Glasilo Občine Ormož Leto II, številka 5, oktober 2009 Poštnina plačana pri pošti 2270 Ormož Ormoške novice Telovadnica na Kogu Irma Murad V petek, 18.9.2009, je na Kogu potekala slovesnost ob predaji nove telovadnice svojemu namenu. Kljub dopoldanskemu času je bilo obiskovalcev odprtja veliko. Poleg domačinov so se prireditve udeležili predstavnik Ministrstva za šolstvo in šport, župan Občine Ormož z občinsko upravo, župana Občin Sv. Tomaž in Središče ob kaj veš.« Dejal je tudi, da je na Kogu vedno nekaj manjkalo in da se sedaj, z izgradnjo tega objekta, izenačujejo razmere za izobraževanje naših otrok z razmerami drugih otrok po Sloveniji. Zbrane je nagovoril tudi župan Občine Ormož Alojz Sok. Občina je prispevala dobršen del finančnih sredstev za izgradnjo objekta, poleg Ministrstva za šolstvo in šport. Med govorniki je bil tudi direktor Direktorata za vrtce in osnovno šolstvo Boris Černivec. Vsi govorniki so si bili enotni v tem, da naj novo zgrajena telovadnica služi vsem krajanom, naj bo čim bolj zasedena, naj se v njej odvijajo športne, kulturne in družabne aktivnosti. Da bo temu res tako, se je pokazalo že takoj ob Dravi, svetniki občinskega sveta Občine Ormož, predstavniki izvajalcev in podi-zvajalcev del, ravnatelji sosednjih šol in nekdanji učitelji, ki so poučevali na Kogu. Med obiskovalci je bil tudi Andrej Bajuk z ženo, finančni minister v času sprejemanja odločitve o izgradnji telovadnice. Prireditve se je udeležil tudi Jože Horvat, bivši poslanec državnega zbora. Obiskovalce je najprej nagovoril ravnatelj šole Vlado He-bar. Opisal je zgodovino šolstva na Kogu in se zahvalil vsem, ki so kdaj poučevali na Kogu, »ki so svoj entuziazem prenašali na mlade Kogovčane in jih učili, da ni pomembno, od kod si, temveč, kam greš in odprtju, saj so prisrčen program, v zadovoljstvo vseh, pripravili v skupnem sodelovanju vrtca, šole in društev. V programu so sodelovali tudi učenci iz OŠ Stanetinec, ki so tako dokazali, da družabnost ne pozna meja. Vse fotografije: FOTO HOST Ormoški mestni - simbol našega klopotec območja Nevenka Korpič Navada je, da klopotce, kot simbol naše vinogradniške pokrajine, po tradiciji začnemo postavljati v gorice po 15. avgustu, po veliki maši - na veliki šmaren. Ta čas je že v preteklosti pomenil za vinogradnike praznik in poseben običaj. Postavljanje klopotcev še danes pomeni za naše vinogradniške kraje praznovanje vinogradnikov, saj pesem klopotca v jesenskem vetru oznanja začetek veselega časa, ko se vinogradnik veselil nečesa, kar je že opravil oz. je v pričakovanju dobre letine. Prav zato smo kot simbol naše vinogradni -ške dežele v Ormožu postavili klopotec. Za postavitev klopotca pred ormoškim gradom smo se odločili zato, ker predstavlja s svojimi štirimi vetrnicami simbol našega območja in oznanja začetek jeseni ter konec del v vinogradih. Turistom in gostom našega mesta pa bo s svojim značilnim glasom »klip, klop, klip, ...« oznanjal, da so prišli v kraje, kjer živijo veseli, gostoljubni in prijazni ljudje. Njegova postavitev je potekala v nedeljo, 16. avgusta, pred ormoškim gradom. Prireditev so organizirali Turistično društvo Ormož, Pokrajinski muzej Ptuj - Ormož in Občina Ormož. Priložnostno prireditev je spremljal kratek kulturni program, ki so ga pripravili učenci Osnovne šole Ormož - etno skupine Gudalo. Klopotec, ki ga je izdelal Miran Meško z Jeruzalema, ima štiri metre premera čez vetrnice in poganja osem maclekov. G. Meško je za izdelovanje klopotca potreboval več kot teden dni, naredil pa ga je iz različnih vrst lesa, in sicer kostanja, jesena, bukve, akacije, hrasta, češnje in smreke. Zaradi velikosti in teže so ga na drog postavili mehansko. Klopotec, ki po velikosti sodi med prestižnejše, je blagoslovil domači župnik Drago Avsenak. Sicer pa bo ormoški mestni klopotec privabljal turiste v naše mesto in kraje vse do martinovanja, t.j. 11. novembra, ko ga bomo sneli in pospravili do naslednjega leta. Iz vsebine • Iz občinske uprave • Ormoški tabor • Martinovanje 2009 • Zgodilo se je o------- nnvirp_ZGODILO SE JE / IZ OBČINSKE UPRAVE Gospod Ivan in njegovih 103 Janja Kolarič Napolniti 103 leta zagotovo ni kar tako. V tem času človek doživi veliko lepega in veselega, pa tudi hudega in žalostnega. Splet vsega tega je v svojem življenju prav gotovo doživel naš najstarejši občan, gospod Ivan Likavec, ki živi v Vinarski ulici 9 v Ormožu. Moram reči, da sem se z veseljem odzvala povabilu gospe Mire (Marije), ko sem jih poklicala in najavila svoj obisk. Zakonca Likavec sta zelo prijetna sogovornika in ena ura našega pogovora je minila zelo hitro. Gospod Ivan ima tako zanimivo in bogato zgodovino, da ni možno vsega opisati in napisati. Rodil se je 7. 7. 1906 v Zgornji Kungoti pri Mariboru. V družini so se rodili štirje otroci, živeča sta še gospod Ivan in sestra, ki živi v Beogradu. Leta 1921 se je preselil v Ormož, kjer se je učil in bil zaposlen pri svojem stricu Ku-hariču, vse do leta 1939. Čez čas je odprl svojo trgovino z mešanim blagom, znano kot »Likavčeva trgovina«. V času okupacije je bil aktivist OF. V tem času je bil dve leti zaprt v koncentracijskem taborišču Dachau, skupaj s svojim bratom. Po teh dveh hudih letih je bil premeščen v francosko taborišče, ki je bilo veliko hujše od Dachaua. Po enem letu tamkajšnjega trpljenja se je vrnil domov skupaj s svojim bratom, ko jih je leta 1945 osvobodila ameriška vojska. Ko se je vojno stanje umirilo, je gospod Ivan pokazal svojo plemenitost in široko-srčnost; za ženo je vzel vdovo po svojem bratrancu, ki je umrl v vojni, skupaj s tremi otroki. Do upokojitve je bil zaposlen na Kombinatu v Ormožu. Svoj prosti čas je namenjal lovu, ki mu je bil najljubši hobi. Glede na njegovo plemenitost in dobrosrčnost pa ne smemo biti presenečeni, da so njegova strast vrtnice in sploh vrtnarjenje. Sama sem imela priložnost videti te vrtnice in lahko potrdim, da so res čudovite, kar pa je rezultat tega, da so obdelane z ljubeznijo. Dolge dneve si krajša z raznimi časopisi, revijami in z reševanjem križank. To pa je bilo tudi prvo, kar sem videla, ko sem vstopila v dnevni prostor - gospoda Ivana s križankami v roki. Je tudi velik športni navdušenec in malo-katera tekma različnih športov po televizije mine brez njega, pa naj bo to formula ena, kolesarska dirka ipd. Ob mojem vprašanju, kakšen je recept za tako dolgo življenje, se je gospod Ivan kar malce hudomušno nasmejal. Čeprav sem kar dolgo čakala na odgovor, se je ta glasil: živeti normalno življenje, se veliko gibati in tu pa tam popiti kakšen kozarček. Čeprav šteje gospod Ivan kar 103 leta, ima še nekaj neuresničenih sanj in želja, te pa so na njegovo željo-še vedno skrite v njegovem srcu. Poudaril je, da si želi le mir in še enkrat mir. Ko sem ob prihodu stopala proti vhodnim vratom, sem bila »mešanih« občutkov, kako in kaj bo, ampak moram povedati, da je bila ta urica, preživeta z njima, res prijetna. Iz njunega doma sem odšla s prelepimi občutki. Razšli smo se z obljubo, da, če ne prej, se srečamo drugo leto na 104. rojstnem dnevu gospoda Ivana, ko ga nekateri zaposleni Občine Ormož obiščejo in mu čestitajo. Tudi letos julija je bilo tako, iz fotografije pa je razvidno,da je pri Likavčevih res lepo. Tudi v Veličanah nov cestni odsek Janja Kolarič Čeprav je minilo že kar nekaj mesecev, bi vseeno radi obvestili, da je bilo v nedeljo, 28 junija 2009, svečano odprtje, s katerim je dobilo novo asfaltno cesto nekaj domačij na področju Veličan. Gre za modernizacijo 650 m dolgega cestnega odseka, ki je v preteklosti predstavljal velik problem, še zlasti pozimi in ob neurjih, ko je voda cesto pogosto razrila. Investicijo, vredno 67.000 evrov, je v glavnem financirala Občina Ormož, 500 evrov je prispevala družina Jane-žič in 1000 evrov KS Ivanjkovci. Številni domačini so se zbrali na domačiji Henzel in se ob dobrotah poveselili nove pridobitve. Svečani trak je v družbi z županom Alojzom Sokom in s predsednikom KS Ivanjkovci Dragom Slavincem prerezal najmlajši udeleženec slovesnosti Peter Henzel, ki bo v svojem življenju najbrž največkrat uporabil novozgrajeno cesto. Domači župnik Janko Gorgner je cesto blagoslovil in s tem zaželel vsem varno vožnjo. Tri desetletja dela miklavževskega župnika Irma Murad_ pošten in jih je znal sprejeti takšne, kot so bili, nagajivi in otroško razigrani. Gospod župnik pa je uspešno sodeloval s krajevno skupnostjo, za kar se mu je zahvalil predsednik Emil Trstenjak. Tudi gasilcem PGD Miklavž pri Ormožu gospod Trunk ni odrekel pomoči, ko so ga potrebovali. Zahvalo za uspešno medsebojno pomoč mu je izrekel predsednik Boštjan Kosajnč. Za gospoda Alojza Trunka velja, da je ljubitelj lepe slovenske pesmi. Na zahvalni daritvi so mu jo zapeli člani Miklavževskega okteta. Njihov pevski vodja Leon Lah pa se je zahvalil za gostoljubje, da so lahko izvajali koncerte v domači cerkvi. Izbrane misli o ■ \ JE-*- 1 w Gospod Alojz Trunk je bil župnijski upravitelj pri Miklavžu skoraj 30 let, pravzaprav od 1. februarja 1981. Žal je bolezen preprečila, da bi lahko to službo nadaljeval. V nedeljo, 13.9.2009, je daroval, ob somaše-vanju dr. Stanka Janežiča, častnega občana Občine Ormož, in župnika