poročilu kmetijskega ministrstva je bilo v oktobru t. I. splošno stanje posevkov, ki so bili jeseni posejani, odnosno, ki še niso bili spravljeni, dobro. Žetev turščice je bila končano. Pridelek je zelo dober. Trgatve v vinogradih so bile zaključene. V severnih pokrajinah je pridelek slabše kakovosti, ker je tekom dozorevanja grozdja bilo hladno vreme. Vinogradi, v katerih so se trgatve vršile kasneje, so dali vino boljše kakovosti, ker je grozdje boljše dozorelo. Pridelek v Dalmaciji je dober, ven-dar slabši kakor lani. Stanje živine jebilo v tem času povoljno. Krme je bilo dovolj. Kužne bolezni so bile razširjene le v posameznih krajih.
Berite naslednje knjige.
»Skrivnost najdenke.« Povest. Spisal Reimmichl. Založila Jugoslovanska knjigarna v Ljubljani. Cena broširanemu izvodu 12 Din, vezanemu 16 Din. Ko so pred leti izhajale v »Domoljubu« Reimmichlnove povesti, so pričakovali naročniki list s tako nestrpnostjo, kakor nikdar. Tirolski župnik Reimmichl ima za ljudski okus tako srečno pero, kakor malokateri pisatelj. Med najboljše njegove povesti spada brez-dvoma »Povest, najdenke«, katero naj si nabavi vsaka ljudska knjižnica in kdor želi čitati lepe povesti.
»Srbska začetnica.« Za Slovence priredil dr. I. P. Založila Jugoslovanska knjigarna v Ljubljani. Cena 12 Din. Namen knjige je v prvi vrsti seznaniti nas s cirilico, ne samo da se naučimo čitati, tiskano in pisano cirilico, temveč da nas uvede knjižica tudi v začetno umevanje srbohrvaškega jezika. Omejuje se na najbistvenejše razlike med srbo-hrvaščino in slovenščino.
»Zgodovinske anekdote,« Zbral dr. Vinko Šarabon, I., II. in III. zvezek. Založila Jugoslovanska knjigarna v Ljubljani, Cena I. in II, zvezku po 16 Din, III. zvezku 12 Din. Skupaj vezanim zvezkom 60 dinarjev. Anekdote so poučne in zabavne, kratke dogodbice, ki so se povečini v resnici dogodile in značijo v svojem jedru kako posebno lastnost, izreden nauk ali kako posebno duhovitost, izzvenijo pa navadno razvedrilno, šaljivo in zabavno. Vsakdo, ki čita anekdote pride na svoj račun. Resen mož in veseljak, izobražena dama, kakor prinrosta žena, mladenke in mladeniči, vsakdo dobi med anekdotami mnogo takih, ki mu bodo posebno ugajale in ki bodo uplivale poučno in blažilno.___
Vedno najnovejše
volneno blago sa ienske obleke in bluza A. & E. SKABERNE -r Ltabljana, Meitni trg 1&
GOSPDDIfHH
Varčna gospodinja pere samo z milom »Gazela«!
Vzgoja.
SOCIALNA VZGOJA.
Človek je družabno bitje, to se pravi, ne more živeti sam zase, ampak je navezan na ljjdi in stvari s/oje okolice od katerih prejema vsega potrebnega za telesno in dušno življenje. Ta odvisnost drug od drugega pa nam že zgodaj nalaga različnih dolžnosti, ki jih moramo izpolnjevati napram drugim, d?, jih v enaki meri izpolnijo ♦udi drugi nam nasproti.
Z eno besedo bi lahko imenovali te dolžnosti vse skupaj, z imenom ljubezen, medsebojna ljubezen, torej ljubezen do bližnjega, ki jo je Jezus postavil v isto vrsto z ljubeznijo do Boga. Ker pa je ta beseda tako širokega pomena in vsebuje toliko podrobnih dolžnosti, moramo le-te prav nadrobno ogledati, da bodo naše matere že zgodaj začele vzgajati socialno, t. j. v ljubezni do bližnjega.
Družabnost, t. j. skupno življenja zelo dobro upliva na razvoj duševnosti, zlasti čuvstvovanja. V občevanju z drugimi se zlasti lepo razvija otroška veselost, ki bi v samoti sploh ne prišla do razvoja. Saj vemo, kako Čmerni in boječi so zapuščeni otroci, kako nerazumni in sitni otroci -edinci. Prvo zadoščenje za svoj družabni nagon ima otrok v občevanju z domačimi: z materjo, očetom, brati in sestrami. Kmalu se pridružijo tem še drugi tovariši in soigralci. Otrok zdaj po svojem nagonu izbere take, ki odgovarjajo njegovim zahtevam. S tem napravi že prvi korak v družabno življenje izven domače družine. Skrbno materino oko čuje nad tem prvim otrokovim korakom.
Otrok v občevanju s svojo okolico vidno pridobiva, telesno in duševno, ker ga baš to vzdrži v trajni gibčnosti. Male otroške glavice so kaj iznajdljive, ko si pripovedujejo svoje načrte; vsak si izmisli kaj novega in zato je igra tako živahna in raznolika. V sobi, na dvorišču in na vrtu iznajdejo vedno kaj novega in pri tem ie uri opazovanje in presojanje. Bujna otroška lantazija ima sto in sto novosti ter dobiva od teh zopet nove hrane.
Kakor otrokova duševnost, pridobiva tudi otrokovo čustvovanje mnogo koristnega v občevanju z drugimi. Boječi otrok postane med pogumnimi tovariši tudi sam pogumnejši, mehkužen in občutljiv osramočen. Trmoglavcu se okolica kmalu upre in mora popustiti. Samoljubnež spozna morebni v krogu svojih tovarišev prvič, da ni cel svet samo zaradi njega ustvarjen. Hudobnega prepirljivca kratko-
PrlporoKa se manutakturna trgovina
R. Miklauc <„Pri Škofu"), Ljubljana
malo izključijo od svojih iger. — Na ta način ovirajo otroci sami marsikatero ne-uljudnost, pobijajo sebičnost, se u če lagoditi se vedno novim zahtevam. Spoznavajo pa tudi vedno bolj, kako so drug od drugega odvisni ter se vedno bolj uživ-ljajo v življenjsko skupnost, Čuvstvo prijateljstva požene že tu svoje korenine. So-čuvstvovanje v veselju in žalosti je kar splošno. Pri tem pa se goje same po sebi razne družabne lastnosti, ki si jih prihodnjič nekaterikrati ogledamo.
Kuhinja.
Sladko zelje na laški način. Na debelo zrezano zeljnato glavo popari, operi v mrzli vodi in skuhaj napol v slani vodi. Kuhano odcedi in stresi v kožico, v katero si dala par žlic olja in nekoliko drobno zrezane čebule. Olje mora biti mrzlo. Posodo pokrij in duši približno 1 uro, Prideni tudi strok strtega češnja s soljo in ščep popra, Prilij par žlic juhe in par žlic zribanega parmezan sira. Daj kot prikuho na mizo.
Kostanjev pire kot prikuha. Skuhaj primerno množino kostanja. Skuhanega olu; I in pretlači. V kožici razbeli surovega masla, stresi pretlačen kostanj in praži približno toliko časa, kot se praži krompir, Nazadnje prideni par žlic vina. Ta prikuha se da h kotletom in divjačini.
Koštrunovo meso. Pol kilograma ko-štrunovega mesa popari in potem *olij z mrzlo vodo, da mu odvzameš neprijeten duh. Deni v lonec in prideni srednje debel koren, osnažea in na male koščke zrezan, potem srednje debelo kolerabo podzemlji o ali (rumenj kolerabo) in eno srednje debelo repo, oboje na koščke zrezano. Po-ter.i še prideni par listov zelja zrezane .la na debele rezance. Vode nalij toliko, da je zeljenja/a in meso pokrita. Po enournem kuhanju prideni še par debelih, olupljenih in nu kose zrezanih krompirjev. Radi bo-ljega okusa prideni še malo kumine, lor-barjev list in vejico šetraja. Kuhaj še pol ure in jed je gotova. Zelenjavo stresi v skledo, meso razreži na kose in položi po zelenjavi.
Vrt.
