Poitnina pfaeana v gotovini. Leto IX., Št« 21 („JUTRO"XVII^3i.l20a) Ljubljana, ponedeljek 25. maja 1936 Cena 2 Din w^ttviiuivo. to u oij tma, ttaiaxljeva ullca 6. f— Telefon St. 3122, 312is 8124, 3126, 3126. (nseratni oddelek: LJubljana, Selen-Durgova uJL — TeL 3492 In 2492. Podružnica Maribor: Gosposka ulica tt. U. — Telefon St. 2455, Podružnica Celje: Kocenova ulica St. 2. — Telefon St. 190. Podružnica Jesenice: Pri kolodvoru št- 100. Podružnica Novo mesto: Ljubljanska cesta St. 42. Podružnica Trbovlje: v blSi dr. Baum-gartnerja. Ponedeljska Izdaja „življenje in svet" Uredništvo: LJubljana: KnafVjeva ulica 5- Teief« ét. 8122, 8123, 3124, 3125 In 3126 vsav ponedeljek zjutraj. — Naroča se posebej to velja po pofit prejemana Din 4.-, po raznaSal-tìh dostavljena Din 5.- meseCno Maribor: Gosposka ulica 11. Telefon St. 2440. Celje: Strossmayerjeva oL 1. TeL «i Rokopisi se ne vračajo. — Oglasi p* tarifo. Ponedeljska fc*daiJ> ►Jutra« fzba> Reorganizaclia JMS u drauski banovini Včeraj se je izvršilo v Ljubljani konstituiranje novega banovinskega odbora JNS ob maniSestantni udeležbi zastopnikov vseh srezov Ljubljana, 24. maja. V prostorih Kazine so se danes sestali zaupniki Jugoslovenske nacionalne stranke, nacionalni borci iz vseh srezov dravske banovine, da sledeč pozivu vodstva stranke in glavnega akcijskega odbora izvolijo vodstvo banovinske organizacije J.\S za dravsko banovino ter tako oživijo organizacijo in delo stranke in jo uspos°bijo za nove borbe in nove uspehe. Izredno številen odziv je jasno pokaral, da so v veliki zmoti vsi oni, ki mi. s'.ijo, da v Sloveniji ni več JNS in da morejo nemoteno in neovirano prehaja, ti preko nje. En sam p°ziv je zadostoval in ni bilo treba ne bombastične ča. sopisne reklame, ne visokih odposlancev» da se je stranka, ki jo je glasilo JRZ že tolikokrat Proglasilo za mrtvo, stopila na plan. Iz vseh srezov dravske banovine so prišli delegati sreskih Organizacij, da se v skupnem posvetu pripravijo za novo delo, prepričani, da je v najbitnejšem interesu naroda in države in še prav posebno Slovenije same, da zopet stopijo iz rezerve ter znova krepko in složno primejo za delo. Da. našnji zbor zaupnikov JNS je bil živa in zgovorna manifestacija nezlomljive volje naprednih nacionalnih Ljudi v Slo. veniji, da ne klonejo tudi ne ter da so slej ko prej čvrsto odločeni visoko držati zastavo brezkompromisnega jugoslovenskega na rodnega in državnega edinstva ter če tudi v najtrši borbi, izvojevati dokon čno zmago jugoslovenske nacionalne misli. Današnje zborovanje pa je bilo tudi najčistejši izraz popolne solidarnosti ter resnične bratske sloge nacionalnih vrst in hudo so se zmotili vsi oni, ki so snovali svoje politične kombinacije nekdanjih osebnih diferenc in različnih sta lišč v pogledu taktike. Res pa je tudi, da se je v dobi hude preizkušnje, ki jo je preživela JNS v teku zadnjega poldrugega leta, marsikaj razčistilo in mnogo tistih, ki so zgolj iz politične špekulacije bili poprej v vrstah JNS in tam delali zdražbo, se je Preselilo v drugi taix- Delegati iz vseh srezov Poleg delegatov organizacij stranke iz vseh srezov dravske banovine so bili navzoči tudi gg. senatorji dr. Albert Krämer, Ivan Pucelj, dr. Miroslav Ploj, in narodni poslanci Ivan Prekoršek, Rajko Türk, Albin Koman, Milan Mravlje, Rudolf Plesko-vič, Avgust Lukačič, Ivan Mohorič, dočim so se nekateri opravičili. V imenu akcijskega odbora pa je prisostvoval zborovanju tudi bivši minister g. dr. Svetislav Popovič. Politična poročila Zborovanje je otvoril in vodil predsednik ljubljanske sreske organizacije senator g. dr. Albert Kramer, ki je najpoprej pojasnil pomen in namen tega sestanka ter sklepe vodstva stranke, ki streme po reorganizaciji in obnovi vseh strankinih organizacij. Nato je podal besedo senatorju g. Ivanu Puclju, ki je v daljšem govoru orisal razvoj notranjepolitičnih prilik od 6. januarja pa vse do današnjih dni. Pri tem je podčrtal, da so v diktatorskih režimih po 6. januarju sodelovali ljudje, ki te režime danes najbolj napadajo in kritizirajo. Predstavniki naprednih Slovencev so vstopili v vlado šele potem, ko je bila 2. septembra 1931 že proglašena nova ustava in ko je šlo za likvidacijo diktature in postopno obnovo demokratičnega, političnega življenja v državi. S tem ciljem in s tem namenom je bila osnovana JNS in dokler je bila ona na vladi, je tudi z vsemi silami delala za normalizacijo političnega življenja v državi. Vse je bilo na najlepši poti, ko nas je zadela usodna marsejska katastrofa. Znano je, kako so se prilike razvijale dalje in kako je prišlo do petomaj-skih volitev. Potem, ko je JNS odložila odgovornost za državne posle, je ostala ob strani. Politične razmere so se razvijale tako, da je smatrala ne samo za svojo rodoljubno dolžnost, da neposredno ne posega v politične odločitve, marveč se je tudi iz taktičnih razlogov dopostilo, da se ob splošnem navalu novih rešiteljev našega državnega in nacionalnega problema enkrat pokaže, ali je bilo njeno delo res tako slabo, da je treba namesto nje postaviti samo nove kombinacije, pa bodo vsa naša notranja vprašanja srečno rešena. Danes lahko ugotovimo, da je stranka svojo preizkušnjo odlično prestala in bolj ko kdaj se jasno vidi, da je v Jugoslaviji nemogoče voditi stalno zdravo in trezno politiko brez sodelovanja in soodločanja jugoslovenskih nacionalnih elementov. Govornik se je nato obširno bavil s politiko in razmerami v JRZ in v tako zvani združeni opoziciji, ki se nikakor ne more sporazumeti. Ob viharnem pritrjevanju zborovalcev, je govornik naglasil, da je v takih primerih bolj ko kdaj potrebno, da se strnejo vsi iskreni jugoslovenski nacionalisti v čvrsto falango ter da z nepoko-lebljivo voljo izvojujejo dokončno zmago jugoslovenske nacionalne ideje. Izvajanja g. ministra Ivana Puclja je na-iko v daljšem govoru izpopolnil g. minister g. dr. Albert Kramer, ki je naglasil, da so nacionalni ljudje doživeli, zlasti v Sloveniji, že težka razočaranja. Toda to nikogar ne bo oviralo, da vedno znova in znova prijemamo za delo, zavedajoč se, da pri tem ne gre zgolj za sebičen strankarski posel, marveč za odgovorno patriotsko dolžnost. JNS je bila osnovana, da ponese ideje in načela šestojanuarskega manifesta med narod in da dà meso in kri programu jugoslovenskega narodnega in državnega edinstva, za katerega se je angažirala zgodovinska veličina in osebnost bla-gopokojnega kralja Uedinitelja, da tako izvede sodelovanje vsega naroda pri državnih poslih v smislu te velike ideje. JNS je bila predvsem osnovana kot nosilec demokratizacije našega narodnega in državnega življenja. Ako sedaj osobito nam naprednim nacionalnim ljudem v Sloveniji očitajo in nas obtožuje, da smo grobokopi svobode, da smo rušitelji nekih posebnih slovenskih pravic; da smo nositelji in brani-telji nekega fašističnega razpoloženja in fašističnega režima, potem lahko na te napade mirno odgovorimo baš onim, ki nas sedaj napadajo, da so vse to že davno pred nami izvršili oni sami. Mi pa smo prišli za to, da v našem drža\>nem in nacionalnem življenju uvedemo novega duha jugoslovenske demokracije, da nadomestimo to, kar so oni porušili in izboljšamo to, kar je bilo pred 6. januarjemI JNS je prišla na krmilo v dobi, ko je bila naša država na usodepolnem preokre-tu, ko je bilo konec gospodarskega blagostanja in ko so se pojavljale vedno hujše gospodarske in socialne krize. V takih časih je bilo zelo težko brez večjih pretres-ljajev likvidirati avtoritativni diktatorski režim. Smešni so zato napadi, ki jih dan za dnem čitamo v »Slovencu«, »Domoljubu« in podobnih glasilih, ki ne vedo nič novega povedati. S samimi obtožbami in očitki pa tudi ne bodo mogli več dolgo izhajati, drugih rezultatov svojega dela pa doslej nimajo pokazati. JNS je ustvarila velik politični kapital. Konsolidacijski proces v naši državi se je razvijal normalno in bližali smo se dobi, ko so se tudi najbolj zagrizeni naši nasprotniki začeli zavedati, da je jugoslovenska ideja stvar, ki je za večno zmagala in s katero je treba računati. To smo videli pri raznih volitvah, zlasti pa pri občinskih volitvah leta 1933, s katerimi je bila uvedena občinska avtonomija v pravem smislu te besede. Noben političen zakon, ki so jih toliko kritizirali, doslej še ni spremenien Pravijo, da &mo mi poslabšali gospodarsko in socialno stanje. Vse revizije niso mogle ugotoviti niti enega primera kake zlorabe. Treba se je samo spomniti učiteljev in malih uradniko\ . .... Jutarnjega lista«, za tajnika Grgur Ko-stič, glavni urednik »Vremena«, za blagajnika pa dr. Oton Krstanovič, sotrudnik »Politike«. Nocoj je bila na čast novinarjem prirejena svečana predstava v gledališču. Dali so opero »Aido«. Po predstavi je bil spre. jem pri banu dr. Ružiču. Jutri si bodo novinarji ogledali zagrebška komunalna narskem domu kosilo, nakar se je ob 16. podjetja in razne kulturne ustanove. Oster kurz v Palestini Voditelji upornih Arabcev internirani - Krvavi spopadi med uporniki in vojaštvom — Mnogo ranjenih Jeruzalem, 24. maja. AA. Palestinska vlada je izdala nove zelo stroge ukrepe zaradi najnovejših neredov» ki so jih deloma izzvali Arabci, deloma pa tudi 2idje. Predvsem je snoči prepove, dala k°nferenco arabskih županov, ki bi se bili morali danes sestati v Ramali v neposredni bližini Jeruzalema. Hkratu pa je odredila, da se imajo nekateri arabski voditelji internirati. Že snoči je bilo na podlagi te odredbe pet arabskih mladinskih prvakov aretiranih. Vendar so se nemiri nadaljevali. Kljub obsednemu stanju se je zvečer v Oma-rovi džamiji zbralo preko 3.000 arabskih muslimanov. Policija je džamijo obkojija, in do davi je ni nihče smel zapustiti. Do večjih neredov je prišlo v Nablosu, kjer so se demonstranti zaba-rikadirali. Demonstrante je tedaj napadla četa škotskih planincev. Demonstranti So jih odbili s kamenjem in streli iz revolverjev ter takoj nato prešli v protinapad. Vojaštvo je tedaj moralo rabiti orožje in je bilo v kratkem ostrem Spopadu ranjenih večje število ljudi. Abesinski cesar na poti v London Iz Jeruzalema je odpotoval na angleški križarki — V Londonu mu pripravljajo svečan sprejem London, 24- maja. AA. 