Janeza Mohori-ča, zahvalno daritev. Obenem je bila to priložnost, da so se farani Miklavža lahko vsaj nekoliko zahvalili gospodu Trunku za njegovo razdajanje. V imenu faranov je povzel besede zahvale Anton Kirič, predstavnik župnijskega pastoralnega in gospodarskega sveta. Predstavil je najpomembnejša dela v župniji v času življenja in dela župnika Alojza Trunka v Župniji Sv. Miklavž. Teh pa ni bilo malo. Poleg skrbi za cerkev in žu-pnišče se je gospod župnik vestno posvečal svojemu pastoralnemu delu. Kar sedemindvajset generacij učencev verouka je sprejemalo krščanske nauke. Njihova predstavnica je poudarila, da so učenci radi hodili k verouku, saj je bil gospod župnik preprost, delu in življenju gospoda Alojza Trunka v Župniji Sv. Miklavž je v celoto vtkala Irena Kumer. Povzela je veliko željo vseh faranov, naj dobri pastir nakloni gospodu Trunku prepotrebnega zdravja in ga varuje na zemeljski poti. Zahvalne daritve se je udeležil župan Občine Ormož Alojz Sok z ženo, saj je župnik Alojz Trunk uspešno sodeloval tudi z Občino Ormož. Pogledali smo v »sosedov vrt« Ogled solatnic na prostem foto Kmetijska svetovalna služba Ormož Miran Klinc V torek, 25.08.2009, je Kmetijska zadruga Ormož ob pomoči Občine Ormož organizirala strokovno ekskurzijo z ogledom proizvodnje zelenjave v zagrebški županiji. Strokovno ekskurzijo je pomagal organizirati prof. Osvald z Biotehnične fakultete in prof. Borovič z Agronomske fakultete v Zagrebu. Ekskurzije se je udeležilo skupno 20 udeležencev, od tega zainteresirani pridelovalci zelenjave naše občine, predstavnika Kmetijske zadruge Ormož, Kmetijske svetovalne službe Ormož in Občine Ormož. Gostitelji so nam predstavili proizvodnjo sadik zelenjave v rastlinjakih, proizvodnjo zelenjave na prostem (solate radiča, zelja, korenčka, pora, gomoljne zelene) ter proizvodnje paradižnika v plastenjakih in steklenjakih. Gostitelji so nam predstavili najnovejšo tehnologijo pridelave plo-dovk (paradižnika, solatnih kumar) na kameni volni, pripravo zelenjave za trg in svoje izkušnje pri trženju zelenjave. Udeleženci ekskurzije smo se prepričali, da sta znanje in voda pomembna dejavnika razvoja, pridelava zelenjave je tehnološko zahtevna, delovno intenzivna in dohodkovno zanimiva panoga. Tehnološki razvoj in proizvodni rezultati naših sosedov - pridelovalcev zelenjave zagrebške županije-so na vse udeležence ekskurzije naredili velik vtis. Z načrtovanimi in že izvedenimi namakalnimi sistemi v naši občini so tudi pri nas dane možnosti za razvoj pridelave zelenjave. Upam, da bomo po zgledu sosedov znali izkoristiti naše razvojne priložnosti. Občina Ormož, sonce Prlekije IZ OBČINSKE UPRAVE ■J a 11 L«K1 A- Na podlagi drugega odstavka 32. člena Zakona o prostorskem načrtovanju (Uradni list RS, št. 33/07 in 70/08 - ZVO-1B) Ministrstvo za okolje in prostor, Direktorat za prostor s tem JAVNIM NAZNANILOM obvešča javnost o javni razgrnitvi dopolnjenega osnutka državnega prostorskega načrta za izgradnjo daljnovoda DV 2 x 400 kV Cirkovce-Pince in poročila o vplivih na okolje I. Ministrstvo za okolje in prostor naznanja javno razgrnitev: 1. dopolnjenega osnutka državnega prostorskega načrta za izgradnjo daljnovoda DV 2 x 400 kV Cirkovce-Pince, ki ga je pod številko projekta LN - 3/03 maja 2009 izdelal ZEU, d. o. o., Murska Sobota (v nadaljnjem besedilu: dopolnjen osnutek državnega prostorskega načrta); 2. povzetka za javnost; 3. osnutka Poročila o vplivih na okolje za daljnovod 2 x 400 kV Cirkovce-Pince, ki ga je kot strokovno podlago za izdelavo dopolnjenega osnutka državnega prostorskega načrta pod številko naloge 345/06 oktobra 2009 izdelal Oikos, d. o. o., Domžale (v nadaljnjem besedilu: poročilo o vplivih na okolje), 4. variantne rešitve prostorske ureditve z obrazložitvijo predloga izbora rešitve ter 5. ostalih strokovnih podlag, na katerih temeljijo rešitve dopolnjenega osnutka državnega prostorskega načrta. II. Gradivo iz prejšnje točke bo od 19. oktobra do 30. novembra 2009 javno razgrnjeno: • na Ministrstvu za okolje in prostor, Direktoratu za prostor, Dunajska cesta 21, Ljubljana, • v sejni sobi Občine Kidričevo, Ulica Borisa Kraigherja 25, Kidričevo, • v sejni sobi Občine Videm, Videm pri Ptuju 54, Videm pri Ptuju, • v sejni sobi Občine Markovci, Markovci 43, Markovci, • v sejni sobi Občine Gorišnica, Gorišnica 83a, Gorišnica, • v prostorih Občine Ormož, Ptujska cesta 6, Ormož, • v sejni sobi Občine Ljutomer, Vrazova ulica 1, Ljutomer, • v prostorih občinske uprave Občine Beltinci, Mladinska ulica 2, Beltinci, • v prostorih Občine Črenšovci, Ulica Prekmurske čete 20, Črenšovci, • v prostorih Občine Velika Polana, Velika Polana 111, Velika Polana in • v prostorih Občine Lendava, Glavna ulica 20, Lendava. Gradivo iz prve do četrte alinee prejšnje točke bo v obdobju iz prejšnjega odstavka javno razgrnjeno tudi v digitalni obliki na spletnih straneh Ministrstva za okolje in prostor: http://arhiv.mm.gov.si/mop/javno III. Javne obravnave bodo potekale: • 2. 11. 2009 ob 17.00 v prostorih Občine Videm, Videm pri Ptuju 54, Videm pri Ptuju, • 3. 11. 2009 15.00 v sejni sobi Občine Gorišnica, Gorišnica 83a, Gorišnica, • 4. 11. 2009 ob 16.00 v veliki sejni dvorani Občine Kidričevo, Ulica Borisa Kraigherja 25, Kidričevo, • 5. 11. 2009 ob 18.00 v sejni sobi Občine Markovci, Markovci 43, Markovci, • 9. 11. 2009 ob 16.00 v poročni dvorani gradu Ormož, Kolodvorska cesta 9, Ormož, • 10. 11. 2009 ob 16.00 v sejni sobi Občine Črenšovci, Ulica Prekmurske čete 20, Črenšovci, • 11. 11. 2009 ob 18.00 na Občini Beltinci, Mladinska 2, Beltinci, (za občini Beltinci in Velika Polana), • 12. 11. 2009 ob 16.00 v sejni sobi Občine Ljutomer, Vrazova ulica 1, Ljutomer, in • 17. 11. 2009 ob 16.00 v dvorani Upravne enote Lendava, Trg Ljudske pravice 5, Lendava. IV. V okviru javne razgrnitve ima javnost pravico dajati pripombe in predloge na dopolnjeni osnutek državnega prostorskega načrta in poročilo o vplivih na okolje. Pripombe in predlogi se lahko do 30. novembra 2009 dajo pisno na mestih javne razgrnitve kot zapis v knjigo pripomb in predlogov, lahko se pošljejo na naslov Ministrstvo za okolje in prostor, Dunajska cesta 48, Ljubljana, ali na elektronski naslov gp.mop@gov.si, pri čemer se v rubriki »zadeva« navedejo ključne besede »DV Cirkovce-Pince«. Ministrstvo za okolje in prostor bo preučilo pripombe in predloge javnosti in v roku 30 dni po končani javni razgrnitvi do njih zavzelo stališče, ki ga bo objavilo na spletni strani Ministrstva za okolje in prostor: http://www.mop.gov.si in posredovalo Občinam Kidričevo, Videm, Markovci, Gorišnica, Ormož, Ljutomer, Beltinci, Črenšovci, Velika Polana in Lendava. Šteje se, da je pri dajanju pripomb in predlogov z navedbo imena in priimka ali drugih osebnih podatkov dan pristanek za objavo teh podatkov v stališču, ki bo objavljeno na zgoraj navedeni spletni strani in posredovano navedenim občinam. Osebe, ki ne želijo, da se v stališču objavijo njihova imena in priimki ali drugi osebni podatki, morajo to posebej navesti. Ljubljana, dne 5. oktobra 2009. Dr. Mitja PAVLIHA V. D. GENERALNEGA DIREKTORJA DIREKTORATA ZA PROSTOR Pozdrav pisani jeseni... Hm... Le kaj pisati po tako dolgem času?! Vendar nekaj bo treba, glede na to, da je v vsakem glasilu navada, da odgovorni urednik napiše nekaj »modrih« besed. No, pa začnimo. Drage bralke in dragi bralci, počitnic je konec, prav tako dopustov. Otroci so spet sedli v šolske klopi, čeprav se še opazi, da so počitniško razposajeni. Ampak učitelji si bodo že vzpostavili red v učilnicah. Tudi zaposlenim je dopust več ali manj minil in zdaj bi nekaterim bil potreben ponoven dopust. Nadrejeni so nas že kar postavili na realna tla, tako je odraslim in otrokom življenje steklo po ustaljenih tirnicah. Z začetkom šole pa se tudi vroče poletje prevesi v toplo jesen, kar so nam začeli oznanjati klopotci v naših vinogradih. Tako je bilo marsikje slišati vriskanje trgačev, čeprav ni več čisto tako, kot je bilo v času naših babic. Glede na to, da so se trgatve začele kar zgodaj, bo mošt hitro prešel v vino in ne bo mogel čakati na »datumsko« martinovanje in na krst mošta. Tudi letos bo tradicionalno martinovanje v Ormožu, na katero ste vsi lepo vabljeni, saj je program pester. Prepričana sem, da se bo za vsakega nekaj našlo. Tako bo po določenem času spet malo življenja v Ormožu in potrudimo se, da se bo izničilo ime Ormoža, češ da je mesto duhov. Ti duhovi so sicer v času ormoškega poletja malce počivali, za katero od prireditev bi si zagotovo želeli, da bi bila bolje obiskana, ampak tovrstne želje so ponavljajo vsako leto. V času počivanja »uredniškega izdajanja« se je zgodilo in dogajalo marsikaj. Glede na »težo«, je vredno omeniti ormoški tabor, ki smo ga podrobno predstavili v novicah. Uredništvo je v časopis uvedlo nekaj manjših sprememb, ki jih bodo tisti najbolj zvesti bralci zagotovo opazili, in upamo, da so vam te male spremembe všeč. Nam so. Glede na to, da pa ste vi naša ciljna skupina, vas pozivam, da, če imate tudi kakšno idejo za spremembo, to sporočite. Mi bomo predlog obravnavali in, če bo mogoče, tudi upoštevali. No, obljubimo nič, poskusimo pa lahko. Tako, mojih pet minut slave je minilo in naj bo konec mojega modrovanja. Glede na letni čas, vam želim čudovito in karseda lepo doživeto barvito jesen. In srečno do naslednjega izida. Želim vam prijetno branje. Janja Kolarič, odgovorna urednica Obvestila uredniškega odbora Naslednja številka bo izšla predvidoma konec meseca decembra 2009. Prispevke lahko pošiljate v digitalni obliki na CD-ju, disketi ali na e-mail: janja.kolaric@ormoz.si, lahko pa jih osebno prinesete na sedež Občine Ormož. Za morebitne informacije smo vam na voljo na telefonski številki 02 / 741 53 47. Glede na predviden izid naslednje številke, vas prosimo, da pošljete prispevke najkasneje do 4. 