Prezimovanje vrtnic. Čimbolj žlahtna je vrsta vrtnice, tembolj je občutljiva proti mrazu. Za zimo potrebuje varstva, odeje, da ji mraz ne pride do živega in je ne uniči Ker so vrtnice različne po obliki, zato je njih zavarovanje za zimo tudi raz ično, Grmovke pokrivamo z listjem ali slamo. Vrtnice piramidne rasti obvezujemo, viso-
kodebelne pa obvezujemo, zakopujemo v
zemljo in jih pokrivamo. Čas spravljanja vrtnic za zimsko spanje ne sme biti pred drugo polovico meseca novembra, zakaj 4-5 stopinj R jim nikakor ne škoduje, še celo koristi jim, kei jih spravi v stanje počitka in jih utrdi, da lažje prczuaijo. Pre-zgodaj spravljene k počitku dalje poganjajo in zato ze o oslabe. - Gimovkam po-
strižemo rogovilaste izrastke, ostrižene veje in vejice položimo na tla in jih obte-žimo z lesom, opeko ali kamenjem. Potem jih pokrijemo z listjem, slamo, mahom, ža-govino ali z drugimi vrtnimi odpadki. Po vrhu naložimo vejevja in tjeinsem kamenja ali opeke, da veter ne odnese odeje, —> Vrtnice piramidne rasti najprej porežemo, potem povežemo s trtami. Okoli njih nataknemo količev, ki so nekoliko daljši kot povezana vrtnica. Med količe okoli pove-zanke natlačimo listja in vse skupaj povežemo v kopico, — Najboljša sprava za visokodebelne vrtnice je polaganje v zemljo in pokrivanje. Samo zamotane v dolgo slamo ali praprot v hudi zimi rade poze-bejo, zato sama zamota ni priporočljiva. Zakopavanje in pokrivanje napravimo takole: Odrezano od kola pomerimo, kam bomo položili koš ali krono. Tam skoplje-mo tako veliko jamo, da se spravi nekoliko obrezana krona noter. Nato nasujemo toliko lahke prsti, da je koš popolnoma pokrit. Na vse to pa namečemo še listja« slame, mahu, praproti ali kakih drugih vrtnih odpadkov. Da ostane položena vrtnica v legi, v katero smo jo dali, jo pritrdimo k tlom z lesenimi kavlji, ali pa denemo kaj težkega nanjo. Prstena odeja je za občutljiva plemena najboljša. Bolj trdne vrtnice pa lahko pokrivamo z gori imenovanimi tvarinami brez zakopavanja v zemljo. Miši so sovražnice vrtnic. Bodeče igle smrekovih ali brinjevih vej odganjajo take škodljivce, zato naj se tam, kjer se je bati miši, pokrivajo vrtnice s takimi vejami. Na opisani način vse vrtnice brez škode prestanejo zimo.
Pokončevanje škodljivih mrčesov.
3. Ščurek.
Prav kot uši in bolhe je ogaben Id nadležen tudi ščurek, povsod razširjeni kuhinjski škodljivec. Podnevu se skriva v špranjah in zidnih razpokah, zvečer pa, ko ugasne luč, prileze iz svojega skrivališča. Stikajoč za hrano, se loti vsega, kar je količkaj užitno ter onesnaži jedila, katera v neštetih slučajih tudi okuži. Tako prenaša nalezljive bolezni, predvsem tilus, grižo, drisko in kolero z raznašanjem strupenih bacilov. Loti se tudi usnja ter ga ogloda da škode.
Tudi ščurki se hitro razmnožujejo. Samica ne znese posameznih jajčec, marveč po več skupaj, ki so zavita v kožnato mrežico. Samci imajo krila, dočim jih samice nimajo.
Ščurke pokončavamo na več načinov. Ponekod jih lovijo v nalašč za to napravljene pasti, kamor jim nastavijo mleka, je-siha ali piva, ki jim diši ter ph privabi v prostor, iz katerega ne morejo iziti. Uničuje jih tudi boraks, zmešan z drobnim praškom za mrčes, kateremu pridamo nekaj sladkornega prahu. Ta zmes se dobro premeša in natrese v Špranje in razpoke, pa tudi po ognjišču in povsod tam, kjer se nahajajo ščurki. Bolj učinkovito je fosforjevo olie, ki ga dobimo v lekarnah. Vlijemo ga nekaj kapljic na košček sladkorja ter ga položimo na pripravno mesto. Z njim pa
moramo zelo previdno ravnati in pazil!, da po tem olju uničenih ščurkov ne pobirajo domače živali (kure, psi in mačke), ker se lahko zastrupe.
Izborno uničevalno sredstvo za ščurke je Sanitol, ki jih že v 3 do 5 odstotni razredčenosti takoj pomori. Priti pa mora z njim v dotiko ,ker ga ne uživajo in beže pred njegovim vonjem. To napravimo tako, da potom ročne brizgalke vbrizgamo tekočino v špranje in zidne razpoke, kjer za tre tudi njih zalego in tako prepreči nadaljnji razvoj.
Odpravljanje ščurkov z odnašanjem v sosednja bivališča sloni na ljudski vraži ter nima nobene resnične podlage.
Gospodinja, skrbi za zdravo
stanovanja!
Spet smo prišli v zimo z mrazom, vetrom in s snegom. Prva zahteva za naše stanovanje se ram zdi, da ga dodobra zavarujemo pred mrazom. V ta namen skrbno mašimo špranje pri oknih in vratih, da bi vendar ne prišel dober, sveži zrak da ras. In vendar »o celo poletje samevale naše »hiše« in mi smo bili ra prostem, na polju, na travniku, v gozdu in celo v nedeljo f-mo se ra bi potegnili na vrt v senco, kakor ?. t da bi sedeli in počivsli v hiši. j 1 a kako dobro .-.mo .se počutili celo poletje. j Zdaj raj pa kar naenkrat pogrešamo doli roga zraka!
Svež zrak ie za zdravje še bolj potreben kakor lira -a in kjer ga ni, tam tudi l iana človeku ne tekne. Ljudje, ki prebivajo v prostorih, kier je sprijen zrak, so bbdi in bolehni, čeludi irrajo dovolj živeža. 1 ? poglejmo naše ljudi, ki delajo v tovarnah!
I "ako pa se zrak spridi? Zrak se spridi, če dihamo v zaprtih prostorih. Z diha-n ;m se namreč porabi sveži zrak, na nje-govo me>to pa prihajajo iz pljuč strupeni plini, v katerih bi se človek zadušil, če bi so nabrali okoli njega v večji meri in bi jih moral dalje časa vdihavati. Zato moramo naša stanovanja pridno zračiti, to ie odpirati okna, da more sveži zrak prihajati v sobo, pokvarjeni pa odhajati. To stori gospodinja najbolje z:utrai pri pospravljanju, ker se čez noč zrak najbolj spridi. Zračiti pa je treba tudi večkrat čez dan, posebno pa še po jedi, da odide iz sobe tudi neprijetni duh po jedeh. Tudi zvečer je dobro prezračiti spalnico, ker je spanje mnogo prijetneje v čistem zraku.
Tudi pozimi ie zrak za naše zdravje prav tako potreben kakor poleti; zato se moramo tudi pozimi držati popisanih pravil za zračenje. V zimskem času je zrak v naših kmečkih hišah še prav posebno pokvarjen, ker vse tišči okoli gorke peči in prebije cela družina večji del dneva v hiši. Umevno je, da gospodinja pozimi ne zrači kar cele ure, ampak je za to zadosti le nekaj minut. Mnogo hitreje in bolje se prezrači, če napravimo prepih.
Za sveži zrak skrbimo tudi, da smo zelo snažni in ne trpimo v hiši ničesar, kar ne spada notri. Zelo važno je, da si cela družina redno preoblači životno perilo, da Nadaljevanje Rlej v naslednjem stolpcu pod črto.
BRF5ZB1
Protiversko časopisje.
Strup, ki počasi deluje.
V nekaterih krajih se dobe ljudje, ki uživajo strup kokain. Ima prijeten okus in trenotno poživi človeka. Posebna njegova lastnost je, da se ga človek tako navadi, da gi ne mere ve; opustili In konec? Strup mu uniči v par letih živčevje in največkrat je konec norišnica. — Nekaj enakega ie s tistim, ki bero svobodomiselno liberano časopise. Tak 3 prijetno piše, prinaša najbolj ostudno zgodSo v lepi zunanji ob ik: vse novice iz najurrazanejših hiš se zvedo iz takii listov. Zraven ra smeir? ti čaiopisi tis t;, s: pešteno žive in hodijo v cerkev. Ncrč*.. ■e o « iz duhovnikov, iz cerkvir.a eirec;-* is molitve, tu pa tanj pa tudi nzrav.-;;; povedo, da je krščanstvo — po n :.ictfr. — neumnost. Kdor ta struo uživa gi polagoma omami, se ga navad: in se u uca. In konec? Sovraž:l začre vse, kar je svetega, začne živeti kot tere v takih listih in nesrečen je nazadnje sam in drugi, ki jih pohujšuje.
Ali je to proti veri ali ne?
Če takemu časopisu rečete, da je brezverski, navadno to taji kot gad noge. Taji zato, da bi tiste, ki so napol omamljeni, lažje obdržal. Toda poglejmo, kaj pišejo, da smo ua jasnem, ali je to res proti veri ali ne. Par zgledov. Najbolj razširjeni svobodomiselni list je žerjavovsko »Jutro«. Letos 26. junija je zapisal ta list tako-le: »Bili so časi, ko je veljal nauk, da je človeku namen umreti in začeti drugo življenje, novo, posmrtno, ki je večno in ki je še-le pravo življenje. Šele v tem življenju je mogoče doseči blaženost, tu šele zavlada pravica. Pozemeljsko življenje se je smatralo le za pripravo za posmrtno življenje. — Danes spoznavajo vsi civiliziram ljudje te nazore kot veliko zablodo.« — Tu tedaj ta list proglaša za zablodo, za zmoto nauk Kristusov o posmrtnem življenju. Če je ta nauk zmota, potem je vsa vera neumnost. Pa bo še rekel tak list, da ne piše proti veri!