'Abesinski cesar Haile Selasi se je že ves čas. kar se je mudili v Jeruzalemu, pripravljal na potovanje v Anglijo. Kaikor znano, so spočetka krožile govorice, da angleška vlada ne bi želela, da bi takoj prišel v London, po najnovejših vesteh pa je na nrizadevan je cesarjevih zastopnikov pristal na to. da sc preseli v London, toda pod pogojem, da za časa, ko bo bival na angleškem ozemlju, ne bo započel nikake akcije proti Italiji. Ko je bil o tem vprašanju dosežen sporazum, je angleška vlada stavila cesarju na razpolago kri žarko »Capetown«. s katero se je v petek zvečer s celokupnim spremstvcm odpeljal iz Haife proti Gibraltarju- Nekaj minut pred odhodrm je v bližini luke nenadoma eksplodirala bomba. Dve osebi sta bMi laže ranjeni. Kakor &e zatr- I juje, ta atentat ni bil naperjen proti abe-sinskemu cesarju. Vendar je policija nemudoma nastopila z vso Strogostjo in v nekaj minutah v pristanišču ni bilo žive duše razen cesarja in njegovega spremstva, zaslopnikov oblasti in čnsbnc čete. V Gibraltarju prestopi cesar na neko potniško ladjo, s katero se bo prepeljal v Dover. Iz Dovrà prispe z avtomobilom v London. Kakor zatrjujejo dobro poučeni krogi, se v Londonu medtem pripravljajo, da ga sprejmejo z vsemi častmi. Uradno pa o teh pripravah ni bil izdan še nikak komunike Angleška vlada noče z nikakršno gesto povečati napetosti, ki vlada med Anglijo in Italijo. Hkratu pa tudi ne namerava indirektno priznati noveöa cesarja Abe-sinije, kar bi se nresojalo po tem, če abesinskega cesarja Haila Selasija ne bi sprejela z določenim ceremonialom. Prepovedan shod združene opozicije Beograd, 24. maja. p. Za danes napovedani shod zdiružene opozicije v Kruševcu je vlada prepovedala. Kljub temu je bilo zbranih precej ljudi rn so sklicatelji skušali držati shod. Policija je zborovale« raffinala. Stavka v Trebči Ko^vska Mitrovica, 24. maja. p. Snoči je prispel iz Londona pravni zastopnik angleške tvrdke. ki izkorišča rudnik Trepčo, kier so, kako rznano. ruda-rji proglasiü stavko- Rudarji so trdno odločeni vztrajal pri svojih zahtevah ter uživajo vse javnosti. Kmetje pošiljajo stavku;očim rudarjem podporo v hrani in denarju- Celo neki Arnavt z albanske meje je poslal stavkujočim 80000 Din. Beograd, otm maja. p. Danes je bil letni občni zbor beograjske borze. Zborovanju so poleg številnih predstavnikov gospodarstva prisostvovali tudi predsednik vlade g-dr. Stoj adi novič, finančni minister Dušan Letica in viceguverner Narodne banke dr-Ivo Belin- Po odobritvi poročil je bila izvoljena nova uprava, 'i ',» t"r» i f < t ' < r rt- ' r „ , Ustavna reforma v Sovjetski Rusiji Pariz, 24. maj«. AA. Po informacijah agencije Ha vas bo nova sovjetska usrtav» uvedla parlamentarni snetem z dvema zakonodajnima domom«. Narodni poslanci bodo voljeni direktno na osnovi splošne volilne pravice. V drugem domu, kd se bo imenoval dom nacionalistov, se bodo zbrali delegati, ki jih bodo izvolile posamezne sovjetske republike- V glavnem bo nova ruska ustava sestavljena po švicarskem zgledu. Poslanski kandidati ne bodo določeni individualno po svojih pristaših, nego po posameznih organizacijah, tovarniških in drugih prizadetih udružertjfh. Intervencija Vatikana v Berlinu Varšava, 24. m»ja. AA. Glasilo nemških katolikov r Poljski »Dea- Deutsehec poroča, da je neki zastopnik Vatikana pned kratkim prispel v Berlin in se pričel pogajati z nemško vlado za proglasitev splošne amnestije za katoliške duhovnike in lajike, bi so bili obsojeni zen»di takozvanjih deviznih tihotapstev. V Rimu so to amnestijo pričakovali že 1- maja. Tedaj pa je bil izpuščen iz zapora le msgr. Ludvik Völker, Eredsednik katoliških udruženj v Nemčiji, ist pravi dalje, da je nemška tajna policija te dni v raznih industrijskih centrih izvršila celo vrsto novih aretacij. Sedaj so bili večinoma aretirani člani bivše socialistične stranke Kronanje angleškega London, 24. maja. A1 A. »Sundav Express« poroča, da bo Nj. Vel. krali Edvard VHI. kronan 27. maja prihodnjega leta- Dekret o kronanju bo podpisal kralj sam že prihodnji petek- Dan nato bo dekret objavljen po običajnem starem ceremonialu po vseh glavnih ulicah Londona- V ostalem so se razširile vesti, da bo po kraljevi odredbi bržkone prodana dosedanja rezidenca. Buckinghomsk« palača. Prodali jo bodo skupno s stranskim zgradbami in parkom z« tri milijone funtov šterlingov. Po kraljevi odredbi bodo zgraditi nov dvor, ali pa bo za glavno rezidenco proglašena St. Jamenska palača, ki jo je kralj še ko>t Wa-leški princ zelo ljubil. Že pokojni kra&j Jurij V. se je bavil z mislijo, da bi premestil svojo rezidenco iz centra Londona. dan v Angliji London, 24- maja. AA. Včeraj so po vsej Angliji priredili tako zvani letalski dan. Po vsej državi se je vršilo veliko število letalskih svečanosti. Na 10 letališčih so uredbi velike letalske razstave. Najmodernejša letala so izvajal« velike poskusne polete, pri katerih je sodelovalo tudi občinstvo. Namen vseh teh prireditev je bfl, de se najširšim slojem pokaže razvoj angleškega vojnega leta.ktvia. Vlada je pred kratkim izdaJa proglas, v katerem poziva rezerviste mlajših letnikov, naj se prostovoljno javijo v službo pri vojnem letalstvu. Zgodilo pa se je tudi več nesreč. V Brisiolu se ie težko poškodoval neki vojaški letalec. V Folkestonu se je vojno letalo zaletelo v drog za električno napeljavo in se vnelo. Oba oficirja sta se smrtno ponesrečila- Stavka občinskih uslužbencev v Lvovu Lvov. 23- maja. w. Tu je izbruhnila stavka občinskih nameščencev. Oblasti so zagotovile preskrbo prebivalstva z vodo. plinom in elektriko. Turnir v Nauheimu Nauheim, 24. maj«. AA- V osmem kolu mednarodnega šohovskega turnirja je dr. Vidmar premagal We'sgerberja, Ke-res p« Boscha- Partije Aljehin-Heinicke, Bogoiljubov-Relstab, Ahues-Sltahlberg so se končale remis. Stanje točk je po osmem kolu naslednje: Aliehin in Keres 5 in pol. Ahues 5. Stahlberg. Relstab rn Bogoljubov 4 in pol. Heinicke 4, dr. Vidmar 3 in pol, Weisgerber 2, Bosch 1. Kronika od sobote do ponedeljka Ljubljana, 24 maja. Nedelja, bi smo jo doživeli po neprestanem deževju izza ledenih in deževnih majskih patronov, je bila ena najlepših v le tošnji pomladi. Polna sonca, ki obeta za letošnje leto izdatno vročino, arez vetra, nekoliko še soparna, vendar kar idealna za izlete. Bilo je zatorej živahno daleč po izletiščih izven Ljubljane, a tudi v mestu samem se je dopoldne kaKor proti večeru razgibalo življenje Mir pa se ni kalil ni. kjer tn primerile s« niso - vsaj do ve. čera — nobene hude nesreče Bežigrajski pevci V društvenem lokalu pri Rebcu so se snoči zbrali člani pevskega društva »Bežigrad« k rednemu letnemu občnemu zboru. Zbrane je pozdravil predsednik g. 