12. 2009. Prispevki naj bodo podpisani in opremljeni s fotografijo dogodka. Vsi prispevki so pred objavo lektorirani. Dosedanjim avtorjem prispevkov se zahvaljujemo za pomoč pri oblikovanju našega glasila in upamo na ponovno sodelovanje. Kolofon Uredniški odbor si pridržuje pravico spremembe naslovov, izbire in krajšanja člankov. Izdajatelj: Občina Ormož, Ptujska c. 6, 2270 Ormož Odgovorna urednica: Janja Kolarič Uredniški odbor: Janja Kolarič, Majda Vogrinec, Anica Pevec, mag. Franc Zemljič, Mirko Novak, Jožef Cajnko Lektoriranje: Nada Granduč, Naklada: 4350 izvodov Tisk: Grafis, d.o.o., Rače, www.grafis.si Glasilo Ormoške Novice je vpisano v razvid medijev, ki ga vodi Ministrstvo za kulturo RS, pod zaporedno številko 1390. Glasilo prejemajo brezplačno vsa gospodinjstva v občini Ormož. CV-^ „„„j.._IZ OBČINSKE UPRAVE V Občinah Ormož, Sveti Tomaž in Središče ob Dravi začeli graditi drugo največje odprto širokopasovno omrežje v Sloveniji - a* 18 Naložim v vašo prihodnost " OFBHCUQ raiNO F1NANGHA EVROPSKA UMljA trfíüxki z¿ regionalni ÍK^ Mag. Karmen Štumberger, Občina Ormož, Matej Kušar, GVO, d.o.o., Ljubljana_ Delavci GVO, gradnja in vzdrževanje telekomunikacijskih omrežij, d.o.o., so 10. 9. 2009 na območju Občin Ormož, Sveti Tomaž in Središče ob Dravi uradno začeli gradnjo drugega najobsežnejšega projekta gradnje odprtega širokopasovnega omrežja v Sloveniji. Sodobno optično omrežje, ki ga v višini 7,338 milijona evrov sofinancirata Evropska unija iz Evropskega sklada za regionalni razvoj in Republika Slovenija, GVO, d.o.o., pa bo vanj vložil 3,079 milijona evrov zasebnih sredstev, bo omogočalo vse najsodobnejše telekomunikacijske storitve, vključno s širokopasovnim internetom, internetno (IP) televizijo in interne-tno (IP) telefonijo. Prispevek sodelujočih občin pa je v prijavi projekta na razpis, koordinaciji projekta med izvajalci, krajani in nadzorom ter pridobivanju služnosti za celoten projekt in brezplačnem podeljevanju služnosti na občinskih cestah. Skupna vrednost projekta z DDV je 12,5 milijona evrov. Nosilna občina je Občina Ormož. Slovesnosti so se udeležili tudi župani vseh treh občin Alojz Sok, župan Občine Ormož, Mirko Cvetko, župan Občine Sveti Tomaž, in Jurij Borko, župan Občine Središče ob Dravi, ki so skupaj z direktorico GVO, d.o.o., Jožico Guzej simbolično zasuli prvih nekaj metrov izkopane trase kabelske kanalizacije. Cilj projekta je prispevati k zmanjševanju gospodarskih in socialnih razlik med regijami znotraj enotnega evropskega prostora ter spodbujati njihov uravnoteženi in traj-nostni razvoj. Operacijo delno financira Evropska unija, in sicer iz Evropskega sklada za regionalni razvoj (ESRR). Operacija se izvaja v okviru Operativnega programa krepitve regionalnih razvojnih potencialov za obdobje 2007 - 2013, 2. razvojne prioritete: gospo-darskorazvojna infrastruktura, prednostne usmeritve: 2.2. Informacijska družba. Od prvih korakov do začetka realizacije projekta Ministrstvo za gospodarstvo je v decembru 2007 objavilo razpis za dodelitev evropskih in državnih sredstev za izgradnjo odprtih širokopasovnih omrežij na območjih, kjer komercialni interes za izgradnjo takih omrežij ne obstaja (t.i. območja belih lis), na katerega so se lahko prijavile vse lokalne skupnosti, ki so predhodno izbrale zasebnega partnerja in skupaj z njim pripravile idejni projekt izgradnje omrežja. K prijavi na razpis ministrstva za gospodarstvo in pridobitvi nepovratnih sredstev za realizacijo projekta so skupaj pristopile Občine Ormož, Sveti Tomaž in Središče ob Dravi ter objavile javni razpis za sklenitev javno-zasebnega partnerstva. Za postopek oddaje javnega naročila je bil izbran postopek konkurenčnega dialoga. Na javnem razpisu občin je bila kot najugodnejši ponudnik in ustrezni zasebni partner izbrana družba GVO, gradnja in vzdrževanje telekomunikacijskih omrežij, d.o.o., iz Ljubljane, ki je poznana po bogatih izkušnjah s področij projektiranja, gradnje in vzdrževanja telekomunikacijskih omrežij za Telekom Slovenije, d.d., ter številne druge naročnike, tako iz javnega kot tudi zasebnega sektorja. V svoji ponudbi je GVO, d.o.o., ponudil izgradnjo najsodobnejšega optičnega telekomunikacijskega omrežja ter zasebno investicijo v projekt v višini 3,079 milijona evrov. Pogodba o javno-zasebnem partnerstvu med javnim partnerjem (Občinami Ormož, Sveti Tomaž in Središče ob Dravi) in zasebnim partnerjem je bila sklenjena 12.11.2008, v veljavo pa je stopila 29.6.2009, ko je bila sklenjena pogodba o sofinanciranju operacije med Občinami Ormož, Sveti Tomaž in Središče ob Dravi ter Ministrstvom za gospodarstvo. Predmet javno-zasebnega partnerstva je v prvi fazi izgradnja sodobnega optičnega kabelskega omrežja, v drugi fazi pa v vlogi koncesionarja tudi tekoče upravljanje in vzdrževanje omrežja, saj bodo prek njega lahko ponujali storitve vsi zainteresirani ponudniki telekomunikacijskih storitev (npr. KTV Ormož, Telekom Slovenije, Amis idr.). V javno-zasebnem partnerstvu GVO, d.o.o. nastopa tako v vlogi soinvestitorja in izvajalca gradnje tega omrežja, kot tudi v vlogi prihodnjega koncesionarja omrežja, ki bo to vlogo opravljalo še 20 let po izgradnji omrežja in v tem času zagotavljalo čim bolj nemoteno delovanje omrežja. Obseg projekta Po idejnem projektu, na podlagi katerega je bil GVO, d.o.o., izbran kot zasebni partner, je predvideno, da bo projekt zajel skupaj 2.469 gospodinjstev ter 120 poslovnih uporabnikov v Občinah Ormož, Sveti Tomaž in Središče ob Dravi. Skupna dolžina načrtovane trase kabelske kanalizacije v okviru projekta znaša približno 350 kilometrov, vanjo pa bodo delavci GVO, d.o.o., s posebno tehnologijo vpihovanja kablov v cevi vpihnili skupaj več kot 600 kilometrov optičnih kablov, saj bo na nekaterih delih omrežja v eni cevi hkrati potekalo več optičnih kablov. Upravičena območja za gradnjo odprtega širokopasovnega omrežja (t.i. območja belih lis) s pomočjo nepovratnih sredstev je določilo Ministrstvo za gospodarstvo, Direktorat za elektronske komunikacije, ki se je pred tem posvetovalo tudi s ponudniki storitev - operaterji. Predmet sofinanciranja so namreč lahko le območja, kjer širokopasovna infrastruktura doslej ni bila dostopna oz. kjer obstoječa infrastruktura ne omogoča novih širokopasovnih priključkov ter hkrati ni komercialnega interesa ponudnikov storitev, da bi takšno omrežje zgradili in ga tržili v lastni režiji. Glede na velike dimenzije projekta, predstavlja projekt gradnje odprtega širokopasovnega omrežja elektronskih komunikacij v Občinah Ormož, Sveti Tomaž in Središče ob Dravi doslej drugi največji projekt gradnje odprtega širokopasovnega omrežja v Sloveniji, hkrati pa drugi najobsežnejši projekt gradnje telekomunikacijskega omrežja v samostojni Sloveniji, ki se bo sočasno gradil na tako velikem območju in v tako kratkem roku. Rok izgradnje namreč znaša zgolj 18 mesecev od odobritve sredstev in sklenitve pogodbe med javnim partnerjem (Občinami Ormož, Sveti Tomaž in Središče ob Dravi) ter Ministrstvom za gospodarstvo. Pogodbeni rok izgradnje omrežja se izteče 29.12.2010. Glede na dodatno določena območja belih lis, pa že sedaj iščemo način, kako omrežje razširiti tudi na ta območja. O omrežju Širokopasovno omrežje bo zgrajeno v optični izvedbi, v tehnologiji FTTH (Fibre To The Home), kar pomeni, da bo neprekinjen optični kabel potekal vse od izhodiščne točke, t.i. funkcijske lokacije (kjer se omrežje priklopi na glavno hrbtenično omrežje), do končnega uporabnika (gospodinjstva oz. poslovnega uporabnika). Do vsakega gospodinjstva bosta potekali dve optični vlakni, do poslovnih uporabnikov pa štiri optična vlakna. Omrežje bo odprto, kar pomeni, da bo na voljo vsem zainteresiranim ponudnikom, ki bodo želeli prek njega ponujati storitve. Uporabniki se bodo ob priklopu na omrežje lahko sami odločili, katerega ponudnika bodo izbrali, zato bodo imeli na voljo širok izbor storitev in ponudb različnih zainteresiranih operaterjev. Tako zgrajeno omrežje bo omogočalo hitrosti prenosa podatkov do 1 Gbit/s (simetrično) in tudi več, uporabniki pa bodo hitrosti prenosa podatkov izbirali sami. Za hitrost prenosa podatkov se bodo lahko odločali glede na ponudbe in cene ponudnikov storitev. Omrežje bo poleg širokopasovnega dostopa do interneta zagotavljalo tudi možnost storitev IP telefonije, ki omogoča več telefonskih linij hkrati, ter IP televizije, ki omogoča prenos visokoresolucijskih HD programov; možnost več kot sto različnih televizijskih programov (kar bo odvisno