Drugi vzgled: Ko je bil v Ljubljani lansko leto Marijanski kongres, je isto »Jutro« zapisalo tako-le; »Ženska je dejansko najboljši objekt za ono slepo vero, ki lahko ustvarja ne le nebeško kraljestvo, marveč tudi kraljestvo tu na zemlji. Moški pa ve, ali pa čuti, da se je duh člo-
se v sobni in telesni toploti ne pari in ne kvari zraka.
Posebno škodljiva je v hiši vlažnost, ki povzroči raznovrstne bolezni, na katerih trpe pogosto odrasli in olroci celo življenje. Tudi za vlažna stanovanja je skoro edina pomoč, da gospodinja pridno zrači.
Skrbimo torej za dober zrak, saj je zastonj, da ne bomo iskale v boleznih, ki smo jih z malomarnostjo same zakrivile, dragih zdravil po lekarnah.
veštva že zdavnaj obrnil ob bogoslovja k znanosti, da se proti tradiciji razvija razum in proti razodetju opazovana resnica.« — Toraj duh človeštva se je obrnil od bogoslovja, ki uči verske resnice. Mo-škega, ki bi še veroval, smatrajo liberalci za nekakega tepčka. Vera je k večjemu še za ženske.
Taka je pisava tega lista. Mogli bi navesti še mnogo zgledov, za danes naj zadostuje. Ali more kristjan naročiti aii redno prebirati tak list? Katekizem uči pri prvi božji zapovedi, da je greh proti veri: branje in razširjanje protiversko knjig, časnikov in spisov«.
Fantovski večeri v pismih.
III. Nikar prezgodaj čez špago!
Čuden naslov, kajneda! Pa ti bo kmalu jasen, če se spemniš nekoliko tega, kar sva zacn ič govorila o skupnosti v družini in misliš pri tem na svoje življenje.
Rekla sva, da je družina skupnost očeta in matere, skupnost otrok in staršev, skupnost bratov in sester, skupnost življenja pod isto streho.
Najprej skupnost očeta in matere in to [>o volji božji. Kot tako jo torej moraš priznati tudi ti, priznati zlasti v tem pomenu, da se ukloniš volji svojih roditeljev v vseh stvareh, ki so po volji božji, da jih torej spoštuješ, ljubiš, ubogaš. — Toda zdi se mi, da se večkrat oglaša v tebi drug glas, ki dobi izraza v besedi, češ: »Kaj bi se vedno držal matere za kiklo. Dovolj sem star, dovolj sem poskusil pri vojakih ali celo v vojski. Nehajte s svojo starokopit-nostjo! Jaz že sam vem, kaj je prav; ni treba, da bi me še kdo posebej učil.« Morda še dodaš včasih ali celo večkrat svojim besedam poudarka z grdo kletvi jo ali pod io psovko tako, da oče ali mati res vtihnejo.
Nedavno je prišel k mani oče, čigar roke so se tresle od betežnosti sivih let liki listom na topolu, pa mi pravi: »Gospod, ali veste, kaj mi je rekel?« Vprašaje sem ga pogledal. Očetu pa so pritekle solze, debele kot lesnik, in kot otrok je zajokal, rekoč: »Dejal mi je: Ti prokleti starec hudičev!«
Fant! Ti izbruhi tvoje jeze imajo lahko v sebi nekaj zdravega; zato ne mečem z v.so močjo kamenja nate. Leta so namreč prišla, ko boš moral prej ali slej stopiti na lastno noge. Zato je pač umestno, da tudi sam sodiš, sam ustvarjaš, sam postajaš odgovoren za svoja dejanja. Zoriš, doraščaš iz fanta v moža. In prav to moraš vedeti, da šele zoriš, zrel pa še nisi. Kar pa zori, to še vedno potrebuje opore, potrebuje vrtnarja. Tudi ti torej še vedno potrebuješ kažipota, svetovalca, ki ti odpira pot v svet, potrebuješ prav v teh letih, ko vse vre v tebi, ko se ti ponujajo različni prijatelji, ko te mika in vabi svet s stoterimi vabami. In kdo naj ti bo vodnik in svetovalec, če ne po življen-skih skušnjah preskušeni oče in ra^Zato ne preveč proč od očeta in matere, ampak
ravno v teh letih še bolj v skupnost očeta lu matere.
Rekla sva dalje, da je družina skupnost staršev z otroci. Iz te skupnosti si ti pravzaprav prejel vse, kar imaš: življenje, zrav-je, stanovanje, vednost in znanje, dušne in telesne moči. Vse, kar imaš, so ti dali starši. Zopet pa je vprašanje, kako ti to star-šom vračuješ. Danes si že krepak človek in morda precej zaslužiš na en ali drug način ali pa, če imate doma dosti dela, odrineš pri svoji telesni moči za pet drugih pri delu. Ali pa to tudi storiš?
Žal, da se večkrat zgodi, da hoče ta ali oni fant še sedaj, ko sam služi, da naj ga mati redi, mu kuha in pere in sicer vse na stroške njenih bornih prihrankov, med tem ko hoče biti fant popolnoma neomejen gospodar svojega zaslužka. Tako se zgodi, da razmeče svoj zaslužek za potratno obleko, za cigarete, za godca in pijačo, za izlete in zabavo, med tem ko nima niti beliča ne za 6ol in petrolej, ne za moko in milo. In kolikokrat se zgodi, da doraščajoči fant skuša raztrgati skupnost s starši na ta način, da ob vsaki priliki grozi, da bo šel drugam delat in sebi služit.
Fant moji Tudi v teh tvojih težnjah je nekaj, pa le nekaj zdravega. Zdrava je namreč misel, da zgodaj začneš misliti na to, da boš moral prej ali slej biti sam svoj gospodar, da se toraj zgodaj učiš razpolagati s svojim delom in jelom in svojim zaslužkom. Prav je torei, da skrbiš sebi za obleko, da vlagaš v Čebelico, da si nabavljaš orodje in knjige, ki jih boš pozneje potreboval, da imaš izdatke za časopise, iz katerih črpaš svojo nadaljnjo izobrazbo, da se udeležuješ društvenih prireditev in izletov, ki te izpopolnujejo v dobrem pomenu besede; ampak vse mora biti po volji božji, torej tudi v soglasju s svojimi skrbnimi starši. Tudi v teh letih se moraš zavedati, da spedaš v skupnost svojih staršev, da torej k mizi, pri kateri obeduješ, prilagaš tndi svoj prispevek, bodisi z resničnim za-siužkoci ali resnim delom svojih rok, da moraš torej staršem, zlasti, če so v potrebah, pomagati in voljno prenašati njihove slabosti.
Iz življenja katoliških mož in fantov.
Nedavno je nekdo večkrat ranil 8 kroglo kitajskega maršala Sin-Vriu-Siang. Smrtno ranjenega so odnesli v najbližjo protestantovsko bolnišnico. Tu ga je obiskalo več prijateljev, da ga tolažijo. Med drugimi je prišel tudi katoliški zdravnik Hon-li-theng, ki mora na žalost ugotoviti prijatelju, da zanj ni več pomoči. Obenem je zdravniku tudi znano, da je žena ranjenega maršala umrla kot katolikinja in da maršal ni ravno nasproten katoliški veri. Vpraša ga torej, če morda ne želi tudi on kot katoličan umreti, kar maršal radevolje pritrdi. V ta namen začne zdravnik svojemu prijatelju tolmačiti glavne resnice svete vere, ki bo nujno potrebne za prejem sv. krsta. Med drugim mu tudi pravi: »Kajne, svojemu morilcu boš odpustil iz srca.« »Nikdar,« se odreže vmes brat umirajočega maršala. Tak-Sen zločin se ne sme ne pozabiti in ne od-
pustiti.« Umirajoči pa pravi: »Postati hočem kristjan in kot tak umreti; krščanska vera pa zahteva, da odpustimo vsako, tudi največjo krivico. Odpuščam torej iz vsega srca in prosim Boga, da tudi meni odpusti. Po teh besedah zdravnik krsti umirajočega, ki kmalu nato ves srečen izdahne.
»Saj je človek kakor jaz!«
Mejaša Janez in Blaž bereta grozdje, vsak v svojem vinogradu. Janez je zvest naročnik »Domljubov«, Blaž pa nepoboljšljiv bravec »Domovine« in »Kmetskega lista«. Pomenkujeta se o veri.
Blaž: Sicer je pa duhovnik človek kakor jaz.
Janez: Ohol
Blaž: Kadar mi govori o Bogu, nebesih, o sodbi, ne vem, čemu naj mu verjamem- 6aj je človek kakor jaz.
Janez: Ohol
Blaž: In kdo mu je dovolil ukazovati, naj 9torim to in opustim ono? Mar ni človek kakor jaz?
Janez: Ohol
Blaž: Najhujše je pa to, ker hoče, naj se mu izpovem. Čemu naj pokleknem preden, ki je človek kakor jaz? Zakaj naj povem svoje grehe človeku, ki ni boljši kakor jaz?
Janez: Ohol
Ko napolnita vsak svojo brento, jo ne-oeta v hram. Prišedši iz hrama, Blaž nekoga pozdravi.
Janez: Komu si voščil dober dan?