'tone Čamer-nik, poseben pozdrav je pa veljal častnemu predsedniku g. dr. Tavzesu. Predsednik je krabko orisal društveno delo, poudarjajoč, a lani Bežigrajčani niso mogli prirediti samostojnega koncerta, pač pa so sodelovali na akademiji Rdečega križa v Delavski zbornici in trikrat nastopili v radiu. Da so bili pevci marljivi, je pač dokaz, da le t lo lani 96 dobro obiskanih vai Društvo je imelo 6000 Din denarnega prometa, a kakor večino naših organizaefj tudi Bežigrajčane tare kriza. Kljub vsemu pa gleda članstvo z optimizmom v bodočnost Pri volitvah je bil znova za predsednika izvoljen g. Tone Camerniik. ostali odbor bo konstituiran na prvi prihodnji seji. Fotografska razstava zaključena Danes so se zaprla vrata Jakopičevega paviljona. kjer se je od 4. maja dalje vršila druga mednarodna fotografska razstava, ki je vzbudila v Ljubljani kakor tudi med de-želani in daleč po državi veliko pozornost Zlasti je bila velike važnosti za lepo *e razvijajočo našo mlado fotografsko umetnost. Razstava je dosegla namen v vsakem pogledu, v moralnem, propagandnem in gmotnem, saj jo je ogledalo več tisoč obiskovalcev, zadnje dni so jo pa zlasti pridno posečale naše šole. Tako je tudi prav, saj je treta že mladini vcepiti ljubezen do fotografiranja Prirediteljem ki so se s to razstavo spet krepko afirmirali v naši javnosti. veljajo čestitke in priznanje Pred splošno stavko stavbinskega delavstva Naše stavbinsko delavstvo se že delj časa nahaja v mezdnem gibanju ki je spričo la-bih in mizernih plač delavcem razumljivo Gibanje je doseglo zadnje dni višek. Sklicana je bila anketa, na kateri naj bi bil dosežen sporazum med delodajalci in delavci, a ker do tega ni prišlo, grozi, kakor čujmo. stavbinsko delavstvo z generalno stavko, ki utegne izbruhniti že R ponedeljkom. Parlament zasebnih nameščencev iz Slovenije Zastopanih je bilo 20 društev - številke pričujejo Ljubljana, dne 24. maja. V predavalnici Delavske zbornice je danes vse dopoldne zasedal parlament elitnega zastopstva strokovnih nameščenskih organizacij iz vse dravske banovine. Vršil se je redni 14. občni zbor Zveze društev privatnih nameščencev. Prisotni delegati so zastopali 20 društev in podružnic, le šest se jih je opravičilo zaradi prevelike oddaljenosti. Zbrani so bili delegati iz Ljubljane, Maribora, Ruš, Slovenske Bistrice, Jesenic, Kranja, Trbovelj, Hrastnika, Zagorja., Kočevja, Krmelja, Laškega in Mežice. Zborovanje delegatov, ki je poteklo v vzornem redu in na višini strokovnega obravnavanja vseh vprašanj, je vodil predsednik Zveze g. Joško Zemljič iz Ljubljane. Pozdravil je prisotne goste, in sicer direktorja Pokojninskega zavoda g drja. Vrančiča, predsednika bolniške blagajne TBPD g. Martelanca in direktorja iste blagajne g. Antona Pogorška, predsednika TBPD g. Petra Klinarja, zastopnika Delavske zbornice g. Ivana Tavčarja, zastopnika NSZ g dr. Alujeviča, zastopnika ljubljanske podružnice Botiča gg. Pleska in Hermana in zastopnika Zveze pomočniških odborov g. Vladimirja Kravosa. Vsi imenovani zastopniki so osebno izrekli svoje pozdravne besede, zastopniki ustanov socialnega zavarovanja pa tudi zanimiva in obširna izvajanja o delu in programu teh ustanov. Poslovna poročila Zvezinega tajnika dr. Janka Köstla in blagajnika Cirila Likarja, ki so bila včlanjenim organizacijam pravočasno dostavljena, vsebujejo vzorno sestavljeno, obsežno gradivo o udejstvova-nju Zveze in njenih organizacij v preteklem poslovnem letu. Izvršeno delo nedvomno uvršča Zvezo z vsemi priključnimi organizacijami v najmočnejšo strokovno centralo organiziranega nameščenskega pokreta v dravski banovini. Zveza ima zdaj včlanjenih 26 samostojnih nameščenskih strokovnih društev in njihovih podružnic v vseh večjih krajih naše banovine. V7 preteklem poslovnem letu je nanovo pristopilo Društvo zasebnih in avtonomnih nameščencev v Kočevju, nadalje je prijavilo svoj pristop Društvo slovenskih odvetniških in notarskih uradnikov v Celju. N ameščenci svinčenega rudnika v Mežici so se osamosvojili v lastni obratni organizaciji. V preteklem poslovnem letu je Zveza posvetila veliko dela organiziranju poverjeništev v vseh manjših krajih, kjer ni dovolj nameščencev za lastno organizacijo ali podružnico. Samo na bivšem Kranjskem je bilo ustanovljenih 18 poverjeništev. Zdaj pride na vrsto mariborski in celjski del dravske banovine. Upravno delo Zvezinega tajništva je bilo izredno. Pisarna je sprejela in odpo- slala 2002 dopisa. Razen tega je pošiljala redne okrožnice o delu delegatov Zveze v raznih socialnih ustanovah. Tudi Zvezi-na blagajna je izkazala velik denarni promet. Vseh dohodkov je bilo okrog 70.000 Din, izdatkov pa nekoliko manj, da je saldo aktiven. Splošni podporni fond je na-rastel na 123.000 Din. Zveza izdaja lastno mesečno revijo »Organizator«, ki uživa v nameščenskih krogih velik ugled. Znatno impozantnejše so številke o delu v Zvezi včlanjenih društev. V teh društvih je bilo v preteklem poslovnem letu okrog 300 sej, članskih sestankov, predavanj in občnih zborov. Vsa društva izkazujejo v administraciji 6296 prejetih in odposlanih dopisov. Na članarini so društva inkasirala v preteklem poslovnem letu okrog 167.000 Din, od katerega so le majhen del odvedla Zvezi, vse ostalo so obdržala v svoji lasti in uporabi. Na brezposelnih podporah so društva izplačala v preteklem poslovnem letu okrog 34.000 Din. V teh društvih je bilo nad pol milijonu Din denarnega prometa. Ta so številke, ki same najbolj govorijo o pomenu organiziranega strokovnega pokreta privatnega nameščenstva v dravski banovini pod okriljem Zveze društev privatnih nameščencev. Občni zbor je soglasno izrekel zaupnico odboru na predlog delegata Velepiča z Jesenic. Pri volitvah je bil izvoljen naslednji odbor: Joško Zemljič, predsednik, Frane Vol-čanšek i7 Trbovelj, 1. podpredsednik, Le-ban Rado in Maribora, II. podpredsednik, Ivan Dežman iz Ljubljane. III. podpredsednik, M. Martelanc, tajnik. Ciril Likar, blagajnik, Ivan Tavčar in dr. Janko Kosti, odbornika vsi iz Ljubljane, Rudolf Gonelli iz Trbovelj, Ivan Velepič z Jesenic in Jože Šimenc iz Tacna, revizorji. Po referatih o poslovanju Pokojninskega zavoda, o bolniškem zavarovanju, o ostali socialni zaščiti in o programatičnih osnovah našega pokreta je občni zbor sprejel resolucije, v katerih se zavzema med drugim za enotno socialno zavarovanje zasebnih nameščencev v dravski banovini, za ohranitev delovnega prava za nameščence v obrtnem zakonu, za uredbo o odpiranju in zapiranju trgovskih in obrtnih poslovalnic za večji opoldanski odmor in za popoln nedeljski počitek na deželi, za povečanje Šlajmerjevega sanatorija v Ljubljani in za nov sanatorij za nameščence v Mariboru, za zidavo konvikta za šolajočo se mladino zasebnih nameščencev v Ljubljani, za zidanje stanovanjske hiše na Jesenicah od strani Pokojninskega zavoda. Nadalje se je občni zbor izrekel proti zniževanju državnih naročil v Sloveniji in za vrnitev bednostnega fonda delavcem in nameščencem. atica bratov izza meje Društvo „Soča" je podalo obračun vztrajnega dela Ljubljana, 24. maja. V steklenem salonu »Pri levu« je bilo v soboto spet živo. Zbrala se je številna družina »Soče«, matične organizacije naših emigrantov, da čuje poročila odbora o delovanju v preteklem poslovnem letu Vse navzoče je prisrčno pozdravil predsednik dr. Tone Šapi ja, zlasti še delegate bratskih društev: za Tabor in Branibor dr. Deklevo, starešino primorskih akademikov dr. Cermelja, za Klub primorskih akademikov g. Obada, zastopnika Oblastnega in krajevnega odbora JS g. Marjanoviča, zastopnika sokolskega društva Zgornje Šiške starosto Kocha, starosto bežigrajskega Sokola Urbančiča in druge. Lepo zahvalo je izrekel tudi listom za moralno podporo. Kratko je nato predsednik očrtal delo društva naglašujoč, da je bila »Soča« tudi lani izredno delavna na nacionalnem, kulturnem, še zlasti pa na karitativnem po-prišču. Priskočila je z izdatno podporo na pomoč bratskemu društvu Taboru. Laoi je proslavila 15-letnico obstoia in proslave je dokazala kako ljubijo člani svojo organizacijo. Sočani so se poklonili manom pokojnega kralja Uedinitelja na Oplenac je odpotovalo okoli 100 članov. Svojo kulturno misijo je vršila »Soča« s predavanji v jesenski »n zimski sezoni, ki so bila dobro obiskana, za program je pa vneto skrbel g. Josip Sfiligoi Predsednik je zaključil z vzklikom: Bog ohrani mladega kralja!^ Živela močna Jugoslavija!« kakor en mož se je vsa dvorana gromko odzvala in trikrat vzkliknila: »iZvio!« Dvanajst tipkanih strani tajniškega poročila zgovorno priča o delu »Soče« v preteklem letu. Tajnik je navajal, da je tudi lanska poslovna doba potekla v težkih nacionalnih borbah, preizkušnjah in težkočah gospodarskega in socialnega značaja, a kljub temu beleži društvo lepe uspehe. S pieteto se je tajnik spominjal 13 umrlih članov, katerih spomin so navzoči počastili stoje in vzklikajoč: »Slava!