od izbranega ponudnika storitev), video na zahtevo, kar pomeni, da bo uporabnik lahko kadar koli sam izbral film ali oddajo, ki si jo želi ogledati, ne glede na aktualen televizijski program (če bo to zagotavljal ponudnik storitev), poslušanje številnih svetovnih radijskih programov in številne druge možnosti. Širokopasovni dostop do interneta pomeni izjemno hiter prenos podatkov (v obe smeri), s čimer bodo uporabniki lahko brskali po svetovnem spletu, uporabljali številne spletne klepetalnice in forume, videokon-ference (pogovor v živo s prenosom zvoka in slike v realnem času), številne e-stori-tve, ki jih zagotavlja bodisi državna uprava bodisi zasebni sektor, kot npr. e-uprava, e-zdravstvo, e-davki, e-izobraževanje, e-na-kupovanje, e-bančništvo, prodaja storitev in blaga prek spleta, storitve za starostnike in ljudi s posebnimi potrebami ter številne druge storitve. Sklad dela Spodnje Podravje Jelka Zabavnik Sklad dela Spodnje Podravje, s sedežem na Ptuju, nudi informiranje in svetovanje osebam v postopku izgubljanja zaposlitve V tem času ostajajo ljudje brez dela zaradi odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga, stečaja ali likvidacije. Kot presežni delavci se znajdejo v situaciji, ko večinoma ne vedo, ne kam in kako naprej. Ravno z namenom prve podpore ob novi situaciji se je aktiviral Sklad dela Spodnje Podravje, s sedežem na Ptuju. Naloga sklada dela je posredovati prve informacije delavcem, ki se odločijo, da se ne bodo prepustili brezizhodni situaciji, ampak se želijo čim hitreje vrniti v zaposlitev oziroma si zadati cilj ostati zaposljiv in aktiven na trgu dela. Potrebujejo pa tudi napotke, kam se obrniti zaradi osebnih stisk. Sklad dela bo izvajal individualne in skupinske oblike informiranja in svetovanja, kar pomeni, da se bodo lahko delavci v postopku izgubljanja zaposlitve udeležili različnih delavnic. V delavnicah bodo pridobili prve informacije in napotke, kako naprej v situaciji, v kateri so se znašli. Spoznali bodo možnosti in poti do dela in zaposlitve, si zadali zaposlitveni cilj in oblikovali načrt, kako ga doseči. Pomagali jim bomo pri pridobitvi osnovnih komunikacijskih veščin in tehnik, potrebnih za iskanje nove zaposlitve. Srečevali se bomo 3- do 4- krat po 5 ur. Delavnice bodo potekale na Ptuju in v Ormožu v dopoldanskem ali popoldanskem času. V dogovoru z Zavodom za zaposlovanje bodo udeležencem Sklada dela Spodnje Podravje omogočene tudi vključitve v druge programe, da se bodo čim hitreje in lažje ponovno zaposlili, kar tudi za njih predstavlja določeno prednost. Vključitev v sklad dela je prostovoljna in brezplačna. Prve informacije in vpis v sklad dela vam nudimo na sedežu Sklada dela Spodnje Podravje na Ptuju, Aškerčeva ulica 1 (prostori Animacije), v ponedeljek, sredo ali petek od 9. do 11. ure. Pokličete lahko na telefon: 749 34 64 ali GSM: 041 663 359 (Jelka Zabavnik). Informativne ure imamo tudi v Ormožu na Kerenčičevem trgu 8 (prostori Kariera) ob istem času. V situaciji, v kateri ste se znašli, niste sami, vendar je prvi korak vaš. Sklad dela vam bo stal ob strani. OBVESCAMO_ 5 Zimska služba Občinska uprava Ker se v zvezi z izvajanjem zimske službe v nekaterih okoljih pojavljajo zahteve posameznikov po večjem obsegu del, kot je zakonsko predpisano in finančno vzdržno, podajamo nekaj osnovnih informacij v zvezi z izvajanjem zimske službe v Občini Ormož. Občina v skladu z nalogami, ki so nanjo prenešene od države, in na podlagi zakonodaje med drugim skrbi tudi za izvajanje zimske službe, ki se opravlja na: lokalnih cestah, javnih poteh, javnih poteh za kolesarje, zbirnih mestnih cestah, mestnih ce- potrebi in koordinirajo izvajanje zimske službe z neposrednimi izvajalci po prioritetah v skladu s planom zimske službe. Hkrati koordinirajo delo z občinskim uradom, kontrolirajo, spremljajo in dopolnjujejo organizacijo dela neposrednih izvajalcev zimske službe. Tajniki so tudi odgovorni za čas izvedbe in kvaliteto opravljenega dela ter smotrno izkoriščenost kapacitet v danem območju in za vodenje ustrezne dokumentacije. V času redne akcije redno poročajo o stanju cest oziroma izvajanju pluženja in posipanja odgovorni osebi za zimsko službo na Občini. Izvajalca zimske stah, površinah za pešce, pločnikih, intervencijskih poteh, avtobusnih postajališčih, parkirnih in drugih podobnih površinah. Naloge, povezane z izvedbenim programom zimske službe, se izvajajo na podlagi: • Zakona o javnih cestah (Uradni list RS, 29/97) • Pravilnika o vrstah vzdrževalnih del na javnih cestah in nivoju rednega vzdrževanja javnih cest (Uradni list RS, 62/98) • Odloka o kategorizaciji cest v Občini Ormož (Uradni vestnik občine Ormož, št. 2/99, 13/99) • Odloka o občinskih cestah (Uradni vestnik Občine Ormož, št. 14/98) • Odloka o prenosu izvajanja rednega vzdrževanja javnih poti na krajevne skupnosti (Uradni vestnik Občine Ormož, št. 3/00) in • Odlok o zimski službi (Uradni vestnik Občine Ormož, št. 3/01). V zimskem obdobju, ki praviloma traja od 15. novembra tekočega leta do 15. marca naslednjega leta, se ceste vzdržujejo v skladu z izvedbenim programom zimske službe in po potrebi prej in dalj časa. Izvajanje zimske službe na lokalnih cestah in mestnih ter zbirnih mestnih cestah v Ormožu je v pristojnosti koncesionarja, to je Komunalnega podjetja Ormož, ki sproti usklajuje potrebna dela glede pluženja in posipa z odgovorno osebo za zimsko službo na Občini. Za izvajanje zimske službe na javnih poteh, ki so v skladu z Odlokom o prenosu izvajanja rednega vzdrževanja javnih poti, prenešene na krajevne skupnosti, so odgovorni tajniki, v njihovi odsotnosti pa predsedniki krajevnih skupnosti. Tajniki izvajajo pregledniško službo na javnih poteh po službe izbere vsaka krajevna skupnost posebej za svoje območje na podlagi zbiranja ponudb za opravljanje zimske službe. Vzdrževanje prevoznosti posameznih cest v zimski razmerah je opredeljeno v 31. členu državnega Pravilnika o vrstah vzdrževalnih del na javnih cestah in nivoju rednega vzdrževanja javnih cest s prednostnimi razredi, v katerih so ceste razvrščene glede na kategorijo, gostoto in strukturo prometa, geografsko-klimatske razmere in krajevne potrebe. Ceste v Občini Ormož so tako razvrščene v III., IV In V. prednostni razred, zanje veljajo naslednja določila: Šteje se, da je prevoznost zagotovljena, če višina snega na cestah III., IV In V. prednostnega razreda ne presega 15 cm, promet pa je možen z uporabo zimske opreme vozil. Ne glede na določila v tretjem stolpcu, v obdobju izredno močnega sneženja, ob močnih zametih in snežnih plazovih prevoznosti ni treba nujno zagotavljati. Podobno velja za poledico, če je zaradi dežja cesta gladka in poledice ni mogoče odpraviti z razpoložljivimi sredstvi. Sredstva za izvajanje celotne zimske službe se zagotavljajo v okviru vsakoletnega občinskega proračuna. Če je število akcij večje, to posledično pomeni večjo potrebo po zagotavljanju sredstev, kar pa ne pomeni, da Občina za ta namen dobi dodatna sredstva iz državnega proračuna. Ta so enaka, ne glede na število akcij oziroma porabljenih sredstev. Če sklenemo, to pomeni, da večje število akcij oziroma porabljenih sredstev za izvajanje zimske službe pomeni manj razpoložljivih sredstev za tekočo vzdrževanje oziroma modernizacijo javnih poti in lokalnih cest. Pred. razred Vrsta ceste Prevoznost ceste Sneženje III pomembnejše lokalne ceste, zbirne mestne in krajevne ceste od 5. do 20. ure zagotoviti prevoznost; možni zastoji do dveh ur, predvsem med 20. in 5. uro IV ostale lokalne ceste, mestne in krajevne ceste od 7. do 20. ure, upoštevati krajevne potrebe zagotoviti prevoznost; možni krajši zastoji V javne poti, parkirišča, kolesarske povezave upoštevati krajevne potrebe zagotoviti prevoznost; možni zastoji do enega dne Vloga za potrditev pomoči ESRR Mag. Karmen Štumberger_ Na Ministrstvo za okolje in prostor smo 29. 7. 