Blaž: Županu, ki gre merit neko pot.
Janez: Saj je človek kakor til
Blaž: Res; a je iz naše občine.
Janez: Kljub temu je človek kakor til
Molk. Blaž je v veliki zadregi. Krene v drugo smer.
Blaž: Si že dobil položnico za davke?
Janez: Že. Ne boj se: davkarija ne pozabi.
Blaž: Letos so mi za petdeset dinarjev zvišali davke.
Janez: In meni za osemdeset. Pa kaj to tebi?
Blaž: Kaj?
Janez: Od vseh poslancev na Kranjskem je glasoval za davke samo Pucelj, ki je človek kakor til In davkar je tudi človek kakor til Kdo naj prisili moža, kakor si ti, naj nese svoj denar v davkarijo, kjer so ljudje kakor ti?
Blaž: Če ne plačam, mi pošljejo bi-
Janez: Ki je človek kakor til
Zopet molk. Blaž je še huje v zadregi. Na cesti se zasliši voz.
Blaž: Zdravnik se nekam pelje.
Janez: Zdi se mi, da ni v trdni koži.
Blaž: Res je bolj bolan, ko marsikateri bolnik, ki ga kliče.
Janez: Bi ga ti tudi poklical, ako bi kaj
obolel?
Blaž: Seveda.
Janez: Bi mu 11 razodel svoje bolečine?
Blaž: Seveda.	.
Janez: In bi se ravnal po njegovih nasvetih?
Blaž: Seveda.	, _ _
Janez: Saj je človek kakor bi Bolj bolan kakor til
Blaž: Vraga! Kaj vendar hočeš s tistim »saj je človek kakor ti«?
Janez: Ponavljam samo, kar praviš o duhovnikih.
Molče odideta in nadaljujeta trgatev. Nenadoma se Blažu posveti.
Blaž: Janez, to pa ni vseenol
Janez: Zakaj ne?
Blaž: Zdravniku zato razodenem svoje bolečine, da me ozdravi. Pri tem mi je malo mar, če je sam bolj bolan kakor jaz.
Janez: In jaz se svojih grehov zato izpovem duhovniku, da mi ozdravi dušo. Pri tem mi je malo mar, če ima sam svoje grehe, da mi le moje odpustil
Blaž: In davkov ne dam davkarju, ampak državi I
Janez: In če živim, kakor duhovnik uči, ne slušam njega, ampak Boga!
Blaž: In če pozdravim župana, storim raditega, ker ima neko oblast.
Janez: In če jaz spoštujem duhovnike, jih zato spoštujem, ker so namestniki božjil
Znova kratek molk. Blaž je ves iz sebe.
Blaž: Ti si klerikalec! Ti si klerikalec!
Janez: Zmerjati znaš in psovati! Tega si se dobro naučil iz »Domovine« in »Kmetskega lista«, a pametno misliti ne boš nikdar znal, če boš take liste bral...
Peter.
Spisal Jonas Dahl. Poslovenil Al. PengaL
Zvečer smo prišli do najviše ležeče pristave v Dirdalu. Celo svetlo noč je bilo mnogo hruma na cesti. Kmetje, hiteči na šentjanžev sejem, so dohajali s tovornimi konji in prelagali blago na dolge vozove, ki so jih vzeli v najem, zakaj od tu dalje je peljala vozna pot. Bil je vroč poletni dan. Imeli smo voz, a bilo je prav tako slabo voziti se kot hoditi. Solnce je vroče pripekalo na gole pečine in vrtinci prahu so nasičali ozračje. Vsakokrat, kadar smo se peljali po najožjih mestih mimo prepadov, smo srečavali črede živine, ki so jih gnali na gorske pašnike, velike črede, ki so prhale in mukale, ovce, krave in napol divji konji, da smo le čudežno ušli nevarnosti, pahniti sebe ali druge v pretečo globočino.
Končno smo prišli do morskega obrežja, komaj je pravkar priplul parnik in zavil pristanišče v svoj črni dim. Zapazili smo mnogo ljudi na dolgi kameniti poti pod pečinami in pravtako mnogo na parniku. A nekaj težkega in temnega je ležalo kot breme nad vsemi in v vseh; nekaj, kar je napravilo žarečo tišino se neznosnejšo.
Slišali smo o tem. Strašen umor se je pripetil blizu našega mesta. Splošno znanega trgovca je nekdo zabodel z bodalom, med delom, pri belem dnevu, sredi mirnega mesta. Vsi so skrivnostno šepetali ali zrli na bleščečo gladino morskega zaliva in čim bolj se je na njej svetilo in iskrilo, tem bolj smo strmeli vanjo, dokler nismo vsled bleska zaprli oči in zasanjali.
Čez eno uro smo sedeli v resnem pogovoru na poveljniškem mostu. Saje so padale na nas in iz kuhinje v spodnjih prostorih ladje se je dvigal težak vonj in legal na prsi. Klobuke smo potisnih kolikor mogoče globoko na oči in se tiho pogovarjali. Govorili m o, ali je upravičena smrtna ka-
*en ali ne in več drugih stvari. In ker je
vsak navedel nekaj temnih slučajev, se je resnoLa, ki se nas je polastila, še povečala.
»In ti?« smo vprašali našega prijatelja, lastnika neke tovarne.
»Ah da,« je odgovoril, »tudi jaz sem že nekaj doživel, kar se je danes zopet oži-\ ilo v mojem spominu. Saj vam lahko povem.
Ko sem prevzel tovarno, je bilo razširjeno med delavci strašno pijančevanje, vsled česar je nastal pri delu nered in po hišah veliko [ omanjkanje. Najslabše pa je bilo, da je celo moj prednik zelo nezmerno živ el in tako še povečal z'.o.
Sklenil sem tedaj takoj izpočetka resno in krej.ko nastopiti in se niti za las umakniti težkočam, ki se mi bodo, kakor 6em že naprej vedel, stavile na pot.
Najprej sem dal razglasiti dolavccm svoj sklep. Vsakega, kdor se je upijanil, sem dan pozneje poklical v svojo pi arno in mu prijazno, a resno razložil, da bo takoj izgubil službo, če se še enkrat upijani.
Nekaj jih je bilo kmalu odpuščenih, in to je napravilo tuintam nekaj strahu, čeprav ne dovolj.
Kmalu je prišel zopet eden na vrsto in bil je moj najboljši in najmočnejši delavec, ki seru ga kedaj videl, in poleg tega priden in dobrega srca.
l>o]<:o sem ga imel v svoji sobi; prosil s^m ga in opominjeval, naj se varuje; povdaril pa sem, da bo prihodnuč odslov-ljcn, in hicer brez vsakega usmiljenja.
Tudi to ni pomagalo; Peter je padel ia bil odpuščen.
Prihodnji teden sem slišal, da pije bolj in bolj, in v kakšni revščini se nahaja ii.ua in dva majhna otročiča.
Nekega dne sem poslal družini dvajset kron; posledica je bila, da je prišla žena osem dni pozneje k meni in me goreče prosila, naj sprejmem njenega moža zopet ra delo. Rekla je, da je trdno prepričana, da ga morem le jaz rešiti; tako bridko je jokala, da bi se mi bilo kmalu omehčalo srce, a trenutek pozneje se mi je zdelo potrebno, da ostanem stanovitpn, če hočem doseči svoj cilj, in sem ji odbil prošnjo.
Ubožical lahko bi ji bil dal za vsak slučaj nekaj podpore, pa četudi se mi je smilila, vendar nisem zapazil, da je bila popolnoma obupana.
Odšla je domov; skuhala si je kavo s fosforjem in umrla.
Seveda me je vse to močno pretreslo; moja roka je bila vendar takorekoč zadnja, ki jo je potisnila v prepad obupa. Dal sem iz svojega žepa nekaj za otroke in iz tovarniške blagajne toliko, kolikor je bilo potrebno za pogreb.
Tako je preteklo nekaj dni, delo in pozabljivost sta blagodejno vplivala, da sem polagoma pozabil ta žalostni slučaj.
Nekega večera sem sedel v svoji pisarni, ki je bila na prostem za velikim skladiščem, kjer ni bilo v tem času nobenega človeka. Moje pisarniško osobje je tudi že odšlo, tako sem bil popolnoma sam.
Glasno je prištorkljal nekdo po stopnicah ,kmalu nato so se odprla vrata in Peter je vstopil tako hrupno, da mi je bilo takoj jasno, da je pijan. Tn vendar ne pre-5'
več: naglo in gotovo se je obrnil, zaklenil in iknil ključ v žep.