« Kratko je nato tajnik očrtal pomen društva. Matično društvo šteje 706 članov, podružnica v Celju 350, v Dolnji Lendavi 150, na Jesenicah 110, v Murski Soboti 82 in v Novem mestu 78, skupaj 1476 članov. Članstvo matice je padlo za 206 članov, kar gre na račun znižanja prejemkov državnemu in samoupravnemu osobju. Ker so člani po večini družinski očetje in matere, lahko trdi, da se pod »Sočinim« praporom zbira okrog 4500 duš. Spričo hudih gospodarskih prilik je bile lansko delovanje društva seveda nekoliko otežkočeno in društvo ni bilo pred lahkimi nalogami. Odbor se je tega v polni meri zavedal in je s podporo odsekov in članstva storil svojo dolžnost. Največjo pažnjo je posvetil socialni akciji, žal pa so ravno viri za to svrho letos najbolj usahnili. Zato se je »Soča« obrnila za podporo na oblastva in je dosegla delen uspeh. Bratskemu društvu »Tabor« je naklonila iz svojih sredstev 10.000 Din v fond za dvig zavetišča na Viču, a s podporo »Soče« je bi- la tudi dvignjena zgradba »Tabora« na Viču za eno nadstropje, da ima zdaj tam za prvo silo zavetje okoli 100 mož in fantov. Iz zapuščine po pokojnem novinarju Ivanu Kavčiču uredniku »Slovenskega Naroda« v Ljubljani, je »Soča« prejela 4975 Dm za podeljevanje podpor primorskim visoko^ol-cem iz kranjskega dela Julijske Kraiine. Vrle odbornice so pri neki nabiralni akciji tudi nabrale več tisočakov S tem denar jem je bilo pomagano marsikateremu bed nemu rojaku Posebno poglavje društvene delavnosti tvorijo predavanja, ki slove po svoji vsebini in zanimivosti in so postala tako popularna da jim je društvo samo nadelo na ziv: »Sočina ljudska univerza« Med stalne društvene predavatelje Šteje »Soča« ußled ne osebnosti, učenjake, univerzitetne profesorje, strokovnjake publiciste, novinarje. Kako važno kulturno misijo vrši »Soča«, dokazuje lep obisk in pa število predavanj, saj jih je bilo od ustanovitve društva do danes 235. Lani je bilo 12 predavanj in ko memoracij Društvo je imelo tudi S raznih prireditev. Narodno obrambnemu delu je posvečalo vso pozornost Odboru za posta vitev spomenika pokojnemu vladariu ie »Soča« prispevala 1000 Din Letos so nadaljevali tudi prodajo ra/giednic primorskih narodnih noš. ki jih je društvo okoli W.OOO založilo za propagando V prnateliskih stikih ie bila »Soča« z raznimi društvi sode iovala je pri nacionalnih akcnah in mani festacijah. vsega skupaj na 20 prireditvah Tudi podružnice marljivo detujeio Pred njači pa celjska Opuščena ie bila samo podružnica v Bohinjski Bistrici, ker med članstvom ni bilo zanimanja Tajnik je za kjučil obširno poročilo s prošnjo, naj vsi dobrotniki, sodelavci in pristaši društva tu- di v bodoče »Soči« ohranijo svojo zvestobo in naklonjenost. Za blagajno je poročal g. Sfiligoj. navajajoč. da je bilo 108.912 Din prometa. Taboru je nakazala »Soča« 20.000 Din, v zadnjih 3 letih 400 prosilccm 40.000 Din, za božičnico v 4 letih 680 družinam raznih živil m obleke za 60.000 Dm. Odkar obstoji društvo, je »Soča« izdala brezposelnim za 150000 Din. Za prireditveni odsek je poročal g. Čotar. za istrsko obitelj prof. Ba-čič. nato pa so bile volitve, pri katerih so bili izvoljeni: za predsednika dr. Dinko Puc, v odbor Josip Bačič, Lipe Bačnar, Drago Borban, Franc Gorkič. Anton Čotar. Ivan Pavšič. Peter Pavlovič. dr. Josip Prodan. di. Boris Puc. dr. Joahim Ražem, I. San-cin, Josip Sfiligoj. Lavoslav Slamič. dr. To ne šaplja. Lojze Trampuž. Lojze Turel, Jože Urbančič, Marko Velikonja, za namest nike Miha Kenda, Rudolf Saksida, Dorče Koch in Drago Česnik, v nadzorstvo pa Fran». Batjel. Saša Golia in Marko Geržinič. H koncu se je dr. Ražem zahvalil predvsem odbornikom za njihovo plodno delo v korist »Soče«. Večer je potekel v najlepšem soglasju, ki je prepričevalno jamstvo nadaljnjega složnega dela v prid primorskim rojakom PRI HEMOROIDIH, BOLEČINAH V KRI2U, ZASTOJU KRVOTOKA V JET-RIH IN NEZADOSTNEY IZLOČEVANJU IZ 20LČA, nastalem zaradi zapeke, se dosežejo z naravno FRANZ - JOSEFOVO vodo odlični uspehi. Bolniki radi uživajo preskušeno FRANZ • JOSEFOVO grenčico, ki se tudi pri pogostejši uporabi dobro obnese. Ogl. reg. S. Or. 15485/35 Nenavadno pospešena pospešenost Zaradi katere se večerni vlak ne ustavlja več v Polju Polje. 23 maja Ker ni običaj, da bi se v voznih redih naših železnic pojasnjevala a,li utemeljevala potreba ln koristnost sprememb ki so bile uvedene z novim voznim redom, je prav, da se na tem mestu pojasnijo potnikom, ki potujejo k Devici Mariji v Po lju a|i pa odpotujejo g te postaje, koristi, ki jih imajo uprava železnice in potniki, odkar večerni osebni vlak ne posto j i več na postaji D. M. v Polju. Najbolj frekven. tirani postaji na progi Ljubljana—Zidani most, predmestni postaji Devici Mariji v Polju je bila odvzeta pravica do večernega Vlaka, in to zaradi — pospešene pospe. šenosti. Ta vlak je namreč, preden je stopil novi vozni red v veljavo, čakal v Zidanem mostu samo 40 minut na nadaljno vožnjo. Zdaj pa, ko zaradi pospešene pospešenost! ta vlak na postaji pri D. M. v Polju ne posto ji več, marveč moško in pospešeno piha kar v Zalog, čaka v Zidanem mostu na nadaljnjo vožnjo kar 4 minute več, kar je prav imponirajoč rezultat. Splošna korist te pospešenost! «e ne da ovreči. Kolodvorska restavracija v Zidanem mostu, trafika, knjigarna in nedvomno še tudi kateri drugi pridobitniki - Zidanem mostu imajo koristi od podaljšanega čakanja vlaka, v 4 minutah se že dokaj več popije, pokadi, poje in prečita kar vse je v zvezi z drugo pospešenost jo, namreč s pospešenim denarnim obtokom, od katerega ima vedno koristi tudi splošnost. Spremembi voznega reda v tem pogedu ne gre kaj očitati in ni na mestu razburjanje potnikov, ki potujejo k D. M v Polju obiskovalcev umobolnice na Studencu in drugih, ki na postaji pri D M. v Polju zvedo, da večerni osebni vlak na tej postaji ne po-stoji. Tudi razburjanie onih, Ki ne morejo pravočasno dospeti na večerni lokalni vlak Ljubljana—Zalog, ki odhaja 10 minut pred odhodom osebnega vlaka, nekaj minut po 18. uri, bi lahko izostalo, ako bi pokazali malce potrpljenja Ostanejo nai lepo v delavnicah ln pisarnah, saj od pol 18. do 18 ure itak najraje dežuje. Na suhem bodo; mojstri in šefi jim bodo že dali dela, da jim ne bo dolgčas. Ob 19. pa imajo drugo »rezervo«, ki jih bo popeljala v Polje Ve. čerjali bodo sicer eno uro pozneje, zato pa bo češpljeva kaša, ki je toii priljub- ljena jed vsakega starejšega človeka in ki se s tako trdovratno počastnostjo hladi, po enournem hlajenju lepo ohlajena. Tudi se za eno uro poznejša večerja kompenzira z nepobitnim dejstvom, da se bo ponovna lakota javila eno uro pozneje. Za potnike, ki se zaradi nepoznanja voznega reda vsedejo v osebni v]ak namenjen k Devici Mariji v Polju, kjer, kakor že povedano, večerni vlak ne stoji več, je tudi poskrbljeno. V Zalogu jih izvagonira-jo in jim prodajo nove vozne listke za nazaj, za postajo D M. v Polju, kamor jih potegne, samo po polurnem čakanju, lokalni vlak Zalog — Ljubljana Ako se iz-vagoniranim potnikom zdi taka vožnja k D. M. v Polju vendarle ma]o preveč komplicirana in jih to razburi, imajo priliko, da pokažejo Devici Mariji v Polju fige in se popeljejo v svoje zadoščenje lahko kar nazaj v Ljubljano. Važno za potnike, ki bi radi na postaji D M. v Polju vstopili na večerni osebni vlak proti Zidanemu mostu, je pa to, da lahko potujejo peš na postajo v Ljubljano ali pa v Zalog, oziroma lahko vstopijo na postaji pri D M. v Polju v lokalni vlak Ljubjana — Zalog. V Zalogu izstopijo in nadaljujejo vožnjo z osebnim vlakom, ki prispe v Zalog približno v 15 minutah po lokalnem vlaku žrtve so torej prav neznatne nasproti uspešni, štiriminutni pospešenosti, ki je bila dosežena z ukinjenjem postajanja večernega osebnega vlaka pri D. M. v Polju. Ako je zdaj prvi večerni lokalni vlak Zalog — Ljubljana natrpan do skrajnosti, je bilo to neizbežno, saj s] predmetov- Imeli so p.i smolo, ker mso našli nobenega denarja in Ker so jih bližajoči koraki prepodili. — Na piko so vzeli vlomilci tudii pralnico upokojenega kapetama Konrada Vresnika v Pe-klah. Splazili so se v pralnico in na še nepojasnjen način odnesli večjo množino perila v skupni vrednosti okoli 2500 dinarjev. _ Tudi so se neznani talovi vtihotapili v stanovanje branjevke Marije Zorče-ve v Stolni ulici 5. ter ji odnesli nekaj malenkosti. do željenega denarja pa niso prišli, ker so s šumem in ropotom povzročili pažnjo sosednjih strank. Za storilci se vršijo od strani oblastev intenzivne poizvedbe. Mladina izginja. Pred dnevi ie izginil od dr»ma v Mariani ulici štev. 10. stanujoči petnajstletni dijak Drago Cvetko. Svojci 'zginulega fanta so v skrbeh prijavili zadevo policiji, ki se-I daj za dečkom marljivo poizveduje. SK Ljubljana krepko na vodstvu Na včerajšnji prvenstveni tekmi s Hermesom je Ljubljana prvič zadovoljila mnogo-brojno občinstvo — železničar je čakovcu pobral obe točki Zaključno tekmovanje za podsa vezno prvenstvo je z današnjima tekmama skoro že pri kraju. Položaj je glede prvega mesta že skoro razčiščen; Železničar trna sicer še papirnato možnost, da pride na prvo mesto, toda spričo količnika in okolnostl, da igra Se poslednjo tekmo prav z Ljubljano v Ljubljani, se ta možnost reducira na minimum. Za ostale tri konkurente je Ljubljana že nedosegljiva. Mariborski Železničarji so se Cakovčanom na lastnih tleh s tesnim rezultatom skromno revanžirali za nedavni poraz v Čakovcu. Vse kaže. da bodo zasedli tudi dokončno drugo mesto, dasi so tudi čakovčani še vedno resni aspiranti za ta placement. Igrajo namreč še dve tekmi doma, kjer jih ni lahko ukrotiti. Ljubljane 4 3 10 Železničar 5 2 12 Hermes 5 2 0 3 ČSK 4 10 3 13 8 10: 7 : o 9 12 12 7 5 4 2 Ljubljana : Hermes 4:1 (2:0) Začeteik tekme je podsavez določil na prošnjo Hermežanov ob petih. Prav. Zakaj je potem Hermes, ki je imel vso prireditev v svoji režiji, torej tudi reklamo, najavil začetek ob štirih ni nikomur jasno. Je pa itilo zaradi te nerodnosti precej jeze med ■publiko, ki za drag denar gotovo zasluži nekoliko več obzirnosti. Eno uro torej po napovedanem času sta se •pokazali moštvi v