2009 oddali Vlogo za potrditev pomoči ESRR/Kohezijski sklad za projekt OSKRBA S PITNO VODO NA OBMOČJU DRAVE (ORMOŠKO OBMOČJE). Vloga, ki je vsebovala vso potrebno investicijsko in projektno dokumentacijo, je tehtala cca 50 kilogramov. Gre za skupen projekt Občin Ormož, Sveti Tomaž in Središče ob Dravi, vreden 11,3 milijona evrov, od tega bo Občina Ormož prispevala 3,3 milijona evrov, Občini Sveti Tomaž in Središče ob Dravi pa vsaka okrog 100.000 evrov, preostali del sredstev pa naj bi bila sredstva Kohezijskega sklada in državnega proračuna. Vodovodni sistem, ki ga upravlja Komunalno podjetje Ormož, d.o.o., se napaja iz enega vodnega vira - vodarne Mihovci. Na področju oskrbe s pitno vodo pa se na tem območju, predvsem zaradi dotrajanosti in premajhnih dimenzij obstoječega cevovoda, pojavljajo naslednji problemi: • ogroženost s sušo z opaznim trendom nižanja podtalnice predvsem v poletnih in jesenskih mesecih, • lomi in velike izgube vode, kar vpliva na premajhne zaloge pitne vode v sistemu predvsem ob vikendih (petek, sobota, nedelja) ter v poletnih in jesenskih mesecih, • prenizek tlak vode. Osnovni cilj investicije je z izgradnjo načrtovane in potrebne infrastrukture za oskrbo s pitno vodo vplivati na ustrezno zdravstveno stanje prebivalstva z zdravo, neoporečno pitno vodo na omenjenem območju, zagotoviti zanesljivo oskrbo s pitno vodo, zmanjšati izgube pitne vode v distribucijskem vodovodnem sistemu in s tem posredno varčevati s pitno vodo ter izboljšati javno oskrbo s kakovostno in varno pitno vodo. Projekt vključuje: • posodobitev transportnega cevovoda Kamenjak - Vinski vrh - Jeruzalem v skupni dolžini 10.257 m, vključno s posodobitvijo prečrpalnice Kamenjak, izgradnjo vodohrana Vinski Vrh s prečr-palno postajo Vinski Vrh, izgradnjo vodohrana Jeruzalem, • izgradnjo transportnega cevovoda Krčevina-Miklavž-Kog-Klumpa v skupni dolžini 3.376 m, vključno z izgradnjo cevovoda vodohran Križanj -ščak - Vitan, v skupni dolžini 2.253 m, izgradnjo povezovalnega cevovoda Stovraga - Vitan v skupni dolžini 2.038 m, izgradnjo cevovoda za Vuzmetince v skupni dolžini 1.141 m, izgradnjo cevovoa Vuzmetinsci - Kog - Lačaves v skupni dolžini 4.401 m, izgradnjo prečrpalne postaje (PP) Vukomorje in izgradnjo vodohrana Križanjščak, • izgradnjo cevovoda Plavčak - Kajžar v skupni dolžini 2.674 m, • izgradnjo cevovoda Jeruzalem - Plavčak v skupni dolžini 3.544 m, • izgradnjo cevovoda Hujbar - Cerovec -Veličane v skupni dolžini 4.192 m • izgradnjo cevovoda črpališče Otok -vodohran Hajndl v skupni dolžini 2.371 m, vključno z izgradnjo zbiralnega bazena Otok, izgradnjo čistilne naprave Otok, izgradnjo vodohrana Hajndl in izgradnjo prečrpalne postaje Hajndl. Investicija bo predvidoma končana v decembru 2013 s pridobitvijo uporabnega dovoljenja, če bodo lahko aktivnosti potekale v skladu s trenutno predvidenim terminskim planom in če ji bodo odobrena nepovratna sredstva EU. Najemna stanovanja za starejše - Ormož V Ormožu, na Ulici dr. Hrovata, gradi Nepremičninski sklad pokojninskega in invalidskega zavarovanja objekt z osmimi namenskimi najemnimi stanovanji, ki so namenjena oddaji upokojencem in ostalim starejšim osebam. V objektu, ki bo obsegal klet, pritličje in eno nadstropje (K+P+N), bodo na voljo: • 4 stanovanja površine 38 m2 z ločenimi prostori: predsobo, kopalnico, ložo s teraso v pritličju ali ložo v 1. nadstropju in shrambo v kleti in • 4 stanovanja površine 51 m2 z ločenimi prostori: predsobo, kopalnico, spalnim delom, ložo s teraso v pritličju ali ložo v 1. nadstropju in shrambo v kleti. Objekt in stanovanja bodo arhitektonsko prilagojeni za bivanje starejših (dvigalo, širši prehodi, držala, prilagojena kopalnica...). V kleti objekta bodo shrambe, kolesarnica in sušilnica, v prvem nadstropju pa skupni prostor za druženje. Pred objektom bo na voljo 8 parkirnih mest za najemnike in njihove obiskovalce. Vsa stanovanja bodo imela opremljeno kuhinjo (leseni del z električno kuhalno ploščo, s pomivalnim koritom ter hladilnikom z zamrzovalnikom) in opremljeno kopalnico. V kuhinji bo predpriprava za pomivalni stroj in v kopalnici predpriprava za priklop pralnega stroja. Stanovanja bodo priključena na centralno ogrevanje, imela pa bodo tudi predpripravo za vgradnjo klimanapra-ve, predpripravo za priključitev TV, telefona in interneta. Mesečna najemnina je oblikovana v višini neprofitne najemnine in bo znašala: • za stanovanje površine 38 m2 okvirno 160,00 EUR in • za stanovanje površine 51 m2 okvirno 210,00 EUR na mesec. Stanovanja so v gradnji, zato so možna odstopanja od navedenih površin. V najemnini niso zajeti stroški, ki jih bodo po dejanski porabi zaračunali dobavitelji in izvajalci za porabljeno energijo in vodo, RTV prispevek, skupni obratovalni stroški hiše in morebitni drugi stroški v zvezi z uporabo stanovanja. Stanovanja bodo vseljiva predvidoma v začetku oktobra 2009. Prijave za najem zbira Društvo upokojencev Ormož, Ulica dr. Hrovata 8, 2270 Ormož. Prijavo lahko oddajo upokojenci ali osebe starejše, od 65 let, ki izpolnjujejo pogoje za najem namenskih najemnih stanovanj Sklada. Nepremičninski sklad pokojninskega in invalidskega zavarovanja, d.o.o., Mala ulica 5, 1000 Ljubljana, telefon: 01/ 300 88 11 spletna stran: www.ns-piz.si elektronska pošta: info@ns-piz.si I_Ormoške novice ZGODILO SE JE Junaki iz CSO Ormož Nada Novak »Radi imamo stare katedrale, staro pohištvo, staro zlatnino, stare knjige in stare hiše, toda popolnoma smo pozabili, da so tudi stari ljudje lepi.« (Lin Jatang) Ta misel je bila napisana na vabilu na prvo prireditev »Pozdrav jeseni«, ki jo v Centru starejših občanov Ormož organizirajo vsako leto oktobra. V Centru si prizadevajo ustvariti stanovalcem Doma bivanje čim prijetnejše in čim pestrejše. Tako deluje v Domu več interesnih skupin, ki stanovalcem polepšajo dneve. Maja 2005 smo ustanovili bralno skupino, ki so jo člani skupine poimenovali JUNAKI. Zakaj JUNAKI ? Zato, ker so se varovanci z veseljem vključili vanjo in si tako polepšajo vsak torek v tednu. JUNAKI zato, ker pogumno zrejo naprej, se veselijo življenja, se radi družijo. JUNAKI tudi zato, ker so v sebi premagali osamljenost in malodušje. Tako so presegli enoličnost dnevov in tednov, ki se pri varovancih včasih pojavi kljub veliki skrbi in prizadevanju zaposlenih delavcev v Domu. Skupino JUNAKOV vodimo izmenično tri voditeljice, in to ga. Mateja Sok iz Doma in dve zunanji članici: ga. Željka Nardin Mi-lovanovič in ga. Nada Novak. JUNAKI imamo tudi »program« dela, ki obsega branje zgodb in pesmi. Ob prebiranju pa si vedno vzamemo tudi čas za prisrčen razgovor o vsebini. Teme izbiramo tako, da so čim bolj aktualne; primerne letnemu času, praznikom, spominskim in kulturnim dnevom ter etnografskim posebnostim našega okolja. Zelo radi beremo dela Ivana Sivca, Toneta Partljiča, Ivana Potrča, Janeza Staniča in drugih. JUNAKE zelo zanimajo življenjske zgodbe iz revij, pa tudi aktualni dogodki iz dnevnih časopisov. Nikoli pa ne pozabimo na smeh; pripovedujemo si šale, se veliko smejimo in veselimo. Članica naše skupine je tudi ga. Marija Se-rec -Babica, ki je v Domu izdala pesniško zbirko Pesmi iz življenja - o njej pa v prihodnji številki glasila. Vino in turizem na Kogu Anica Pevec Dnevi turizma na Kogu so že krepko za nami. Opravili smo tudi že prve analize v društvu in sklenili, da naslednje prireditve nosijo odslej naslov VINO IN TURIZEM NA KOGU. Kajti prav vino, naše kogovsko vino, je tisto, ki privablja ljudi na Kog, in to moramo še posebej promovirati. Kogovsko vino je namreč nekaj tako posebnega, tako čarobnega, da skorajda ni mogoče najti pravih besed, samo okušati je treba to bogastvo narave in vinogradnikovih rok. Pravi ljubitelji vin opazijo spoštljiv prijem kozarca . Zdelani prsti in zgarane roke postanejo ob vinu mehkejše in gladkejše, obraz pa ves predan pričakovanju ob prvem stiku ustnic s to žlahtno tekočino. Letos smo v sklopu prireditev izvedli drugi vinski festival v naši kogovski dvorani, premajhni za številne obiskovalce. Strokovno popotnico festivalu je nudila Janja Klanjčar, un. dipl. ing. živilske tehnologije. Predstavila je šipon, laški rizling, zvrst, renski rizling in souvignon. Izbrani so bili vinogradniki, ki so na pomladanskem ocenjevanju vin na Kogu dosegli najvišje ocene. Tako so se predstavili trije že uveljavljeni vinogradniki - Prapotnik, Grlica in Plemenič-in trije vinogradniki, ki so na ocenjevanju dosegli prav tako visoke ocene. To so bili Lah, Ratek in Mavrič. Vsak obiskovalec festivala je kupil poseben vinski kozarec in vrečko, v katero ga je odložil. Na festivalu pa so nas obiskale vinske kraljice, ki jih je gostila naša kogovska vinska kraljica Mateja Prapotnik. Prišlo je osem vinskih kraljic in z njimi kralj cvička. Naša vinska kraljica je bila izvrstna gostiteljica, v tem letu svojega »vinskega kraljevanja« je bila prisotna na 17 priredivah, kamor so jo vabile druge vinske kraljice iz vseh vinskih predelov Slovenije. Predstavljala je naša kogovska vina in tudi celotno Občino Ormož. Po končani degustaciji vin pa je naša domačinka gospa Marta Hlebec s Koga pripravila takšno pogostitev, da ji ni para. Pripravila je dvanajst vrst domače hrane, takšne, ki jo jemo »na žlico«, takšno, ki je mnogi več ne znajo skuhati, diši po domačem in nam vzbuja spomine na našo mladost. Vse je bilo postreženo v lončeni posodi in z domačim kruhom. Takšna hrana sodi v turistično ponudbo in na njej bi morali graditi turizem v naših krajih. To je promocija kraja, promocija vin in domače hrane in na tem bomo gradili tudi v prihodnje, saj že sedaj snujemo prireditev za prihodnje leto, ki bo zopet nekaj posebnega. To na Kogu vendar znamo! Vinske kraljice so nato na prostoru pred KS Kog predstavile vsaka svoje vino, privezale so našo lani zasajeno potomko najstarejše trte na posebej narejeno oporo, ki je res nekaj posebnega. Ob njej bomo ustvarjali vedno znova nove zgodbe, ki vas bodo vabile na Kog. Pa ne samo v teh avgustovskih dneh. Pridite tudi večkrat na Kog, vinske kleti vas vabijo, lepota narave pa vas bo prevzela ob vsakem letnem času. Knjiga o Kogu Anica Pevec Čakali smo jo. Že nekaj let se je o njej govorilo. Letos pa smo jo dobili, knjigo o Kogu. Njen avtor je Tonček Luskovič. Predstavili smo jo na Kogu, v četrtek, 13.8.2009. V popoldanskem času je avtor gostil novinarje in predstavnike strokovne javnosti na Turistični kmetiji Hlebec. Ob 17. uri pa je bila novinarska konferenca s