/sak klic po pomoči bi bil zastonj; oke anokoli je vladala smrtna tišina, le voda je šumela skrivnostno, bobnečo pesem. IVjoral sem premagovati strah, ki se ni zmanjšal, ko se je orjaška postava obrni'a proti meni ,šibkemu in slabotnemu možič-ku ,rekoč: »Bil si neizprosen napram meni — sedaj hočem biti jaz neiz; rosen napram tebi. Vzel si moji ženi življenje, in sedaj sem prišel jaz, da vzamem tvoje.<
Nato je potisnil stol k mojemu, položil svojo kot kovaško kladivo težko pest na moje slabotne rame in me potisnil nazaj na stol, se vsedel meni nasproti, mi ostro pogledal v obraz in rekel s pretečim glasom: j »Najprej napravi račun s svetom «
Ne vem, kaj je bilo, da me je pri zad-: njih besedah obšel svet mir; še sedaj ne vem. To pa vem, da sem odgovoril resno, brez strahu in mirno:
»Da, Peter, napraviva račun! Jaz l imam dobro vest; storil sem, kar sem sma-■ tral za svojo dolžnost, in — če hočeš imeti na vesti moje življenje, sem v tvoji roki in sedaj sem priprnvlen.«
Umoril 6i mi ženo,« je Peter zakričal, a niti glas niti pogled nista bila več tako gotova, kot pni.
~!)a sem storil to jaz? Čuj račun, Pe-i ter. oral sem držati red med svojimi delavci, vsled delavcev samih in vsled sebe. Najprej sem te ljubeznivo posvaril in potmi sem te le toliko kaznoval kot druge. Podpiral s^m tvojo ženo, ker nisi ničesar več za-lužil, pošilial sem tvojim otrokom denarja za obleko in preskrbel tvoji ubogi ženi, da je bi1 a dostojno pokopana, ko je umrla. Vem, da je to pred Bogom le malenkost, s katero se ne morem hvaliti, a vendar dokazuje, da sem ji lo dobro hotel.«
Skril je svoj pogled pred menoj in letnice so mu zatrepetale. Tedaj sem položil jaz roko na njegovo orjaško ramo in nadaljeval :
»Če je kateri izmed naju umoril tvojo-ženo, Peter, potem te mirnim srcem lahko vprašam, ali sem bil jaz ali ti? Nisem mogel in nisem smel ravnati drugače, pač pa, če bi bil ti drugače živel, bi živela ubožica še sedaj, ali ne?«
Pri teh besedah je skril Peter obraz v svojih velikih rokah in pričel močno ihteti. V svoji žalosti in pijanosti je ihtel dolgo, dolgo; prekinil sem ga in rekel:
»Peter, če imaš morilno orožje, daj ga meni!«
Iz žepa je potegnil železno kljuko od brusilnega kamna in jo podal meni. Nato sem ga potrkal po rami in rekel: »Vstani in odkleni vrata, Peter!« Storil je in v zadregi obstal pri vratih. Odslovil sem ga z besedami: »Pojdi mirno domov, Peter, in zahvali Boga, da nisi postal morilec. Zopet je zaihtel.
»Saj imaš še uboge, male otročiče, za katere moraš živeti. Jutri zvečer ob tem času prideš zopet lahko sem. Upam pa, da prideš trezen, in poizkusila bova postati prijatelja.«
Potisnil sem ga skozi vrata in še slišal, kako je omahujočih korakov šel po stop-njicah in dalje po peščenem dvorišču.
Potem pa, ko je vse utihnilo okoli m0. ne, po strašni duševni napetosti, sem se pričel tresti kot šiba na vedi, in nalo se io še eden vsedel, zakril z rokami obličje in zaihtel.
Ko sem prišel domov, sem povedni ženi o dogodku, ki sem ga doživel, in nisem mogel urugace,tekel sem v kuhinjo iu t,-;:o so vedeli drugi dan vsi ljudje, kaj se mi je pripetilo.
Prišel je večer, prisluškoval sem v svoji samoti, a Petra ni bilo. Nič 'Jr;!go;'a nisem slišal, kot večno enakomerno šumenje padajoče vode.
Tem varnejšega sem se čutil v svoji moralični premoči nad Petrom in sem šel takoj v temi v njegovo hišo. Smilil se mi jo. Bilo je daleč le pet minut, a hoditi sum n.o-ral več kot četrt ure, zakaj večkrat sem moral tipati pred seboj in hkati, ker ni bilo I nikake luči v njegovi hiši.
Končno sem našel vso, hišo, vrata ia kljuko ter vstopil; srce mi je močno bilo, bolj iz usmiljenja kot vsled straini, liilo 9 temno v sobi. Svetil sem z vžigalicami in videl strašno sliko popolnoma strte»a oiu-ta, dva shujšana, strada ioča otroka in onn-stošen dom. Peter je ležal v postelji, z zlomljeno nogo. Njegova štiriletra hčerka je so dela ob negovi strani in mu daiala ved > iz majhne skodelice, in naimlai i, dve M star, ljubek otročiček, je ležal lačen in kričeč na očetovi postelji: »Lama, mama '
Vtaknil sem vžigalice v žep, govoril z otrokoma, kolikor mogoče prijazno in jima obljubil, da prinesem še tisti večer jedil in pijače. Potem sem napravil račun s Petrom, ki je ležal potrt od strahu in sramote in skrbi. Priznal je, da je bilo žganje njegov* poguba in mi je prisegel, da ga ne bode pil nikdar več. Več tednov je ležal; skoraj vsak dan sem ga obiskal v spremstvu svoje žene, ki je pomagala v marsikateri stvari. Oni trije pa so postajali vedno bolj veseli in prijaznejši do nas in mi do njih. Ko je Peter zopet ozdravel, sem ga seveda zopet sprejel v službo. Saj sem čutil: ni pravila brez izjeme.
Predstavil sem ga delavcem in jih spomnil, kako trdo je bil Peter kaznovan, in da je bila kazen, ki si jo je sam naložil, veliko resnejši opomin zanj in za vse, kot moja. Peter je s svojim trdim a dobro, rč-nim obrazom resno pritrjeval, in solze so mu tekle po razoranih licih v črno, skuštrano brado.
Enajst let je preteklo in on še zdaj drži svojo obljubo.
Ičfta CD fsnf za P° BoHCu, star 14 do 16 lote OG Idili let, ki ima vcsel;c do( io-veje živine (za kravarja). - Naslov: Ivan KUR*IT, valjčni mlin — Domžale Stev. 31.	7,33
Menjalnica Reichep S Turh
Ljubljana, Prešernova ul ca št. 44
kupuje in prodaja vse vrste valut kakor tudi srebrne krone po najugodnejših cenah. — Prodajajo se tudi srečke Državne razredne loterije.
Bazno.
Dojenčki. Lani je umr-
,o na ,Japonskem l,3f0.000 dojenčkov, 50.000 več kakor leta 1023. Zlasti velika je umrljivost v velikih mestih, kjer ni skoraj nič nlra'stvenih iiaprav.
Najstarejši zdravnik na
jvpt I. To je bil menda e"ipčan Jem-Hetep, ki je živel okoli 4500 let pred Krist' sovim rojstvom. Bil je zelo spoštovan, njegov prob je p°le£ kraljeve piramide, po smrti so ga po božje častili. 4<X)0 let so i|i njegov spomin in veliko bolnišnic je bilo i> c nanih |)o njem.
sii-tniii. >7elo mi je žal, 'Ia ne morem nič več r. '■ •■ narediti < je rekel sodnik obtožencu. — jllvaia lepa, gospod sodnik, pit !et Ittti že po-poVoma zadosti.c
Paprika Dežela paprike je Oirska. Letos so jo napravili 160 vagonov; ->0 jih porabijo <lomn, 120 jih .a izvozijo.
•;slol»lia točka morja. Po iela 1^95 je veljala za n," globljo točko morja v ,nn severovzhodno od Japonske, S515 ni pod morsko gladino. Tedaj so dobili še frlobljo točko pri otočju Tonga, vzhodno od .Avstralije, 9427 m. Kmalu za njo je pri^ia 9f!"(i m ploboka točka severno od ' vstralije, pri otočju Ma-riani. 1're«! par leti so pa II;rili globok podmorski areJi pri otočju Filipini, :iio ml Japonske, ki se-!>780 m globoko, l.eta 923 je bil na Japonskem ani hudi potres, ki je rav gotovo tudi morsko Ino ob japonski obali te-Ijitn spremenil. Kajti etos je tam neka japon-:i vojna ladja izmerila ibino 9917 m. Še 53 m, a imamo globino 10.000 netrov. Najvišja točka na :emlji je pa vrh gore Iverest v Himalaji, 8882 etrov.
Kako merimo globino
morja, in ko se je ustavil, inula, odkar so našli Amerikanci nov način, kako se meri globina norja. Dosedaj so jo me-fili s takozvanim lolom. To je železna ali svinčena utež, pritrjena na močni tiči. Lot so spustili na dno oiorja, n ko sc je ustavi, to vedeli, kako globoko e. To merjenje je bilo J »30, zamudno in težavni posebno še pri veli-ih globinah. Sedaj pa »erijo z zvokom ali gladiti. Zvok napravi na selilo v zraku 333 m, v 'odi pa 1500 m. Če pod »do ustrelim, gre pok na se strani, tudi na dno »orja. Tam se odbije in "de nazaj. Na ladji ima-' dve pripravi; z eno ;r6'jajo, druga pa zazna-luJ0 nazaj prihajajoči 'j>k. Ce pride zvok v 1 »undi nazaj, ja morje
Patrick A. Seehan:
Noalag
Povest irskega dekleta.