postavah; Ljubljana; Rožič; Hassl Jug; Lah II, Sla-imič. Boncelj; Slapar Lah I., Pupo, Jež. Zemljič. Hermes; Oblak; Berglez Košmerlj; Primär, Košenina. Kretič; Derenda. Broduik, Svetic, Mokorel, Klančnik. V tej igri Hermežani niso utegnili nadaljevati s svojimi dosedanjimi skoroda senzacionalnimi uspehi. Trčili so na moštvo Ljubljane ki je zelo ugodno iznenadilo; naposled so poskusili s kombinacijo, ki se je v vseh črtah obnesla. Sama igra je bila na momente zelo napeta, videti je bilo dovolj krasnih kombinacij, s katerimi se je zlasti odlikoval napad Ljubljane, monotonosti ni kilo ves čas nobene, la začetkom drugega polčasa je silno motilo neprestano brezobzirno foulanje, ki gre večji del na račun Hermežanov. V ostalem pa je bila tekma tipično prvenstvena res borbena. V kolikor ne bi bilo že omenjenih sirovosti, bi bila tekma lahko po tehnični višini in svoji borbenosti naravnost propagandno vzorna, tako pa nam je skoro že odleglo, ko je je Lilo konec. Ljubljančani Tokrat je bilo moštvo Ljubljane dovolj srečno sestavljeno- V vseh dosedanjih tekmah se napad nikakor ni mogel urediti. V tej tekmi pa je napad funkcioniral kakor po loju. Gladke kombinacije so ga vedno znova privedle pred nasprotnikov gol, pred golom so streljali, zlasti Lah, skoro iz vsake pozicije; napad si je ustvaril mnogo prilik. in kar jih je bilo res zrelih, jih je tudi izkoristil. Na enaki višini je bila ožja obramba. Rož:č ni imel mnogo posla, kakor skoro noben vratar izza dvojice Hassl-Jug, vendar je opravil vse v izbornem stilu. V 20 min. prvega polčasa je držal krasen S^c-tičev strel v stilu prav velikega vratarja-Branilca sta predvsem dobro postavljala. Odtojnega strela nista imela kaj prida, toda pred njima ni mogel nihče na strel. Srednja vrsta je napravila vtis, da ni ves čas vsa povezana in na enaki višini. Imela je sicer opravka s tehničnim nasprotnikovim napadom, ki tudi zna kombinirati, in to je treba vzeti v poštev. Kot poedinci so bili vsi rije dobri: Boncelj je Derendo držal, da se ni mogel razviti. Lah impontra s svojim premišljenim startom- Srednji krilec je bil ves na mestu, dasi mnogokrat v Škripcih med povezanim in kombinatorno dobrim triom. Najbolj je seveda zalegla uspešna igra napada, v katerem so v triu izvedli nekaj jmv tez, ki bi jih komaj profesionali spravili skupaj. Krili, lahki in zelo brzi. sta prenašali situacije vedno znova pred goi, zlasti je pohvalno njuno točno centriranje, ki je vedno zmešalo nasprotnikovo obraml.o. Morda se je pa le moštvo že našlo? ŠiSkarji Hermežani niso v ničemer zaostajali za svojimi zadnjimi igrami. Dali so iz sebe kar so mogli in kolikor znajo. Če bi bili imeli opravka s protivnikom, kakor je igral v zadujih nedel,ah t>i bili skoro gotovo spravili obe točki pod streho Zopet jim je n;l napad zelo nevaren, zlasti od srede proti desni strani, toda imel ie posla z obrambo, ki je danes brez konkurence v Sloveniji Derendo je Boncelj onemogočil Brodni k t n Svetic sta t i la s Košenino tesno povezana in njihove kombinacije so bile urne, prepričevalne in mongokrat mojstrsko izvedme Iz takih stvari je padel tudi edini gol: do-iz takih stvari je padel tudi edini gol: dokaz za to, da bo moštvo s takimi sredstvi doseglo sigurnejši uspeh kot z nedovoljenimi. Leva stran napada je ostala v okviru svojih poslednjih tekem. Velik posel je ime'a srednja vrsta, kateremu pa ni bila v vsem kos. Ne more se reči, da bi bila stranska krilca slaba, še dolgo ne Toda v borbi z brzimi krili sta bila skoro vedno za ko rak dva prekratka. Košenina je bil napram mojstrskim jx)tezam napadalnega tria ').vz moči, dasi je delal požrtvovalno do konca. V obrambi so igrali v drugem polčasu bolj taktično: niso dali nasprotniku do strela in tako je skoro izostalo bombardiranje iz prvega polčasa Do odmora pa sta imela branilca precej nerodnih trenotkov, Se sreča da ni obtičalo več žog v mreži Oblak je igral poslovilno tekmo pred odhodom k vojakom in je rešil, kar se ie rešiti dalo. Igro so otvorilj Hermežani, toda prvi napad je izvedla Lj. V 4 min ima H. prvo šanso. toda Deredin strel se odbije od pod boja. V 15. min. preigra Pupo Laha na čisto, njegova tomba obsedi in Lj. vodi t;0. Takoj za lem pokaže Oblak svojo umetnost, ko reši zelo težavno stvar iz prekrasne kombinacije napadalnega tria Lj. V 20. min. ima H. šanso, ki jo mojstrsko ukroti Rožič- V 23. min. vzgledna kombinacija napadalnega tria Lj.. žoga gre od moža do moža na milimetre natančno, naposled je Jež prost in plaši-ana žoga sedi, Lj. vodi 2:0. Polem igra nekoliko poneha, Lj. dobi serijo kotov, «adnjih 10- min. so Hermežani zopet stalno v napadu. Takoj v začetku drugega polčasa pride skoro do ekscesov. Sodnik piska venomer, vsaki oddani žogi sledi foul Četrt ure traja borba med sodnikom in igralci, naposled zmaga piščalka, in dasi ni več one lepe ig*e iz pnvega polčasa, gre vendar brez nesreč naprej. V 24. min. se Slapar prebije in je v petki na strelu, žogo prestreže branilce z roko in ni drugega izhoda kot enajstka; pretvori jo Lah z bombo izpod Oblaka. V 30. miri. zelo učinkovita kombinacija od srednjega krilca preko Ježa, Pupota do Slaparja, idealen center prevzame Jež z glavo in že je žoga v mreži, 4;0 za Lj. Deset minut kasneje pride H. do edinega uspeha: kombinacija med Košenino in desno stranjo napada do Svetica je nezadržljiva. Brodnik najde naposled čisto priliko in njegov precizno oddani strel gre neubranljivo pod prečko, 4;1 se glasi končni rezultat. G. Macoraitiju sta zaupala oba kluba. Sodil je dobro, le proti koncu prvega polčasa mu je malo igra ušla iz rok To se je potem maščevalo. Sicer pa tehnično doter in objektiven. železničar : ČSK 3:2 (2:0) Maribor, 24. maja Stadion Železničarja je bil danes torišče revanžne tekme med ČSK in Železničarjem. Bila je to obenem zadnja tekma v letošnjem prvenstvu LNP v Mariboru. Kljub temu, da tekma prav za prav ni imela odločilne važnosti, se je vendarle zbralo na Igrišču okoli 700 gledalcev. Predtekma med mladino Železničarja in mladino ČSK je ostala z 1:1 (0:0) neodločena. Železničar; Mahajnc-Frangeš, Antoličič-Eferl. Pfeifer, Golinar-Lešnik, Bačnik, Türk. Pavlin, Ron.jak. ČSK : Istvanovič-Vamplin, Janič-Vas, Megla. Behojnik-Gaves, Mekovec, Grabušek, Ta-kacz. Novak. Tek ma se da razdeliti točno v dva dela, in sicer v nadmočno igro domaČega moštva v prvem polčasu ter premoč gostov v drugem polčasu. V prvem polčasu je Železničar poda! igro. ki je pričala o visoki kvaliteti moštva. S smiselno kombinacijsko igro so uprizarjali lepe napadalne akcije, ki so se tudi večinoma končale s streli na gol. Tudi krilska vrsta je v tem delu igre odlično opravila svoj posel ter pošiljala napadu uporabljive žoge- Ožja obramta je delovala brezhibno ter bila močna opora moštva. Moštvo je zaigralo tudi z velikim elanom ter se je zdelo, da bo današnjo tekmo odločilo z veliko razliko golov v svojo korist. Toda naštete vrline veljajo samo za prvo polovico, v drugem polčasu namreč so vsi deli enajstorice močno popustili, tako da so prišli do besede tudi čakovčani, Ki so biii v drugem polčasu absolutno boljši nasprotnik. Le napadalna vrsta ni znala izkoristiti prilik, na drugi strani pa je imela v nasprotni obrambi le prehud odpor- čakovčani so imeli kakor domačini v obrambnem krilu svoje najtoljse sile v drugem po času pa so prišli do veljave tudi krilci, ki so bili v obeh smereh dobri. Ogromno delo so napravili zlasti v zgraditvi napadalnih akcij. Napad je imel dobro moč v obeh krilih, ki sta z lepim podajanjem ustvarili nevarne situacije pred nasprotnikovim golom. Tekma je bila prava borba za točke, ven dar pa fair. Goli 60 padli v 18. min. po Bačniku, v 30. min. po istem igralcu, v 1. min. drugega polčasa je Türk postavil na 3;0 za Železničarja. Prvi gol za ČSK je zabil Takacz, nato pa je v 3S. min Vamplin z enajstmetrovko postavil končni rezultat Sodil je g. Lukežič iz Ljubljane. Morda je nekatere stvari spregledal, toda v splošnem je bil dober in objektiven vodja. Nogomet v Celju Cel j. 24. maja. Danes je bila na Glaziji prvenstvena tekma juniorskih moštev Celja in Olimpa. Zmagalo je Celje s 3:1 (0:o). V prvem polčasu je igraje« Olimpa gtarta.1 na vra-tarja Celja Antona Lovšina, ki si ie pri tem zlomil nogo. Juniorji Jugoslavije so zmagali nad juniorji Atletikov s 3 : 0, ker Atletiki niso nastopili. Ob zaključku p roti tuberkuloznega tedna je bil popoldne na Glaziji brzoturnir vseh celjsk;h klubov Celje je zmagalo nad Olimpom z 2:0 (1:0). Oba gola je zabil Pfeifer. Ker je naslednja tekma Atletiki— Jugoslavija ostala neodločena 0:0, je bil zmagovalec odločen po žrebu, in sicer Jugoslavija. Nato so igrali Atletiki z Olim. pom. Zmagal je Olimp. Gol je zabil čater. V končni tekmi je Celje zmagalo nad Jugoslavijo z 2 : 0. Gole sta zabila Presinger in Achtig. Angleži v Beograd n poraženi Beograd, 24. maja. o. Za današnjo re-vanžno tekmo BSK : Liverpool je vladalo še večje zanimanje kot zadnjič. Zbralo se je nad 9000 gledalcev, ki so tudi zadovoljni odšli z igrišča, saj je BSK pokazal odlično igro BSK je zmagal nad Liverpoo]om s 3:2 (2:1). Angleži so že v 2. minuti po levem krilu dosegli vodstvo, a v 13. minuti je Vujadinovič izenačil. Komaj se j€ malo poleglo navdušenje, že se je žoga drug'č znašla v mreži Angležev Tirnanič je lepo prenese', in Moša je v 17 minuti neubranljivo poslal pod prečko. V drugem polčasu je v 19. minuti BSK po lepi kombinaciji Marjanovid Vujadinovič . Božovlč dosegel tretji uspeh. V 32. minuti so Angle® znižali na 3:2. Ostale nogometne tekme Ljubljana: Prvenstvo II. razreda. Grafika : Korotan 5 : 0, Svoboda : Mars 3 : 2, Jadran Mars : 13 : 0, dran 2 vi j a 7 Din Rada se peni, še bolj osvežuje, izdatna pri uporabi. NI VE A PASTA t* -, v&s Normalna tuoa 6.