strokovno javnostjo na družinskem posestvu Čurin - Prapotnik. Knjiga obsega 543 strani velikega formata s prelepo naslovnico. Razdeljena je na 19 samostojnih sklopov, ki pa so lepo zaokroženi v celoto. V njej je ogromno podatkov, ki pa ne dolgočasijo, temveč vzpodbujajo bralca, da bere naprej. Čeprav je knjiga zapis o Kogu, pritegne tudi tiste bralce, ki jim kraj ni poznan, ter jih vzpodbuja, da bodo prišli na Kog in se prepričali o zapisanih podatkih. Na isti dan pa smo knjigo predstavili ob 19. uri še v dvorani na Kogu . Pred dvorano se je zbralo veliko domačinov in gostov iz drugih krajev naše občine in tudi iz daljne okolice. Že sam sprejem vseh nastopajočih je bil enkraten in izviren. Zdelo se mi je, da vseh ljudi sploh ne bo mogoče povabiti v dvorano, ki so jo napolnili do zadnjega kotička. Predstavitev knjige je potekala skozi kulturni program, ki je bogatil mnoge generacije Kogovčanov, skozi domači humor naših dveh humoristov in s predstavitvijo posameznih likov, ki so zaznamovali našo kogovsko kulturo. Ob koncu je spregovoril avtor knjige, prisoten je bil tudi dr. Peter Pavel Klasinc, ki je napisal spremno besedilo v knjigo. Po programu smo nazdravili knjigi za uspešno pot med bralce. Vsi, ki bi želeli imeti knjigo v svoji zbirki in se skozi knjigo srečati s Kogovčani, jo lahko dobite na Kogu. ZGODILO SE JE •J JiiMHKrliTA'JMt: Končan natečaj Naj prostovoljka/prostovoljec in Naj projekt 2008 Maja BotoMn Vaupotič, rks oz Ormož_ Na letošnji natečaj je prispelo 180 prijav svoje življenjske izkušnje deliti z vsemi, ki 9-letne osnovne šole, ki je potekal v Raki- V mesecu juniju smo se predstavniki Med- (132 za posameznike in 48 za projekte), jo potrebujejo. čanu, v letu 2005 pa pridobili »čisto svoj in občinske LAS Ormož, Središče ob Dravi in v komisiji za izbor Naj prostovoljcev pa Priznanje za sodelovanje v projektu Naj ta pravi« delovni zvezek. Dejavnost je bila Sveti Tomaž ter prostovoljci Območnega so sodelovali Fakulteta za socialno delo, prostovoljski projekt 2008 je prejelo Ob- predstavljena tudi v časopisu Štajerski te- združenja Rdečega križa Ormož (OZ RK Urad RS za mladino, Slovenska filantropi- močno združenje Rdečega križa Ormož, ki dnik, na KTV Ormož in TV Maribor ter na Ormož) udeležili sklepne prireditve - pode- ja, Društvo mladinski ceh, Ministrstvo za je pod skupnim imenom Rastemo skupaj predstavitveni kaseti VVZ Ormož. Letno litve priznanj za Naj prostovoljko/ca in Naj delo, družino in socialne zadeve in Mladin- predstavilo dejavnosti, ki jih namenja mla- izdajamo tudi bilten Mali raziskovalec. projekt v letu 2008 v okviru istoimenskega ski svet Slovenije. dim: Mali raziskovalec ter Otroški počitni- Zraven že omenjenih aktivnosti so v vrtcih OZ RK Ormož je na razpisu ški tabor in Mladinski raziskovalni tabor, ki postavljeni tudi kotički malih raziskoval- Mladinskega sveta Slovenije sta predstavljena v drugem prispevku. cev, ki imajo ob tem, da obveščajo o do- kandidiralo z dvema prija- Dejavnost Mali raziskovalec poteka enkrat gajanju pri interesni dejavnosti, še zdra- vama. Priznanje za sodelo- tedensko skozi vse šolsko leto, namenjena vstvenovzgojno funkcijo, saj lahko vsi, ki vanje v projektu Naj prosto- je otrokom pred vstopom v šolo in jo je v prihajajo v vrtec, brezplačno posegajo po voljka 2008 je prejela Marta osmih letih obiskovalo 312 otrok iz šestih zdravstvenovzgojnih gradivih različnih iz- Peršak, ki s svojim bogatim vrtcev. dajateljev (Rdeči križ Slovenije, Inštitut za strokovnim znanjem, z neiz- Delo je zastavljeno starosti primerno, otroci varovanje zdravja RS, CINDI Slovenije in merno požrtvovalnostjo in pa na različne načine (z izvajanjem posku- drugi). Razlogi za postavitev kotičkov so s spoštljivim odnosom pri sov, s pogovori, z izdelovanjem modelov, podobni kot so razlogi, zakaj so se vrtci že delu z ljudmi dolga leta ak- razmišljanjem, opazovanjem, s primerja- pred leti odločili za projekt Zdrav vrtec: tivno sodeluje v okviru ak- njem ipd.) iščejo odgovore na različna do- med spoznanji znanosti o zdravju in vsa- tivnosti RKS OZ Ormož, je gajanja okrog nas. kodnevnim življenjem je velik prepad, ki pobudnica za ustanovitev in Zraven stalnega programa, ki poteka od ga je treba premostiti; osveščenost, motiva- prva predsednica Društva za začetka oktobra do konca aprila naslednje cijo in odgovornost posameznika za lastno osteoporozo Ormož, pobu- leto, smo leta 2003 sodelovali na natečaju zdravje je treba izboljšati; možnost izbire nacionalnega natečaja, ki ga vsako leto raz- dnica za ustanovitev in aktivna članica dru- Prirodoslovnega društva Slovenije ter pre- med zdravim in nezdravim je treba usmeriti pisuje Mladinski svet Slovenije (MSS). štva za telefonsko pomoč v stiski Čriček, jeli priznanje za likovne izdelke (voščilnice) v izbiro zdravega in ne nazadnje - otroštvo Sklepne prireditev s podelitvijo se je odvi- ena prvih in aktivnih prostovoljk Centra na temo Veliki vrtni polž - žival leta 2003. je obdobje, v katerem so programi promo- jala na Brdu pri Kranju, gostil jo je častni za starejše občane Ormož, aktivna članica Isto leto smo se predstavili na Strokovnem cije zdravja najuspešnejši. To je obdobje, pokrovitelj projekta predsednik Republike Območnega združenja veteranov vojne za posvetu strokovnih delavcev vrtcev in šol ko si otroci pridobivajo izkušnje, stališča Slovenije dr. Danilo Türk s soprogo Baiba- Slovenijo Ormož. S svojo iskrenostjo in z Slovenije na temo Osnove tehnike in nara- in vzorce vedenja, ki jih večinoma obdržijo ro Miklič Türk. veseljem do dela z ljudmi pa je pripravljena voslovja v predšolski vzgoji in prvi triadi vse življenje. Počitniška tabora za mlade Maja Botolin Vaupotič, RKS OZ Ormož_ V mesecu juliju sta, tako kot prejšnja leta, potekala dva tabora, ki sta jih organizirala Rdeči križ Slovenije, Območno združenje Ormož (RKS OZ Ormož), in Medobčinska lokalna akcijska skupina Ormož, Središče ob Dravi in Sveti Tomaž (LAS). Med 6. in 10. julijem je potekal 7. raziskovalni tabor, v katerem sta tradicionalno sodelovala tudi Pokrajinski muzej Ptuj - Ormož, OE Ormož in Mladinski center Ormož. Skupno se je tabora udeležilo 30 otrok, starih od 6 do 14 let, in 5 mentorjev. Udeleženci skupine, ki sta jo vodila Brane Lamut in Nina Mertik iz Pokrajinskega muzeja Ptuj - Ormož, so primerjali upodobitve antičnih bogov na klasicističnih freskah v ormoškem gradu in rimske upodobitve v antičnem lapidariju ter jih fotodokumenti-rali. Ogledali so si tudi rimske reliefne spomenike v mestnem stolpu, Povodnovem muzeju, ter v antičnem lapidariju v nekdanjem dominikanskem samostanu. Rezultati dela skupine bodo predstavljeni na razstavi v zimskem času. Skupina, ki jo je vodila Maja Botolin Vaupotič, se je seznanila z ovčjerejo in z nastankom volnenih izdelkov. V okviru tabora so udeleženci pri Silvi Kelemina na Humu spoznali stare postopke predelave volne, si ogledali Tovarno volnenih izdelkov v Maj-šperku, kjer so spoznali strojne postopke za predelavo volne, ter ob pomoči Teodore Ivanuša in vodje skupine izdelovali izdelke iz česane in predene volne, s pomočjo najstarejših tehnik obdelave volne - polste-njem in tkanjem. Rezultati dela so predstavljeni v biltenu Od ovce do izdelka. Mlade radovedneže, ki radi budno in kritično spremljajo dogajanje okrog sebe, je vodila Marijana Korotaj iz Mladinskega centra Ormož. Mladinska novinarska skupina je med drugim opravila intervju s podžupanom Občine Ormož, se vključila v delo lokalnega radia in na koncu tedna izdala časopis »Ormoške cejtnge«. Raziskovanje zgodovine ormoškega radia je vodila Nevenka Korpič iz Pokrajinskega muzeja Ptuj - Ormož. Prizadevanja za radio segajo kar štiri desetletja nazaj, mladi raziskovalci pa so izbrskali še podatke o tem, kakšno opremo so nekoč uporabljali in kako se je program spreminjal skozi desetletja. Rezultati dela bodo predstavljeni na razstavi v počastitev štiridesete obletnice Radia Ormož. Otroški počitniški tabor na Pohorju je letos potekal že enajstič, od tega desetič na Treh kraljih. Okvirni plan dela ostaja vsa leta enak, prilagajamo ga vremenskih razmeram in skupini. Tako smo se prvi dan tabora podali na nočni pohod z baklami, drugi dan pa preko Črnega jezera do Osankarice, kjer smo si ogledali muzej in film, posvečen Pohorskemu bataljonu, večer pa nam je z ogledom diapozitivov o Pohorju popestril planinec Franc Hribernik. Sreda je bila namenjena pohodu v Vzhodni Kot, kjer smo si ogledali lipo, staro okrog 400 let, in zbirko starega kmečkega orodja, sklenili pa smo jo s kurjenjem kresa in peko krompirja v žerjavici. In sredi dneva - prvo presenečenje tedna - obiskala sta nas vodstvo RKS OZ Ormož in Medobčinske LAS - z veliko torto. Seveda, na Treh kraljih smo bili desetič, in to je bilo treba primerno proslaviti. Četrti dan smo se povzpeli na 1344 m visok Veliki vrh, zvečer pa pripravili kulturni program, v katerem so se, z izjemnimi točkami, predstavili udeleženci tabora. In po četrtkovem kosilu - spet presenečenje - še ena torta, tokrat nas je ob deseti obletnici skupnega druženja presenetila družina Juhart. V četrtek se nam je pridružil še Marjan Škvorc in pripravil prijetno popoldne v duhu Malih