»Kes,« sem dejal, »natakar je sicer dober človek, razen če se napije limonade, ki mu ne prija, ker ima, kakor pravi, slab želodec in mu je zdravnik naročil, naj se varuje vseh sladkih reči. Toda meni se zdi bolje — če Vam smem svetovati — da poskrbite za kako žensko roko, ki Vam bo nekoliko očedila, Vam postregla z zdravili itd.«
»Da, to sem tudi sam mislil,« je rekel. »Pa glejte, jaz bi nerad razžalil te dobre ljudi,« — te besede so pokazale, da je plemenito mislil in čutil — »ker so na svoj poseben način prav pr jazni z menoj. In potem, Vaše ljudstvo, dragi gospod župnik, ni popolnoma... kaj naj rečem ... ni zadosti vajeno ...«
Slutil sem, kaj misli, nisem malo vzkipel.
»Kar se tega tiče,« sem dejal, »Vam morem preskrbeti tako spretno in snažno ženico, kakor se dobi v Chicagu ali Bostonu. Ona je revna vdova z dvema srčkanima otrokoma, ki ste ju že videli kdaj na izpre-liodu, in jaz Vas zagotavljam, da jo boste radi imeli.«
»Vdove so nevarne, gospod župnik,« še je na-smehn 1. »Toda odkod je? Iz te župnije?«
»Ne,« sem odgovoril, »ni odtod. Menim, da je prišla sem s hribov tam okrog Glen-an-aara ...«
Zazdelo se mi je, da je prestrašeno pogledal, kajti oči so se mu na široko odprle, da se je prikazala belota. Nekaj časa ni nič odgovoril in je samo odma-jeval z glavo. Tedaj je dejai:
>Pustite to, gospod župniki To ne gre, nikakor
ne.«
Jaz sem se temu zelo začudil. Vedel sem, da pomeni Gletianaar Poljano kr/i In da so tam nekaj stoletij pred Kristom izvojevali strašno bitko Tuatlia-de-Danaans in, kakor se mi dozdeva, Firbolgs. In ali se ne imenuje še danes gonka reka, katere voda lesketa kakor jantar ali vino, Otv„ jn-aar, Reka krvi? Toda kaj ima vse to opraviti z Amerikancem, ki se je vrnil domov v zadnjem desetletju devetnajstega stoletja? Toda o tem nisem več govoril. On je tako želel in s tem je bilo moje zanimanje končano. Sobo pa sva nekako uredila, celo brez pomoči umnega natakarja.
Nekega dne, ko je že skoro popolnoma okreval,
sem mu dejal:
»Bodite pripravljeni, dragi gospod, na ovacijo, kadar se boste napravljali nazaj v Ameriko. Ljudstvo je Vaše veliko dejanje tako navdušilo, da si je vbilo v glavo, da Vam boee prirediti nekako ljudsko demonstracijo v znak svoje hvaležnosti.«
»Upam, da ne pride do tega,« mi je odgovoril. »Prišel sem le, da 3i atvari ogledam, da nekaj časa mirno tu ostanem in se zopet srečno vrnem.«:
»To ne pojde tako gladko, dragi gospod. Povsod že opevajo Vašo slavo in sto v ta namen oživili staro balado z naslovom: Življenje in čini Terencea Ka-seva, slavnega borivca.«
Zopet se je zmedel in me pogledal s prosecim pogledom; tedaj pa se je nenadoma razjezil:
»Zakaj, za zlodeja,« je zavpil, »ne morejo človeka, kadar k njim pride, pri miru pustiti? Dozdeva se mi, kakor bi kak radovednež bil preiskal in prebrskal vso mojo preteklost ter mi jo zopet zalucil v
° raZelo sem se začudil, da je tako nenadoma vzkipela jeza sicer tako mirnemu mozu. Še bolj sem se čudil namigavanju na njegovo preteklost. On je zapazil mojo zmedenost in se je jasneje izrazil.
»Čujte, gospod župnik,« je dejal. »Ah ni Vasa dolžne i: hraniti skrivnosti zase?«
»Da, nekatere,« sem odgovoril.
»Vse,« je rekel strastno. »Ce bi si mislil, da more
duhovnik kaj izblebetati, bi mu ne zaupal niti pri izpovedi.«
»To je popolnoma resnično,« sem odvrnil. »Karkoli nam izročite kot skrivnost, se bo vestno ohranilo kot skrivnost, pa naj je karsibodi.«
»Tako sem si tudi jaz mislil. Nečem tedaj, da bi ljudje vedeli, kdo sem ali zakaj sem prišel. Zadnje meaece so natančno poizvedovali okrog, kdo sem. Ne vem, kaj imajo, za zlodeja, cd tega. Podkupili so celo nesrečnega natakarja, da jim peve ime z mojega kov-čega in perila.«
»Šli so nekoliko predaleč,« sem odgovoril. »Vedno sem jim toliko zaupal, da se omejuje njihova radovednost na to, kar jim kdo pismeno sporoči ali sam razodene. V tej meri je radovednost celo neka čednost, ki v resnici izvira iz naklonjenosti.«
»Tega nikakor ne morem razumeti. Zdi se mi, da bi ti ljudje bolje storili, ko bi skrbeli za svoje lastne zadeve.«
»To je bil Vaš ainerikanski predsodek,« sem mu odgovoril, »ali bolje, staro anglosaško mnenje, zakaj vi, Amerikanci, ste, dasi tega sami ne veste, Anglo-sasi. Pripovedovali so mi, da more tam pri vas imeti človek dvajset let koga za najbližjega soseda in niti ne ve, kako se imenuje ali kaj zajtrkuje. Meni je to naravnost sebičnost. Vi se morate silno bati drug drugega, če na ta način varujete svojo skrivnost. Pa poglejte k nam! Če moja kobila izgubi podkev, ve o tem v štiriindvajsetih urah vsak mož, vsaka žena in vsak otrok v vsej župniji. Če grem v Cork, me vsakdo vpraša, kam grem in kda.i se vrnem. Če pokažem že najmanjšo nevednost o dotikih v župniji, se ne bojijo reči, da sem puščavnik in da bi moral biti trapist. Če se rodi kje otrok, hočemo prav-tako vsi vedeti, ali je deček ali deklica, ali t podoben očetu ali materi, kdaj ga bodo krstili * kako nazvali. Če kdo umrje, gre vse bdet k mrliču in med molitvami si krajšajo čas s tem, da poizvedujejo, koliko je zapustil in kdo podeduje. Preden ga po-lože v krsto, ga mora vsaka stara ženica v župniji še enkrat pogledati in mu popraviti obleko, da vidi, ali je kapuca prav naravnana; kadar ga spuščajo v grob, se začno vsi vneto prepirati, če to vrše enakomerno. Slednjič pogleda še vsakdo na deščico, kolik je bil mrlič star, in nekateri odmajujejo z glavo, kol bi niti ob grobu ne bil popolnoma odkritosrčen o svoji starosti. Nato se z zadnjim pozdravom: ,Bil je dober človek, Gospod mu daj večni mir!' razidejo, zadovoljni s svojo lastno dobroto. Jaz imenujem to krščansko ljubezen in naklonjenost, kateri je Vaša poganska nedružabnost popolnoma nasprotna.«
»Prav,« je dejal, mahnivši po tej pridigi trudno z roko, »toda jaz tega ne razumem. Vi ste čudni ljudje.«
»Morda smo res,« sem odgovoril nekoliko pikro, ker me nič ne razdraži tako kot čuvstvo vzvišenosti pri narodu, kateri bi se mogel skoro tisoč let učiti od nas. »Toda rečem Vam, da Vam je treba k nam
še v šolo hoditi. «	, , __
»Da stvar hitro končamo,« je rekel, »jaz sem
Terence Kasey!«	x „	.
»Kasev, borivec?« sem prestrašeno zavpil, «o sem nenadoma zagledal pred seboj svojega idealnega
JUnfl»Da, pa tega ne smete nikjer povedati, celo potem ne, ko odidem.«	_ ,
»Gotovo Vašo skrivnost bom sveto čuval, i od« _ ali mi boste dovolili, da Vam stisnem roko?«
»Zakaj?« me je vprašal, umakmvši se nekoliko
DaZa»Samo, da izrazim svoje občudovanje. Morata namreč vedeti, dragi gospoi da se Vas le dngl let spominjam skupaj z junaki grških bajk, Aj» tom ta Ahilom, da niti ne govorim o MartuiaiHefc orju iz znane balade. Ah, ko bi ljudje bili vedeli,
Tri želje
gotovo vsakega človeka se glase: zdravje, dolgo življenje in bogastvo; ali oboje poslednje moremo doseči lc tedaj, ako posedujemo prvo, namreč zdravje. Zato je ravno sedaj pravočasen opomin, da so tudi neznatnih bolezni v vratu, pokašljeva-
nja, hiipavosti, krčev ali nahoda in bolečin v udih ne sme zanemariti. Vedno in vedno slišimo hvaliti kot dobro bolečine olajšujoče domače sredstvo in kosmctikiKU že skozi 27 let priljubljeni Fcl.crjev blagodišcči »Elsailuid«, tudi pri revmatičnih bolečinah. Močnejši in krepkejšega delovanja kot iran-cosko žganje. 6 dvojnatih ali 2 veliki speč. stekle-
nici za 63 Din, 12 dvojn. ali 4 velike »pec. stckl za 99 Din, 36 dvojn. ali 12 vel. spec. steklenic za 250 Din, žo z zabojem in poštnino vred razpoka po povzetju ali proti plačilu naprej lekarnar Eu*ca V. Feller, Slubica Donja, Elsntrg 16, Hrvatsko."— Posamezne steklcnice Elsafluida po 10 dinarjev v lekarnah in sorodnih trgovinah.