— Din, velika dvojna tuba 10.— Din. : Reka 5 : 1. Senzacija! Juniorji. Mladika 3 : 0, Ljubljana : Svoboda Slavija : Reka 2 : 2, Korotan : Ja-: 2. Prijateljske. Hermes jun. : Sla-2. Hermes rez. : Slovan 3 : 1. Zagreb: Prvenstvo. Gradjanski : Sparta 6 : 1 (0 : 1), Concordia : Hašk 1 : 0 (0 : 0). Concordia je postala prvak ZNP. Varaždin: Slavija : Hajduk (Zagreb) 5:1(2:0). Zemun: Jugoslavija (Beograd): Sparta 1:1(0:1). Praga. DFC : Kolin 2 : 1. Moravska Slavija : Teplitzer FC 1 : 0, Kladno : Zatec 5 : I, Zidenice : Viktorija Plzen 2 : 0, Bratislava : Nachod 3 : 0. Dunaj: F AC Rapid 3 : 2, Austria : Vienna 2 : 2, Hakoah : Wacker 2 : 2. Libcrtas : Sportklub 1 : 1. Basel: Švica : Belgija 1 : 1. Gradec : Ljubljana 81 : 72 V štirih srečanjih je Gradec dosedaj zmagal trikrat Nov jugoslovenski rekord v štafeti 4 x 800 m Gradec, 24. maja. Današnjemu drugemu dnevu medmestnega iahkta'iletskeg'i dvoboja med Gradcem im Ljubljano, je bilo vreme naklonie-no. Ves dan je sijalo toplo solnce. ki Je popolnrma izsušilo igrišče in so se vse točke lahko vršile nemoteno. Tudi občinstvo je v mnogo večjem številu posetilo prireditev kot včeraj. Med gledalci ie bil tudi jugoslovenski konzul g. Gjorgjevič, k.i je posetil naše moštvo- Njega so pozdravita oficijelni zastopniki ljubljanske reprezentance. Prireditev so poselili tudi zastopniki graške občine in ddvizijskega poveljstva. Ljubljančanom se je sicer posrečilo, da so drugi dan zmanjšali naskok domačinov, vendar pa izgubljenega terena niso mogli nadoknaditi popolnoma in se ie dvoboj končal z 81 proti 72 točkam za Gradec. To je že tretja zmaga Gradca v štirih srečanjih. Nov jugoslovenski rekord. Na prireditvi, ki je dala zelo dobre rezultate, je bil tudi dosežen nov jugoslovenski rekord, in sicer v štafeti 4 x 600 m. ki je bila obenem najlepša točka prireditve Ljubljančani, ki so računali, da bodo lahko nadoknadili izgube na točkah, so se varali v nekaterih disciplinah, v katerih se je Grad'anom nepričakovano posrečilo, da so zasedli drugo mesto, čeprav so Ljubljančani računali na obe prvi mesti. Tehnični rezultati. 200 m: Za Ljubljano sla startala Pleter-šek in Sodnik, za Gradec pa Karf in Gut-mayer. Do približno 100 m so bili vsi Štirje tekači na isti višini. Tu pa je potisnil Pleteršek in sigurno zmagal z naskokom 3 m pred Karfom, lei je bil prav tako sigurni drugi. Sodnik si je priboril dragoceno tretje mesto prav v zadnjih metrih pred ciljem. 1. Pleteršek 23.3, 2- Karf 23.6, 3. Sodnik 24, 4. Gutmayer. Skok ob palici: Ta točka, ki se je pričela obenem s prvo, je trajala več kot dve uri in se je končala šele po 19. Za. Ljubljano sta nastopila Zupančič, ki je v zadnjem trenotku vskočil za Orossyia, ter Pribošek, za Gradec pa Schöber in Kneissl- Zmagal je sigurno Schöber z dobrim rezul'otorn 3.50, 2- Zupančič 3-40, 3- Prib -Sek 3.10. 4. Kneissl 3 m. Borba med Zupančičem in Schöberjem je bila zelo dramatična 3.20 sta oba preskočila šele pri tret e>n poizkusu. vse naslednje višine do 3.40 pa že pri prvem poizkusu. Schöber je nato poizkusil doseči še 3.60 todn brez uspeha. 1500 m: Za Ljubljano sita tekla Krevs in Zorga, Za Gradec pa Friebe in Frank. Računalo se je, da bo Krevs zmaguj v času novega jugoslovenskega rekorda, vendar je tekel faktično zelo slabo in je b'l ve* čas na četrtem mestu. V zadnjem krogu je hote! prehiteti oba Gradč»ina. ki sta pa bila kot SOftnetraša boljša v sprintu, pa sta njegov napad urno odbila. Zmaigal je Friebe z 4:11.9, 2- Frank 4:12.8, 3. Krevs 4:15.8. 4 Zorga. Met kòpja: Za Ljubljano je nastop:l samo Martini. pa še ta kot rezerva. 1. Zohl-bruckner 54.47, 2. Tunner 47-31. 3. Martini 45.22- 10.000 m: Za L'ubiiann 0 zadružništvu«, po referatu debata ter važne notranje zadeve. Udeležba strogo obvezna! Upravni odbor. Drevi ob 18-15 bo v filharmonifni dvorani druga jubilejna produkcija državnega kon-servatorija. Spored je sestavljen iz glasbenih del veselega značaja. Oblega dela domače in tuje literature, nastopajo pa gojenci, ki so že pankrat prav uspešno nastopili na javnih produkcijah. Posebno opozarjamo ua male ansamble, ki nastopijo na tej produkciji ter izvajajo Mozartov humoristični tercet »Pentlja«, dalje Mozartovo malo serenado za godalni kvartet in znane Schubertove plese, ki se izvajajo z malim mešanim zto-rom in baletom. Začetek je točen- Vstop v dvorano med izvajanjem ni dovoljen; da ne bo motenj, naj zasede občinstvo prostore par minut pred začetkom. Slepi gojenci zagrebškega zavoda, ki bodo koncertirali v Ljubljani v petek 29. t m. zvečer v filharmonični dvorani, bodo nastopili z godalnim orkestrom, tamburaskim zborom, dalje se bodo uveljavili kot mladinski zbor, pa tudi kot solisti na klavirju, rogu in fagotu- Spored je najskrbnejše sestavljen, gojenci so vajeni koncertnih nastopov, saj jih pozna skoraj vsa Hrvatska. Ljubljansko občinstvo opozarjamo na ta koncert Jugoslorensko-bolgarska liga t Ljubljani poziva vse svoje člane in prijatelje bratskega bolgarskega naroda, da se udeleže na kolodvoru sprejema bolgarskih zadrugarjev, ki se pripeljejo v Ljubljano Ganeš ob 9. zjutraj s jx>tniškiin vlakom iz Zagreba. Obenem prosi članstvo, da se po možnosti udeleži v torek njihovega izleta na Bled, v sredo pred poldne, da so jim pri ogledovanju mesta na razpolago ter, da pridejo ob 14. na kolodvor k slovesu bratskih gostov. Vse podrobnosti so razvidne iz sporeda bivania bratskih bolgarskih zadružnikov v Sloveniji, ki je bil vsem članom lige razposlan. Odbor JBL. Motnje v črevesju, omotice zaradi zagatenja se preprečijo z uporabo naravne FRANZ-J OSEFO VE grencice Ogl. reg. 3M71/35. Mednarodni policijski kongres v Beogradu Beograd* 34. maja- p. Jutri se prične mednarodni kongres kriminalne polici ie. Otvoritveni govor bo imel notranji minister dr. Korošec Danes so prispeli številni delegati iz Nemčije, Nizozemske, Turčije, 'Bolgarije, Palestine, češkoslovaške. Danske, Francoske. 'Angleške, ftalije in od drugod. Po otvoritvi se bodo delegati podali n« A vaio, kjer bo opoldne kosilo Zvečer odpotujejo s parnikom na izlet j>o Du-navu in bodo na parniku tudi večerjali. Ustanovimo fond za zdravljenje jetičnib ! Krvav zločin v šiški Z neznancem je popival, v jezi ga je pa zaklal Ljubljana, 24 maja. Kakih 100 metrov od znane Kmetove gostilne v šiški se je danes kmalu po 16. odigral razburljiv dogodek. 35]etni delavec Josip Završnik iz škofje Loke je menda vse popoldne popival z nekim drugim de. lavcem, ki ga pozna samo po imenu Pold° Preobilno zavžita pijača je obema udarila v glavo in v pijanosti sta se začela prepirati ter zmerjati, naposled pa je Polde ZavrSnika krepko brcnil v zadnico Zavr. šnika je pograbila Jeza. takoj je potegnil majhen nož in z njim dvakrat ali trikrat srdito zamahnil proti tovarišu, ki se je takoj zgrudil ob|it g krvjo. Završnik je bil zamahnil proti glavi in ga ranil na obra- zu, a sila sunka je b']a takšna, da mu je nož zdrknil še niže ir. je zabodel nesrečnega Poldeta v prsi Težko ranjeni Polde je obležal na travi. Pogled nanj je bil strahovit. O dogodku je bila obveščena polic'ia in nemudoma so bi]i pozvani reševalci, ki so pa nesrečnega delavca našli skoraj že v zadnjih zdihlja-jih. Prepeljali so ga v bolnišnico, a ni upanja, da bi mu mogli zdravniki rešiti življenje Završnika so takoj aretirali in prepeljali na policijsko stražnico v š'.