sivih celic. Petek smo začeli s krajšim pohodom do partizanske bolnišnice Jesen, dan pa nadaljevali s pripravami na zadnji skupni večer, ko v velikem loncu na prostem skuhamo pohorski lonec. Kot vsa leta doslej so to vlogo tudi letos prevzeli dečki. Vse popoldneve v tednu smo si kraj -šali s športnimi aktivnostmi (badminton, lokostrelstvo, nogomet ...) in ustvarjalnimi delavnicami (izdelovanje lutk iz cunj, s tkanjem, z barvanjem mavčnih odlitkov, izdelovanjem reliefnih slik ...), katerih izdelki nas bodo zraven lepih vtisov še dolgo spominjali na teden prijetnega bivanja na Treh kraljih, ki je, kakor vsa prejšnja leta, spet prehitro minil. Koronarno društvo Ptuj Karolina Putarek Ormoška sekcija Koronarnega društva Ptuj se je v začetku septembra sestala na zboru članov, kjer so izvolili novega predsednika sekcije in sestavili načrt aktivnosti za naslednje štiri mesece. Koronarno društvo Ptuj, ki danes šteje 130 članov, aktivno deluje šest let. Ormoška sekcija je bila ustanovljena dve leti pozneje in ima danes 38 članov. Predsednik Fanci Golob pravi, da Društvo v sodelovanju z ormoško sekcijo pripravlja kar nekaj aktivnosti, med temi je osnova organizirana redna telesna vadba, koristna pa so tudi predavanja strokovnjakov. Poleg tega se člani srečujejo na kuharskih delavnicah zdrave prehrane; skupaj se odpravijo na izlete, organizirajo piknike in sploh skrbijo za mnoga prijetna druženja. Eno izmed teh bo kostanjev piknik oktobra v Ormožu, novembra se odpravljajo na izlet na Primorsko, december pa prinaša skupno božično-novoletno praznovanje. Tako so sklenili na zboru v Ormožu. Na mesto preminulega predsednika ormoške sekcije Zvonka Bešvirja so izvolili Stanka Luknerja iz Ormoža. 'Jail L«K1 Ill'l'ilHtJ REPORTAŽA 140 let ormoškega tabora 1869 - 2009 Nevenka Korpič V letošnjem letu smo v Ormožu praznovali 140. obletnico ormoškega tabora. V počastitev te pomembne obletnice za ormoško zgodovino smo pripravili več prireditev. Organizatorji prireditev so bili Občina Ormož, Zgodovinsko društvo Ormož, Pokrajinski muzej Ptuj - Ormož, enota Ormož in Sekcija zbirateljev Janeza Krstnika Ljutomer. Tako je Pokrajinski muzej Ptuj - Ormož, enota Ormož v prostorih ormoškega gradu 24. junija postavil na ogled priložnostno razstavo z naslovom »Taborsko gibanje in 140 let ormoškega tabora«. Avtorica razstave Nevenka Korpič je z razstavo opozorila na pomen taborskega gibanja, poudarila je idejo Zedinjene Slovenije ter predstavila pomen ormoškega tabora za takratne razmere. Nato je bil 26. junija v prostorih ormoškega gradu organiziran simpozij ob 140. obletnici ormoškega tabora, na katerem je sodelovalo 10 priznanih strokovnjakov, ki so z referati osvetlili obdobje, v katerem se je odvijalo taborsko gibanje. V popoldanskih urah istega dne je na domačiji rodoljuba Božidarja Raiča na Žvabu potekalo odkritje spominske plošče takratnemu osrednjemu govorniku in organizatorju taborskega gibanja na Slovenskem Božidarju Raiču. Sicer pa so osrednje slovesnosti ob 140. obletnici ormoškega tabora potekale prav na dan obletnice, to je v soboto, 8. avgusta. Tako je bil v ormoškem gradu najprej predstavljen zbornik z naslovom »Živela Slovenija!« z vsemi desetimi prispevki s simpozija. Tega dne so filatelisti Sekcije zbirateljev Janeza Krstnika Ljutomer, v sodelovanju z Zgodovinskim društvom Ormož, izdali tudi spominsko kuverto, žig in znamko ob 140. obletnici ormoškega tabora, kar je bilo mogoče tega dne dobiti na ormoški pošti v dopoldanskem času in v popoldanskih urah v prostorih TIC- a Ormož. Prihod praporščakov na prireditveni prostor. Nato je zbrane z besedami «Pozdravljeni, rodoljubi« naj -prej nagovoril ormoški župan Alojz Sok. Program je povezoval Peter Kirič. Nagovor ormoškega župana. Po nagovoru je besedo predal slavnostnemu govorniku, evropskemu poslancu Lojzetu Peterletu. Ta je spregovoril o preteklosti, o nalogah v sedanjosti, nagovoril je slovenskega kmeta ter na koncu izrazil željo, da bi v prihodnje našli veselje, ki nam ga v tem trenutku pri Slovencih manjka. Darja Horvat Žganec in Andreja Klinc sta navdušili z nastopom. Zbornik simpozija ob 140. obletnici Ormoškega tabora. Svečanosti v spomin ormoškega tabora, ki je potekala v soboto popoldan pred ormoškim gradom, se je udeležilo veliko gostov, med njimi tudi evropski poslanec Lojze Peterle, župan Cestice Mirko Korotaj, župan Središča ob Dravi Jurij Borko in dekan velikonedeljske dekanije Janez Gorgner. Ansambel Porini pa počini Slavnostni govor evropskega poslanca. V kulturnem programu so sodelovala domača kulturna društva in posamezniki, ki so z nastopi pričarali vzdušje dogajanja pred 140 leti. Gostje na prireditvi. Svečanost se je začela z igranjem združenih godb na pihala iz Ormoža in Središča ob Dravi pod vodstvom Slavka Petka in Rada Munde ter s prihodom praporščakov društev. Folklorna skupina Podgorci. Ob koncu slovesnosti so v aleji pomembnih mož pred ormoškim gradom odkrili doprsni kip Božidarja Raiča, delo akademskega kiparja Viktorja Gojkoviča. Kip je blagoslovil dekan velikonedeljske dekanije Janez Gorgner. Prisotni so z zanimanje sledili programu. Združena godba. Nastop ormoškega okteta. Odkritje doprsnega kipa. REPORTAŽA 9 Blagoslov kipa. Prireditev se je sklenila na grajskem dvorišču s skupnim druženjem in pogostitvijo. Petovar, Vladimir Zarnik, Josip Vošnjak, Anton Tomšič in Božidar Raič, goreč govornik in zagovornik taborskih zahtev in idej Zedinjene Slovenije. Preko govorov so se udeleženci seznanili s vsemi narodnoprebudnimi idejami. Čeprav zahteve, ki so jih sprejeli na taboru, v tistem času niso bile uresničene, so imele velik odmev med ljudmi. V njih so budile narodni ponos in občutek pravičnosti zahtev tabora. Narodnega gibanja odslej ni moglo nič več ustaviti. Na ormoškem taboru je bila sprejeta resolucija, ki je postavila resne zahteve in je bila izrednega pomena za nadaljnji razvoj tega območja. Pozitivne posledice so bile, da so se ljudje teh krajev začeli načrtno združevati in ustanavljati različne oblike kulturnih društev, in uresničevale so se zahteve, postavljene na taboru. V tistih časih sta se zbližala slovenski kmet in slovenski meščan. Oba sta se čutila zapostavljena, neenakopravna, povezovati so ju začeli isti interesi. Od domače inteligence je želel kmet nasvetov in pomoči sredi novih gospodarskih razmer. Takrat se je slovenska narodna zavest preoblikovala v nacionalni politični program. Zedinjena Slovenija je bila skozi stoletja najpomembnejša tema slovenske politike, ki se je pojavila že na taborih pred 140 leti. Druženje Tabori Slovenski tabori zanesljivo sodijo med najpomembnejše in najbolj pozitivne dogodke v celotni slovenski zgodovini. Slovenski narod se je na taborih, lahko rečemo, da kar nekako plebiscitarno, odločil za združitev slovenskega narodnega ozemlja v Zedinjeno Slovenijo in s tem podprl prvi slovenski politični program. Osrednja točka taborov so bili govori, v katerih so se narodni voditelji in poslanci zavzemali za Zedinjeno Slovenijo. Govore na taborih so spremljale resolucije, zahteve po Zedinjeni Sloveniji, po uvedbi slovenščine v urade in šole, po ustanovitvi strokovnih, zlasti kmetijskih šol, univerze in podobno... Skupaj je bilo med leti 1868 in 1871 na takratnem slovenskem ozemlju organiziranih 18 taborov. Pet taborov je bilo na Štajerskem, štirje na Goriškem, štirje na Kranjskem, trije na Koroškem in dva v Istri. Prvi slovenski tabor je bil v Ljutomeru, 9. avgusta 1868, osmi tabor pa 8. avgusta 1869 v Ormožu. Tabori pomenijo višek politične aktivnosti in zavzetosti slovenskega naroda ter hkrati višek politične ideje oziroma programa Zedinjene Slovenije. Leta 1871 so takratne oblasti zaradi zahtev po Zedinjeni Sloveniji tabore prepovedale. Ormoški tabor 8. avgusta, pred 140 leti, so se v Kečkovem gaju zbrale velike množice Ormožanov, Prlekov in drugih Slovencev, ki so prišli v narodno prebujeni Ormož od blizu in daleč peš, s konjsko vprego ali celo z vlakom. Čeprav je bil Ormož nemškutarsko mesto, je peščici zavednih domačinov uspelo organizirati tabor, ki je za takratne razmere privabil veliko število ljudi, govorilo se je celo o 7.000 - 9.000 udeležencih. Na taboru so izrazili svoje narodne in socialne zahteve, kot so bile slovenski jezik v šole, cerkve, urade in nasploh v javno življenje. Glavne zahteve so bile torej, da naj bo uradni jezik izključno naš materni jezik, poleg seveda Zedinjene Slovenije, ki je bila oporna točka vseh predhodnih in naslednjih taborov. Narodnostna prizadevanja ormoškega človeka so po številčni udeležbi na ljutomerskem taboru leta 1868 svoj višek dosegla leto kasneje, 8. avgusta 1869, z organizacijo lastnega zborovanja. Na ormoški tabor so prišli udeleženci poslušat narodne buditelje in vodilne štajerske rodoljube, kot so bili: Ivan Zahteve udeležencev tabora v Ormožu 1. 2. 3. 4. 5. 6. 7. 9. 