da ste Vi Kasey, ne vem, s kakimi častmi bi Vas bili obsuli. Godba bi Vam priredila vsak večer podobico, vsak klub v naši grofiji bi Vam poslal de-pulacijo in skoro gotov sem, da bi Vam izročili lepo okrašeno adreso, kadar bi se hoteli vrniti pod zastavo ,zvezd in trakov'.«
On se je nasmejal:
»Tedaj sem še srečno ušel. Toda, gospod župnik, še enkrat Vas spominjam na obljubo, da ohranite mojo skrivnost zase. Nihče ne sme vedeti, kdo sem in zakaj sem prišel.«
»Kar se prvega tiče, je vse v redu. Nihče ne ve, kdo ste, in tudi ne bo nihče izvedel, vsaj kolikor to mene zadeva. Kar se pa drugega tiče, ve vsak mož, vsaka ž?nska in vsak otrok v vasi, zakaj ste prišli.«
»Za!;aj pa sem prišel?« je vprašal nemirno.
»Zato, da odpeljete s seboj kako irsko žer.o v Ameriko. Saj vcako dekletce v župniji misli, da si njo izvolite.«
»Irci so od zlodeja,« je dejal in onraijnil na blazine.
»O tem bi se dalo še govoriti. Po mojem mnenju so bolj angeli kot zlodeji. A za vsak slučaj Vam morem imenovati tukaj tucat deklet, ki bi se podale v najodličnejših hišah ob cbali Hud.;ona in Misrissi-
ppija. Jaz grem še dalj in trdim, da bi mogli iztakniti eno ali dve, ki bi celo krasile parket ,bele hiše'.«1
»To ali nekaj podobnega sem že slišal od Vas, odkar sem prišel domov. Vi seveda pretiravate. Vi, dobri irski duhovniki, menite, da je Irska središče vsega sveta. A ti dobri ljudje so prav slutili, dasi je stvar nekoliko drugačna. Nisem prišel na Irsko zato, da izgubim svoje srce, ampak da izbrišem iz njega sliko, ki je tu že dvajset let.«
»To je mogoče samo na en način, da namreč naslikate drugo preko nje.«
On je odmajal z glavo.
»Že marsikatera lepa slika je bila naslikana preko nje, pa nič ne pomaga. Ona podoba prihaja vedno r.a površje. Sledila mi bo do smrtne ure, razen...«
Tu je obmolknil.
»Razen, če jo vidim še enkrat, pa to ni verjetno. Upal sem, da se je spremenila in da se bom rešil one podobe, ko zapazim izpremembo. Če se pa ni izpremenila, tedaj si jo prilastim za vedno.«
»Dvajset let je dolga doba,« sem dejal, »in malo jih je, ki se v tolikem času ne izpremene.«
»Res je,« mi je odgovoril, »in zato obupujem.«
1 Hiša ameriškega predsednika v \Vashingtonu.
globoko 750 m, kur nira zvok na dno iu nazaj; če pride nazaj čez ),j . > kund, je morje globoko 7300 m; itd. .neejenje je izrerlno hitro in lah'; i.
Mravlja najmočnejša ži-val. Poskusi so pokazali, tla vleče mravlja lahko 800 kratno svojo težo. ce bi bili mi tako motni kot mravlja, bi moral vssk odrasli moški nesli na plečih 50.000 kg, to je pet polnih železniških \ oz. Slon je pa s svojo velikostjo še slabejši kot L> vek. — Tudi bolha je zelo močna; saj skoči 400-krat tako visoko kot je velika. Pa ti skoči (i(X) i!o 700 metrov visoko, Č2 iro-in mravlja pr ddnevi-rJs, reš! Ko sta se nekoč li ha in mravlja prepira':, katera je bolj močna, s rekla bolha: ».laz te | >• sekam, saj celega mwa vzdignem.i Ce ga namreč ugrizne._
Oriovs-I S a I nT
mm\ k msm
LJUBLJANA :: Stritarjeva ulica št. 5.
Priporočava se slavnemu občinstvu pri nokuou BLAC-A za OBLEKE Največja izbira svilenih RUT in SERP. — Postrežba solidna ter nizke cene. Popolna oprema za neveste.
zavod v Uubliani
Marijin trg štev. S
sprejema hranilne vloge in vloge na tekoči račun ter jih obrestuje najugodneje. - Vezane vloge obrestuje po dogovoru. - Podeljuje proti dobremu poroštvu osebne, trgovske in obrtne — posebno kratkoročne kredite.
142 KILOGRAMOV K-1U1IA LITRI ALKOHOLA.
ŠTIRJE
V Berlinu je velikanska pekarija, ki uporablja najnovejša iznajdbo italijanskega inženerja Andrusianija.. Iz pare, ki se pri peki razvija, se da napraviti namreč alkohol. V pekarni so ugotovili, da dobimo iz pare, ki se razvije pri peki 142 kg moke, štiri litre 85—85 odstotnega alkohola.
d Novo sredstvo, ki podaljša življenje vsem ljudem brez razlike, je dognal neki zdravnik. Ob prehlajenju je pradpisal redno pitje »Buddha«-čaja in dosegel uspehe,
NAPRODAJ »PLAVČEV MLIN« pri St. Ru-
pertu (Dolenj.), Mlin, žaga na turbine, stope, elektrika, hiša z vsemi gospodar, poslopji, vse nanovo urejeno. Polje, travniki, gozd, vsega ca. 19 oralov (arondirano). Frančiška PerSe, St. Rupert, Dolenj.
UČENEC za mizarsko obrt se sprejme. — TOMO JEGLIČ, Kamnagora 4, Trebnje.
Rerite na zadnji strani oznanilo »Popolnoma zastonj!« Tekstilbazarja ne smete prezreti, je v Vašo korist.
D DIM IC prvovrstno italijansko in hrvatsko, Dnin JE. i-a v za!ogi I. KNŽZ, LJUBLJANA, GOSPOSVETSKA CESTA ŠT. 3.	7677
ženske plašče 'mantelne)
lepo moderno narejene ali pa blago za iste v vsek barvah, dobite najceneje pri F. in I. GORICAH, Ljubljana, Sv. Petra cesta It. 29.
Zobni atelje Ivan Hribovšek
ZAGORJE OB SAVI se nahaja zopet v lastnem poslopju.
14 letni deček se želi izučiti mizarstva.
Mizarski mojster dobi stanovanje v dečkovi hiši. Nadaljnja pojasnila daje dečkov varuh JAKOB MEDLE, Vel. Brusnice it. 61.
Dovnloc Najceneje kupite lepo krušno tro o ntUyitK> kg 3 Din, koruzo star. 2.25 Din, otrobe domače luskinaste 2.20 Din, koruzo u . el, suš. 2.10 Din le pri Adoli KERN, trgov. KRANJ,
VAJENCA za kovaško obrt sprejme taM Matevž Šteiančič v Grosupljem It. 47.
a &tt vso to: i
par močnih moških čevljev „VOIKA", 1 flanelasto ali cehrasto srajco, 1 porhaste spodnje hlače, svileno kravato in 1 par močnih nogavic ,VOlKA'(
dobite, aSiO pridete sami kupit ali pa če naročite po pošti iz cenika v času naše velike prodaje od 20. novemdra do 22. decembra t. 1. eno fino in elegantno izdelano moško obleko za 900 Din. Zagotavljamo, da je obleka sama toliko vredna, o čemer se lahko prepričate v ceniku, vse drugo pa je zastonj. V času reklamne prodaje od 20. novembra do 22. decembra je tudi vse drugo blago po najnižjih reklamnih cenah. — Vsakdo naj piše po novi ilustrovani cenik ali pa pr dile sami v Ljubljano, k 1 EliS t Si^AZAlŽiU, na Krekov trg št. 10. Novodošle ostanke prodajamo v prvem nadstropju za skoro polovično ceno.
f-. laniriiifeata
3"

OD DOBREGA — NAJBOLJŠE ZATO PA TUDI _ NAJCENEJŠE! ia. ostravslu trdi plavžarski
KOKS
v velikih kosih, svetovne znamke
»FRANZ - SCHACHT« Silna vrcčina I — Za močne ognje I Nadalje: nemški plinski mehki
KOKS
iz Porurja, sortiran orehovec, od 20 do 40 mm, naglo razvifa vročino, za kovače — p« tndi za domačo kurjavo; ter dvakrat prani in sejani
Kovaški premog
iz Porurja, krasen grahovec, v velikosti 8—15 mm, a jsolutco čist, i« izdatnejši, kakor angleški I Samo najodličnejše svetovne znamke) EDINA ZALOGA V SLOVENIJI i
D. CEB1N
Ljubljana, Wolfova l/II Telefon 56
Poskusite enkrat in prišli boste ie stokrat!