ško. kjer se zagovarja s pijanostjo. Pozneje so ugotovili da je bil poškodovani delavec 401etni Leopold 2bona, doma iz Bače pri Gorici. »JUTROM &M»dgS&* Maja 4 Fooeäetjefc, 25. V. 1Ö95. Žena v sodobnem svetu Protijetični dispanzer v Ljubljani — preiskava mladine Mati razmišlja o zatiranju jetike Te dni me je pot zanesla v našo Sibirijo ob Malem grabnu. Opravka sem imela pri družini, ki prebiva v mali baraki z zakr. panimi okni, z majavimi vrati, z enim samim, predeijjenim prostorom, tako tesnim, da se komaj obračaš v njem. Med razgovorom mi mati pokaže listek za dinarski prispevek, ki so ga otroci prinesli domov ti mi pripoveduje svoje lastne komentar, je k razlagi o pomenu protituberkulozne akcije, kakor so ji ga tolmačili starejši otroci in kakor ga je razbrala iz časopisja. Siromaščina in bolezen, ki ju je okusila sama in njeni družinski člani, sta presenetljivo razbistrili njen pogled, tako da sem se začudila jasnosti njene presoje. »V časniku sem brala — pravi — da je vsaka protituberkulozna borba brez dispanzerjev zgTajena na pesek, zato da je treba najprej teh. Takoj v začetku je treba ugo. tov ti prve znake jetike in pravočasno omogočiti uspešno zdravljenje. In da je treba bolnika odstraniti od drugih družinskih članov, da se ne nalezejo bolezni«, še marsikaj si je zapomnila. Ko mi vse raztolmači, pa razmišlja naprej: »Tisto o zgradbi na pesek se mi zdi samo deloma točno, to se pravi, velja samo za tiste ljudi. ki žive v blagostanju, ki so siti in obuti ter oblečeni. Vendar med njimi ta bolezen ni tako pogosta. Jetika je doma med nami, saj ima svoje kali v lakoti, v slabem stanovanju in v nevednosti in nepoučeno-sti ubogih. Poglejte naše stanovanje! Kako tesno je in vendar nas prebiva v njem 9 ljudi. Pozimi je mraz, okna se slabo zapirajo, tako da imamo ob vsakem dežju mokro v stanovanju. Ob deževnih dneh je naša odeja neprestano vlažna in se suši ob naših sestradanih telesih. Poleti pa nam neznosna sopara in roji muh povzročajo nove vrste nadlego. Imamo odprta stranišča, torej si lahko predstavljate, kakšen zdrav zrak nas obdaja v poletnih dneh — kljub temu, da je naše domovanje na lepem prostoru Mestnega loga. Toda to je samo ena temna stran našega življenja, samo en vzrok, zakaj se tako rada naseli k nam jetika. še hujše pa je pomanjkanje hrane. Moj mož je že pet let brez stalnega zaslužka, živimo samo od tega, kar zasluži od časa do časa, če se mu ponudi kako delo, in od podpore. Tudi sama hodim na dnino, kolikor pač morem pri tolikih otrocih. Toda neprestani porodi me ovirajo pri zaslužku. In tako mine dostikrat dan, ko še nismo ničesar použili. Posebno se mi smilijo starejši trije otroci, ki jih je sram prosjačiti. Toda Tonček, ki hodi v prvi razred, si že zna pomagati, kadar ne dobi doma nič za jesti, gre beračit. Ko je prvikrat prinesel domov nekaj dinarjev in skorjo kruha, sem bridko zajokala. Pred očmi mi je vstala njegova bodočnost: navadi! se bo prosjačiti in potepati, zanemarjal bo šolo, nikdar ne bo vedel, kaj se pravi preživljati se g poštenim delom. No, za mlajša dva pa upam, da bosta umrla kljub vsem dispanzerjem. Poglejte jih!« Kar streslo me je. Mati »upa«, da bosta umrla. Kako strahotno upanje! Ko sem si ogledala mrliška obrazka in čula njuno suho kašljanje, sem spoznala, da ima mati prav: v takih družinah vsi dispanzerji ne bodo nič pomagali Kaj pomaga, če bole- zen pravočasno ugotovijo, če pa s to ugotovitvijo ne morejo preprečiti, da ne bi v njihove barake deževalo, ko jim ne more. jo dati, da bi delali, da bi zaslužili za primerno obleko in hrano! Tudi če jih izolirajo, če jih pošljejo v okrevališča — kal bolezni, ki je ostala v njih, se bo znova razbohotila, ko se bodo povrnili v svoje domo, ve, kjer sta doma mraz in pomanjkanje. A takih domov, kjer preži tuberkuloza na njegove stanovalce je toliko! Poglejmo v stanovanja trboveljske »giažute«, ki so tako temna, da mora goreti v njih noč in dan luč tudi poleti, in tako tesna, da se mora mati ob vsaki novi nosečnosti s strahom vprašati: kam z njimi? Vsi takšni domovi v predmestjih, po revirjih, pri bajtarjih na kmetih nam glasno dokazujejo, da so dispanzerji in okre- vaJiSča samo zasilne mere, stavba, zidana v peščena tla, dokler se borba proti tuber. kulozi ne začne pri korenini, v spoznanju, da je tuberkuloza izrazito socialna bolezen in da je treba tu zastaviti trud in delo. Pravilno organizirati borbo proti tuberkulozi se pravi, sistematično organizirati boj proti brezposelnosti z znižanjem delovnih ar, z javnimi deli, z določitvijo minimalnih mezd, z uvedbo pravega sistema v socialno skrbstvo. V prvi vrsti bi se moralo skrbeti zlasti za družine s številnimi otroci za primerno veliko in zračno stanovanje. Toda kako naj govorimo o protituberkulozni borbi danes, ko mora celo uradnik dati polovico svojih prejemkov za stanovanje, ki bi bilo v normalnih razmerah komaj primerno za majhno delavsko družino. Tudi uradniški otroci — posebno če jih je več — so na račun stanovanja slabo hranjeni in oblečeni. A kadar znižujejo plače, se nihče ne zmeni, da bi reguliral temu primemo tudi druge življenjske okoliščine. A kako naj se resno borijo proti tuberkulozi tam. kjer znižujejo že itak pičle doklade za otroke! V smislu protituberkulozne borbe bi bila tudi skrb za matere. Tudi njim bi Se moralo omogočiti, da se oddahnejo od garanja in porodov, da se po tolikih letih neprestanega dela in skrbi vsaj za nekaj tednv oddahnejo. V ta namen naj bi občina in Rdeči križ ali druge institucije organizirale počitniške kolonije za matere, ter poskrbele za primerno varstvo doma za čas materine odsotnosti. Morda bi se našle po naših društvih — saj jih imamo toliko! — de la voljne osebe, ki bi brezplačno žrtvovale 14 dni svojega časa temu plemenitemu namenu To so samo pobožne mi s] i o sistematičnem boju proti tuberkulozi. kjeT mora biti naše načelo: začnimo graditi hišo pri temelju, ne pri strehi! Slovenski učitelji v Zlinu Zanimivo mestece se razvija z ameriškim tempom Pogled na Zlin: Same tovarne, kolonije in druga poslopja Bat'e Zlin, 21. maja Naši «tate! ji že vedo, da srno bili slovenski učitelji v česu svojega bivanja v Bratislavi gostje Zveze slovaških učiteljev. Kaj se pravi biti gost Slovakov ali Cehov, pa razume samo tisti, ki je kdaj to gostoljubnost užival. Naši severni broitje dado gostu vse. Za slovo so nam priredili poslovilno večerjo v hotelu »Carltonu«. Od osebnosti, ki so se udeležile tega večera, naj cmenim le nekaj imen- Tu je bil predsednik J ČL redaiktor Styk s soprogo, pre-zident policije dr. Štcfanik, sorodnik generala Štefanika, jugoslovenski konzul Kiče-vac z gospo, višji deželni šolski nadzornik H alai a, višji šolski svetnik Hermansky, l:k-tor Kovjamič, predsednik Zveze slovaških učiteljev Bsrkfl s soprogo in še mnogo drugih prijateljev Jugoslovanov in p i mnogi v Brotis'avii živeči Slovenci. Med njimi je treba še prav posebej omeniti našo ro:akinjo Marijo Peršlovo. članico narodnega gledališča bratislavskega, ki je vedno pripravljena svoje brate SDre jemati in poskrbeti za njihovo ugodno bivanje- Mimogrede n-ij ;z-dam, da bo v prihodn'i sezoni ob'ia;-'la 30-letnico delovanja na gledaliških deskah in gotovo bi bilo prav. da jo ob tej pril'.ki povabi naše gledališke, do po dolgih letih enkra.t spet nam nokaže svojo veliko umetnost. Na poslovilnem večeru je zapeta med drugimi tudi arijo iz opere »Carmen«. Po lepem večeru smo rekli v četrtek zjutraj ob 7. Bratiskvi zbogom, potem ko i žalost ni dopušiil, da bi si bili Hodonin natančneje ogledali, zakaj ob 13. smo bili napovedani v mestu Zlinu. ki se more imenovati evropska, če ne naravnost svetovna znamenitost. Bus je dr ja! skoro z vetrom za slavo, pa se vendar ni hotelo prikazati na obzorju Bat'ovo mesto. Malo pred 13. smo ga uzrli v daljavi, iz katere je z vsakim trenotkom rasel in rasel, da se je naša radovednost narpela do nemogočnosti nestrpnega pričakovanja Erihoda v mesto soitw^ Siroka cesta s» deset ilometrov pred Zlinom razširi za calo vozno širino in še dva banketa za pešce in kolesarje. Bat'ovi zavodi so jo naravnost ameriško razkošno asfaltirali ter postavili ob njej na levi in desni strani precej gost red obcestnih reklamnih desk za vse mogoče predmete- In ko naposled zavozimo na trg mesta, kjer je vhod v tvornico in se vstavimo pred Masarvkovo meščansko šoilo. pri-kipi naša radovednost do vrhunca. In kdor stopi iz voza, začudeno vzklikne: »Prekrasno, neverjetno!« Tovariš iz meščanske šole nn vzgojitelj mladih Bat'ovih mož sta nas nad vse ljubeznivo sprejela in takoj odpeljala v družabni dem, ki ima samo dvanajst nadstropij, kjer so nam biLi pripravili kosilo. Velikanska obednica jc bila nabito polna, čemur se ne «nemo čuditi, zakaj ta dan si ie prišlo Bai!'ove tovarne ogledovat samo 2300 tujcev iz raznih evropskih držav. Zlin je postal svetovna zanimivost velike mode- Mestece, kri je še pred 30 leti štelo komaj 4000 prebivalcev brez vsake industrije, šteje danes 38.000 ljudi in je zaradfl tega izrednega porastka dobilo nedavno svoj testni politični okraj in okrajno samoupravo. Pisalti o Zlinu, njegovih podjetjiih, tvor-nicah in njegovem napredku in prehuda naloga. če se navajajo suhe številke. Če pa hočeš popisati zlinskega drha, ki žene in vodi to evropsko čudo, potem je treba boljšega peresa od mojega. Pa še tako dober popis ne bi mogel pričarati pred bralce ve oči niti zunanje, kaj šele notranjo podobo tega modernega otroka med mest', če ne pokliče na pomoč kopico dobrih fotografskih posnetkov, filma in dejanskega obiska. Gotovo je, da je Zlin danes evropsko čudo in da zasluži tudi od naše strani vso pozornost. Naše potovalne pisarne naj skušajo v svoje potovalne načrte sprejeti tudi avtobusne izlete: Ljubljana—Dunaj— Bratislava — Zlin—Brno—-Praga—Tabor— Line—^Celovec—Ljubljana in nikomur ne bo žal, če se bo takemu izletu pridružil. Teden dni Stima Harold Lloyd v novi vlogi s. •> Prvič skupaj na fotografiji: trije mušketirji filma — Harold Lloyd (brez očal, kakor vedno v »civilu«, Charlie Chaplin in Douglas Fairbanks storil še kaj nadčloveškega. Spusti se v boj, Le malo je filmskih zvezd, ki bi tako dolgo svetile kakor priljubljeni ameriški komik Harold Lloyd. Že kmalu po vojni je zaslovel s svojimi burkami in njegov sloves Se dandanes ni ugasnil. Koliko njegovih filmov je že teklo po kinematografih vsega sveta- In vendar prihajajo še vsako leto novi in vsak je prijetno presenečenje za gledalca. Saj si skoro ne moremo misliti prijetnejšega razvedrila in oddiha, kakor je film Harolda Lloyda. Elitni kino Matica bo vrtel te dni njegov najnovejši film »Harold Lloyd kot mlekar«. Drugo glavno vlogo igra znani filmski igralec Adolphe Menjou. Vsebina je zanimiva in potna komičnih za-pletkov. Film nam pripoveduje kako je postal preprost miekar, ki pa je bil tudi telesno zelo slaboten, zmagovalec v boksanju. Harold Lloyd se na cesti spre s slavnim boksačem in ga slučajno položi na tla. Ta dogodek postane velika senzacija, o kateri pišejo vsi listi. Adolphe Menjou se ponudi, da bo priredil veliko borbo med premaganim boksačem in Haroldom Lloydom, ta pa seveda ne čuti prevelikega poželenja za tak boj. Menjou pa. ve. da ima Lloyd strašno rad svojo Agnejo in da bi zanjo storil vse- Agne-ja pričakuje naraščaja in Harold Lloyd, ki nima denarja, bi ji rad pomagal. Ta boj bi mu utegnil prinesti precej tisočakov. Zaradi Agneje se Lloyd odloči, da se to spustil v boj. Veliki dogodek se primeri prav dopoldne pred borbo in porod se srečno konča. Harold čuti. da je zdaj tako močan, da bi Ne, naprej vam pa ne povemo, kako je hd-lo, ker vas nočemo pripraviti ob užitek. Rečemo vam samo, da se boste nasmejali do solz. če se še nikoli niste. Takšnih kakor v tem filmu Harold Lloyd še nikjer ni klatil. Naj vam ostane boj z boksačem in njegov konec zaenkrat skrivnost. Ko toste film videli, se vam bo pa še zjasnilo, kdo je ljubljena Agneja, za katero je Harold toliko žrtvovat In če imate koliokaj zmisla za humor, boste šli film dvakrat ogledat- Žensko jezero navdušuje vsak dan gledalce Zadnje čase smo videli v Ljubljani le malo filmov, ki bi imeli toliko hvaležnih gledalcev kakor film »Žensko jezero«, ki ga igrajo zdaj v Elitnem kinu Matici. »Žensko jezero« je prelepa pesem ljubezni sredi nebeško krasnih krajev. Malokdaj je še kakšen film združil v sebi toliko pri-rodnih krasot kakor ta. Igralcf-mojstri so dali v svojo igro toliko občutja, da se nam zdi kakor bi gledali resnično nepokvarjeno življenje, ne pa film. Zlasti Simone Simon, ki so jo zaradi uspeha v tem filmu zvabili v Ameriko, kjer je zdaj ena najbolje plačanih igralk, je nedosegljiva- Toda tudi njeni partnerji ne zaostajajo daleč za njo. Kdor si želi ogledati film, ki Je res v vsakem pogledu popoln naj si ogleda »Žensko jezero«. Kino ga bo igral samo še v ponedeljek in torek. Obleke, perilo in vsa praktična oblačila si nabavite dobro in poceni pri PRESKERJU, Sv. Peti^^bL^ □□□□□□□□□□□□□C Kupujte domače blago ! S. ■5- 3 . • * -. « Skladišče za Jugosl.: Jugof armaci ja d. d. Zagreb, odd.: Kozmetika. Jiri Mahen: ¥ morju plamenov Ogenj je kipel s presunljivo hitrico in zdelo se je, da gori hiša od tal. Gori na oknih so stali ljudje in si roke lomili, doli je vpila in kričala množica, trobente pa so se oglašale ie v dalji. Zdaj je švignil zubelij iz okna, znotraj je zagrmelo — stopnišče se ie po» rušilo. Ljudje tam gori so bili gotovo izgubljeni. Tedaijci pa je skočil iz množice mož, se vrgel na bližnjo razpoko v zidu in že previdno plezal do napušča. 2e ;e stal zgoraj, se zaletel z mogočnim sko-kom v dim in plamene. —Lestvo! Lestvo! Brž! Lestvo! Boli je čud lastno kri v sencih kot plašne klice taim zunaj. Komaj se ie ozrl okoli sebe, že je pograbil prvo omedlelo ženo v naročite in se postavil z njo na okno. Opazili so ga, glasen hrušč je bil odgovor za megovo hrabrost, on pa je stal tam bled. trden in miren in ni skoro ničesar videl. Sedaj je S'topiJ! na lestev. nesel one-sveščenko doli in sel spet nazan v peklensko žrelo. Tam zunaj so h'poma začeli znani glasovi boječe in žalostno VUcati njegovo ime. toda on ie sedai slišal samo še sebe. In čeprav je pod svOfimi nogami čutil, kako se ogenj prijemlje tramov, je vendar našel še drugo osebo in jo nesel doli k ljudem. Potem pa — bil je že skraijni čas — še tretjo. Napol zadušen se je zgrudil za trenotek v travo in si potegnil z rokami čez obličje. Tam gorj pa ie med tem buknil zubelj do slemena in razgrnil nad vsem svoj orjaiki črni piašč. Obkolili so junaka, vsakdo mu je hotel kaj reči, toda nihče ni vedel, kaj naj pove. Medtem pa kleči junak tu. vidi okolj in okoli ogromno množico in ve nekarj, česar ne ve nihče. Tam gori sedi gotovo še sedaj napoii pobesnela mačka in mijavka. Kot otroški jok zveni. — Ali jo slišite? Cuje se tako razločno. In že se vidi tudi mačka iz dima in plamenov. Tekla je po naoušču, vlezla skozi okno in zopet izginila v dimu. Ljudje stoje tu s prestrašenimi obrazi. — Mačka! Mačka! — Se sliši od vseh strani in vse oči so uprte na junaka. — Ne hod;! Za božjo volo — nikar ne hodi. kriči oče in trdno drži sina za rokav. — To je čisto navadna mačka in ti si človek! — kriči poveljnik gasilcev — nikamor ne hod'"! — Takoj se bo hiša podrla! Ta stara mačka! vsaka druga bi se bila že zdavnaj rešila! — Gotovo je že poginila! Toda množica oiuimi, strmi od začudenja. Nekateri stoje kot da jim bo» do v pr?hodin;tvm trenutku klecnila kolena. Junak pleza gibko po lestvi, nasproti mu sika.io plameni, a on se ne zmeni zanje. Zdaj je izginil v peklu . . . Trenotek ... Še en trenotek . . . Tramovje poka, mogočno gori ogen'. Vsa hiša gori kakor igračka. Strah ;,.i groza gsrabi Vmd'i do kosti. Nekateri glasno molijo, ženske jokajo, moški stoje kot stebri, prišel je najsvečane * šj trenutek. Junak se je potopil v plamene. Še dva koraka in dosegel je lestvo . . . Toda ni je dosegel — ostal ie notri. Sedaj ie dvignil obe roki nad glavo — in častitljivo kot svečenik monštranco — je držal junak tnačko nad seboj. Tako je negibno otrdel neka' hipov. Iz vsi:h oči zdo'ai je vidno sviala blaznost. Mn^gj so si zakrili obraz, si zamašili ušesa. Še stoji tam — z mačko v iztegnjenih rokah visoko nad seboj! Kdor ni dosedai pokleknil, klecne zdaij in se tolče na prsi. Vsi sk'oniio elave in molitev dilli kot nevihta pro* ko glav. Še s to i j tam! . . . Zda.j ie izginil v plamenih. Josef Mach: Jaroslav in Jarmila Najboljše zgodbe iz svojega življenja je pripovedoval Jaroslav Hašek svojim prijateljem v gostilni »Pri zlatem litru« — morebiti je bilo tudi kje drugje, ne morem se tega natanko spomniti. Pripovedoval je o prvem srečanju s svojo poznejšo soprogo Jar milo. To zgodbo je pravil dva cella večera. vsakokrat dolgo preko polnoči. Začel je s tem, kako je potoval z nekimi po'ijsfkjim študentom iz Prage v Galicijo, da bi odkril staTe slovanske grobove, kako se je nekoč bližal ozkemu pasu gvzda, ki je bil slučajno tudi rusko-avstriijska meja. kako so se iz goščave na ruski strani nenadoma iz» tegnile štiri kosmate roke, last dveh ruskih orožnikov, ki sta ga odgnala čez mejo na rusko stran in ga zaprla kot avstrijskega vojaškega ogleduha, kako je sedel par tednov v ruski temnici. menda v Holmu. kako so ga na« zadnje izpustili in kako jo je ubiral od ruske me e proti Pragi. V Prago se je vračal preko Šleziie in Moravske in pomnim še. kako ganljivo je opisoval Tingled na prvo češko šolo v Tesimi, kako .k1 s sok nimi očmi čakal za vasjo, da se je šolski dimnik nehal kaditi. kako je vstopil pri gospodu ravnatelju. ki je ravno po obedu ležal na zo* fi in prebiral novine, medtem ko če njegova žena pomivala posodo, in kako se je predstavil z besedami: »Jaz sem češki pisatelj H a šok in rad bi dobil kaj malega jesti.« Šele od Kozina se je mogd peljati po železnici, toda bil je že ves v brezupnem stanu. In v takem položaju je prvič videl na praški postaji Jarmilo in začel z njo razgovor ; pri tem je bil taiko ljubezniv in jo tako veselo in pa« metno zabaval, da se je takoj vanti zaljubila in on v njo. In gotovo bi bil to srečen zakon, da nj Hašek vedno čutii! nagona »na drugo stran«, hrepenenja, da bi bii vedno drugje kot pa tu, kjer je ravno bil, da je skušal priti kamorkoli, med nove ljudi, v novo sredino, od domačega ognjišča k prijateljem v praških kavarnah alj točilnicah, da bi iz Prage potoval po deželi, iz Češke pešačil na Bavarsko ali na Balkan, iz avstrijske armade v rusko ujetništvo, iz ujetni» škega taborišča v legije, in iz legiji k bo/Mševikom. in spet nazari na Češko in zopet iz Prage, s tega sveta na drugi. in z drugega sveta naravnost v svetovno literaturo. A. D. Urejuje Davorin Ravljen. — Izdaja m Konzorcij »Jutra« Adolf Ribnikar. — Za Narodno tiskarno d. d. kot Üakarnarjs Franc Jezeràek. — Za tnaeratm del Je odgovoren Aloja Novak. — Val * SJubljam