Najboljša Je zlatn
baterija
o
r-4 x
£ o
03	t3
a> C T3
O
C <
s
A
S
J"	
N<	
	
•o	N
3	ta
»	*«
	O
u	M«
«S	O
	ni
r*-	N
»—•	P
ar	
t»	
Tovarna za galvanične elemente in elektrotehniko d. z o. z. Ljubljana Miklošičeva c. 17
ž LATO
Imate v hiši. (e
perete z Zlatorog-fcrpen-tiimm milom!
Gospodinje, šivilje, obrtniki! Dosedaj neprekoallivi	A 1 ^
Šivalni stroji jjIvU IllCI
z lOletnim (anislvom se dobe v najmodernejših opremah za rodbino, šivilje, krojače in čevljarje pri tvrdkl
Iv. Auerhammer, Ljubljana, Kolodvorska ulica 3
Proci^d se tudi nu obroke. Zaloga za Gorenjsko; LOVCO Rebolj V Kranju
sem sep-
častna Izjava. HMtfts* .
tcmbra 1925 proti Matevžu Šimicu pred njegovo žago v Bodulah v pogovoru, da je bil Josip Osred-Kar v Italiji zaprt. Priznam, da je ta moja dolžitev popolnoma neosnovana in brez vsake dejanske podlage. Zato radevotjno prekličem isto, jo obžalujem in se zavežem, povrniti mu vse dosedanje odvetniške tožbene stroške. — Ljubljana, dne novembra 1925.	A, H a i n e r.
Preselitev konjske mesnice
Vljudno naznanjam še enkrat, da sem PRESELIL KONJSKO MESNICO V LASTNO HIŠO, PREČNA ULICA STEV. 6,
nasproti mestne kopeli.
Konfe kupnjem po dnevnih cenah. "•C IVAN MARIN ŠEK, mesar v Ljubljani.
Kupim STARE CUNJE. - Ponudbe na upravo »Domoljuba« pod: »Stare cunje« štev. 7671.
za Mihlavža
se najlažje zbere
različne izgotovljene oblekce, predpasnike, volnene jopice, kapce, triko - srajce in hlače, flanelaste rjuhe, odeje, razno sukno za površnike in obleke kakor tudi najboljšo kotenino ter vse drugo manu-fakturno blago vedno cenejše kot povsod drugod
pri F. in I. Goričar, »Pri Ivanki«
Ljubljana — Sv. Petra cesta 29.
Pazite na naš naslov in it. 29 na Sv. Petra cesti, ker 1» samo tam js prava trgovina »Pri Ivanki«,
Bolni na pljučih.
Tisoče ozdravljenih!
Zahtevajte takoj knjigo o moji novi UMETNOSTI HRANJENJA '•C ki je ie mnoge rešila. Ona pomaga pri vsakem načinu življenja, da se bolezen hitro premaga. — Nočno potenje in kašelj-prestane, telesna tetina se poveča ter po splošnem poapnenju olajša bolečine.
Resni možje
zdravniške znanosti potrdijo prednost moje metode ter jo radi priporočajo. Čimprej začnete z mojim načinom prehranjenja, tembolje bo za vas
Popolnoma zastonj
dobite mojo knjigo, iz katere boste izčrpali mnoga koristnega znanja. Ker bo moj založnik izdal vsega skupaj samo
10.000 komadov zastonj
in razposlal, pišite takoj, da se boste mogli tudi vi prištevati krogu srečnih dobitnikov te knjigo, Naslovi
August Marzke - Berlin,
WilmersdorI, Bruchsaleretr. 5, AbtL 869,
Originalne (prave) potrebščine fixat in preservat za Ooalograph dobite ed:no le pri IHP. BARAGA. Šelenburgova ul. 6
ajboljši in vendar najcenejši stroj za rodbino in obrt. Nadomestni deli za vse stroje.
J. Goreč, Ljubljana,
i1 lača Ljubi anske kreditne banke
Na,U0l!$a kolesa najceneje.
SPPBRNE KRONE
se najvišje plačujejo. — ŠIVALNI STROJI, najboljši, 15 let garancija. Zahtevajte cenik. BU-DILKE-ure, natančne, 3 leta garancija. Samo pri Jos. Šelovin-Čuden, Ljubljana, Mestni trg št. 13.
Vsakovrstne dele in opremo.
Ali ste že poskusili?
staro, vsestransko preizkušeno sredstvo redilni prašek za prašiče, »MASTELIN«. zakonito zavarovana znamka. Z malim 7avitkom za 12 kron se prepričate. Razpošilja A. KOSEC, Maribor, 3 in 5 kg po pošti, franko hiša, v zavitkih po 10 in 20 dkg. — Za trgovce 50 odstotkov popusta I
Kdor Hoče
biti podtrežen z dobrim blagom
nai pride alf piše
po sukno ali kamgarn za moSke in ženske obloke, pnrhet, flanele, kambrik, rute, odeje itd. v znano iu zanesljivo trgovino
R. Miklauc „l>ri Školu"
Ljubljana, Lingarjeva ulica
(v lastnih prostorih). Obstoj tvrdke blizu CO let.
i
Kupujte vse Vaše zimske potrebščine za ženske in moške obleke pri stari, domači trgovini v__v
pri ^CESNIKU" Ljubljana, Llngarjeva ulica
kjer boste dobro in pošteno postreženi.
Velika zaloga sukna, štofa, kamgarna, dvojnega sukna za suknjiče. Velika izbira sukna, velurja, pliša, astrahana, žameta za manteljne, posteljne garniture, odeje lastnega izdelka, konjske kočo, plahte, porhataste rjuhe, Oprava (bališč) za neveste in ženine. tPerje in pua (samo češki izdelek). Najnovejše ogrinjalke, kocke: svilnate, volnene, žametaste, ženilaste rute in šerpo.
i


PREDIVO
kupuje vsako množino po n a j v i i j i ceni
IVAN N. ADAMIČ
LJUBLJANA — Sv. Petra cesta itev. 31 MARIBOR — Vetrirjska ulica it 20 KAMNIK — Sutna it 4.
Ržena ZIKA ie samo ena!
To ve vsaka 0o«Dodinja, ki hoče imeti na ir<xi OKuino, zdravo in redimo kavo. Zato zahteva v trgovini le
Ž I KO
▼ rdečem zavitku.
POZOR pred ponartdbamll
PO ZELO ZNIŽANIH DNEVNIH CENAH
si lahko nabavite raznovrstno manulakturno blago za ženske in moške obleke ter k temu spadajoče potrebščine, nadalje vseh vrst galanterijo kakor tudi specerijsko blago in železnino pri
R. Rutnerja nasl., Vrhnika
Na zalogi vse potrebščine za šivilje in krojače, katerim dajem popust. - Postrežba točna in lolidna.
NalboIJSI
(Ivolnl stroj Je edino le
Josip Petellnc-a
inamke
Orltener in Adler
je rodbino, obrt In Indutrijo Ljubljana Ha »relernoT«*« . .	. .	spoaieaika, ob nd
fouk t vezeajM bruplatm. VedatM «r<r.cl|a.
Delnn ca sa popravila Na valtka	Taktu tU	Ha ul«
VELI KA
prodaja damsklli plalčavt
Trpežni iportni Din 40 > -, modni *e,|Ot 550 -. Velonr Ia 000 -, Velour Iula ItO . glatki anknant 800 -, t in i modeo-aukneni too -.
MODELI
Valoar • .Hiberet'«" hoto I0J0 -, modno sukno a .Klectrik" HB0-, Enklmo Velour s 1'anterkanin IMO -, najnnveifi moneii b1 OnincbiUe Opusom t»00 •ono - v veletrgovini Bier-meckl, Cel)e, itev. 19. Cenik ERutonj. — Vsaki knpeo dobi darovnico
Kdor hoče kupiti za spomlad dobro in solidno, se nai obrne na manufakturno in modno trgovino
„Podvelbom"
Češkuti & Zaje
Ljubljana, Stari trg štev. 3
z J
Zadružna gospodarska banka d. d,
Račun postnega čekovnega urada ia Slovenijo it 11.945
Tel, št. 57, 979 in 470. Ljubljana, MiklOŠiČeVa cesta 10 Brzoiav.; Gospobanka.
▼ lastni palači (vis & vis hotela „Union"). Podružn ce: Celje, Djakovo, Maribor, Novi Sad, Sombor, Split, šibenik. Ekspozitura: Bled. Kapital ln rezerve skupno nad K 6o.ooo.ooo -, vloge nad K 600,000.000—
P?'* XV;k?„	l^Pjr iT*"' ',°Tbardira v/ednoslQe pTr'e' <!a'e v na'era	™ vrednote, kupuje in prodaia kar najbolje
valule ,n devlze' »Pfeiema vloge na tekočem računu in na vložne knjižice ter preskrbuje vse bančne transakcije pod najugodnejšimi pogoj.
Amerlkanskl oddelek: Direktne zveze z ameriškimi bankamL — Urejevanje amerišfh zapuščin. PooblaSCen prodajalec srečk Državne razredne loterije.
Izdajatelj: Dr. Prane Kulovee.
V
Urednik: Prane Zabret,
Zar Jugoslovansko tiskarno: Karel C'o8.