10. Zedinjenje vseh Slovencev. Povezovanje Slovencev z drugimi slovenskimi narodi. Uvedba slovenskega jezika v urade. Uvedba slovenskih uradnih spisov. Uvedba slovenskega jezika v šole. Poučevanje slovenske mladine o znanosti, kulturi in gospodinjstvu. Ustanavljanje slovenskih ljudskih šol. Vzgoja slovenske mladine, da bo pravična, poštena in da se ne bo pustila tlačiti tujcem. Ustanovitev hranilnice v Ormožu. Zgradba mostu čez Dravo in povezovanje s sosednjimi Hrvati. Pomen ormoškega tabora Peščici zavednih Slovencev je leta 1869 uspelo organizirati tabor, ki je za takratne razmere privabil veliko število ljudi. Narodnega gibanja odslej naprej ni moglo nič več ustaviti. Uresničevati so se začele zahteve, postavljene na taboru: • Leta 1876 so v Ormožu ustanovili Hranilno in posojilno društvo. • Leta 1884 je ponovno začela delovati čitalnica v Ormožu. • Leta 1900 se je začela gradnja novega poslopja slovenske osnovne šole na Hardeku pri Ormožu. Božidar Raič Božidar (Matija) Raič (Reich), narodni buditelj, jezikoslovec, politik in publicist. Božidar Raič se je rodil 9. februarja 1827 na Žvabu (hišna številka 5, danes 34) v župniji svetega Tomaža. Narodno šolo je obiskoval pri Sv. Tomažu. Božidarja je oče Jurij leta 1838 poslal na latinske šole v Varaždin. V Varaždinu, kjer je z odliko končal prvih šest razredov, je svoje krstno ime Matija Rajh zaradi, po njegovem, preveč nemške oblike poslovenil v Božidar Raič. Jeseni 1844 se je odpravil v Zagreb študirat filozofijo, ki jo je leta 1846 dokončal. Leta 1846 je stopil v graško semenišče in ga leta 1950 tudi končal. 31. julija 1850 ga je sekovski škof posvetil v duhovnika, 28. septembra 1850 pa ga je konzistorij imenoval za »supernumerariusa« v župniji Sv. Janeza Kr-stnika v Ljutomeru. Od aprila 1851 je Raič kaplanoval v Slivnici pri Mariboru. V letu 1853 je odšel na mariborsko gimnazijo. Na mariborski gimnaziji je poživil in razširil pouk slovenščine, uvedel pouk starocerkvenoslovanšči-ne in dosegel v dobi Bachovega absolutizma edinstveno koncesijo, da so na mariborski gimnaziji začeli poučevati slovensko. Leta 1860 je bil nastavljen za kaplana in nato župnika pri Sv. Barbari v Halozah. Kot ilirca so ga navdušila južnoslovanska narodnoosvobodilna gibanja. Pridružil se je akcijam za kulturno afirmacijo slovenstva, ustanavljal je narodna društva, prirejal prireditve družabnega, kulturnega in političnega značaja ter skliceval prve slovenske politične shode - tabore. Leta 1884 je bil izvoljen v državni zbor in nato še v deželni zbor v Gradcu. Umrl je 6. junija 1886 v Ljubljani, pokopan je v grobnici pisateljskega društva na Navju. Gostje ob Raičevem spomeniku. Božidar Raič in tabori Raič je bil eden najodmevnejših govornikov na taborih. Na njih je Raič preko govorov trkal na domoljubne strune, kar je ob njegovem gromovitem glasu želo največ aplavza. »In če mi pitamo reke Dravo, Savo, Muro, če pitamo gore na Slovenskem, hribe in gomile, kdo jim je dal imena, bodo odgovorile: naši očetje. Vse nam bodo pričale, da je od starodavnih časov tukaj naš dom, ki pa so ga odvzeli Nemci in Madžari in nas razcepili. Mi pa terjamo, da se zopet zedinimo.« Na taborih je Raič govoril o germanizatorič-nem značaju in prenizki izobrazbeni ravni slovenskih šol: »Ako bi priplaval angelj iz nebes in hotel trditi, da je tako ravnanje dobro bilo, jaz bi na ves glas povedal, to je laž«. Svoj govorniški triumf je Raič dosegel na ormoškem taboru. Bistvo njegovih misli je bilo: »Mladino je treba nacionalno, kulturno in ekonomsko vzgajati, da bo pripravljena prevzeti krmilo samostojnega gospodarskega življenja. Za te potrebe je nujno postaviti šole na narodni podlagi, ustanoviti je potrebno gospodarske šole za moško in gospodinjske šole za žensko mladino. Če le teh ne bo ustanovila država, jih morajo Slovenci sami. Nemce je treba zriniti z najboljših položajev. Mladini je potrebna vzgoja o domačih razmerah, treba jo je motivirati za politiko in slovstvo. Mladina se mora vzgajati tako, da dobi blago srce, razvit um in zdravo, krepko telo, pojasnjevati ji je potrebno slovensko zgodovino in jo opozarjati, kako so nas tujci razdeljene poskušali raznaroditi in ji kazati edino rešitev »Zedinjeno Slovenijo«. Mladini je treba odpirati široko slovansko obzorje in jo utrjevati v odporu do potujčevalcev naroda. Razlagati je treba, da je avstrijska država na dvoje razklana kakor drevo razčesneno od malega vršiča do najglobšega korena po srčiki, od kterega ni upati rasti, mnogo menjepa sadu ...« Posebno značilen je bil konec govora: »Mlade-zen! Vem in vidim, da si navdušena za vse, kar je narodno, toda navdušenost se lahko izhladi, kakor dim, mine kakor rosa s trave, zato terjam od tebe, slovenska mladezen, da s prisego potrdiš svoje dobre nakane ter te vprašam: »Hočeš li marljiva in delavna biti na korist svojemu narodu! Reci, prisegam.« Nato mu je v imenu roditeljev, prednikov in vsega slovenskega naroda mlado in staro s povzdignjenimi rokami šestkrat priseglo. Q^I,. _ZGODILO SE JE 100 let prostovoljnega dela v Ivanjkovcih Natalija Fajfar, tajnica PGD Ivanjkovci_ Pred sto leti, leta 1909, je v Ivanjkovcih nastala Prostovoljna požarna bramba. Na ustanovitveni seji, kjer je bilo prisotnih malo članov, so bili optimistični, saj so v kroniki zapisali«iz majhnega zraste veliko«. Kljub mnogim nasprotovanjem jim je uspelo obdržati in razvijati društvo po najboljših močeh. S pomočjo krajanov so pridobili zemljišče za »spravišče« gasilskega orodja. Skozi leta so reševali takratno premoženje krajanov, se udeleževali tekmovanj, saj so že takrat imeli žensko in mladinsko desetino, nabavljali so potrebno gasilsko orodje, prirejali veselice-tombole, slavili patrona sv. Florjana ter obletnice društva. Med vojno, v letih 1941-1945, so se člani borili za orodje društva in ga skrivali. Po vojni so se začeli izobraževati, pridobivali so vozila, motorne brizgalne ter gradili nov gasilski dom. Leta 1995 so podpisali sklep o pobratenju z Gasilskim društvom Ravne na Koroškem. V teh sto letih se je marsikaj spremenilo. Menjavali so se vodilni v društvu, razvijala se je tehnologija, spreminjalo se je okolje, gradile so se hiše. Spremenili sta se lokacija in ime društva, iz Gasilske čete Ivanjkovci v Prostovoljno gasilsko društvo Ivanjkovci. Ponosni smo na ustanovne člane, na tiste, ki so se skozi vsa ta leta borili za obstanek društva s tako dolgo tradicijo. Ponosni smo, da smo članstvo, ki uživa ugled doma in po Sloveniji. Ker smo hvaležni vsem mladimi. Velik poudarek dajemo izobra- odlikovanja Gasilske zveze Slovenije. Naše članom, ki so do sedaj delovali v njem, smo se odločili, da ta lepi jubilej dostojno proslavimo. Veseli smo, da smo lahko prav mi izpolnili rek, ki so si ga zastavili ustanovitelji. Saj smo s požrtvovalnostjo, potrpežljivostjo, humanostjo, predvsem pa s predanostjo iz majhnega društva«takratne požarne brambe« zrasli v veliko društvo, Prostovoljno gasilsko društvo Ivanjkovci, ki šteje 50 mladih, 30 članic in 70 članov. Nekateri v društvo z delom prispevajo veliko, drugi malo manj. Vsak po svojih močeh in zmožnostih, vse skupaj pa druži želja po pomoči drugemu-humanost. Velik poudarek dajemo gasilski mladini, saj vemo, da nas bodo nekoč prav oni zamenjali. Zato se z njimi udeležujemo raznih tekmovanj, na katerih dosegamo odlične rezultate, in se uvrščamo tudi na višjenivojska tekmovanja. Članice v društvu so zelo pomembne, imamo uspešno žensko desetino, ki dosega na tekmovanjih odlične rezultate; leta 2004 so se uvrstile na državno tekmovanje. Brez članov ne bi bilo uspešnega društva. Veseli smo, da se veliko mladih odloča za gasilstvo, saj imamo v operativni enoti veliko mladih moči, ki jih uspešno vodijo starejši člani. Vedno so pripravljeni pomagati bližnjemu v nesreči, želimo, da humanost še naprej živi v njih. Zahvaljujemo se jim za ves čas, ki ga namenijo gasilstvu. Operativa je dokaz, da se starejši dopolnjujejo z ževanju in tehnologiji, ki jo skušamo po najboljših močeh pridobivati v društvo. V veliko pomoč so nam naši pobrateni gasilci iz Raven, ki nam pomagajo tudi pri nabavi opreme. Iskreno se jim zahvaljujemo. Pa se vrnimo k našemu praznovanju. V petek, 17.7., smo imeli slavnostno sejo, na kateri so učenci Osnovne šole Ivanjkovci predstavili raziskovalno nalogo V nesreči niste nikoli sami(100 let PGD Ivanjkovci), s katero so dosegali lepe rezultate. Na slovesnosti so bila prisotna gasilska društva iz bližnje in daljne okolice, vodilni naše občinske gasilske zveze, predsednik ljutomerske gasilske zveze, predstavnik Gasilske zveze Slovenije Franc Polič, donatorji ter drugi. Ob tej priložnosti smo donatorjem, društvom in krajanom podelili zahvale za prispevke k nakupu novega vozila GVM-1. Naslednji dan smo na pobudo Gasilske zveze Ormož organizirali 1. igre operativcev Gasilske zveze Ormož. Malo nam je zagodlo vreme, a nam je vseeno uspelo speljati zastavljene naloge. Zvečer je sledila velika vrtna veselica z Natalijo Verboten in bogatim srečelovom. V nedeljo, 19.7., smo praznovali 38. dan gasilcev Gasilske zveze Ormož, 100 let prostovoljnega dela v Ivanjkovcih ter uradni prevzem vozila GVM-1. Na prireditvi so bili prisotni častni predsednik Gasilske zveze Slovenije Ernest Eory, predsednik podravske regije Janez Merc, župan Občine Ormož Alojz Sok ter mnogi drugi gostje. Župan Alojz Sok je predal ključe novega vozila poveljniku društva Janku Hriberšku, ta pa jih je zaupal šoferju Borisu Mikložiču. Blagoslov je opravil dekan velikonedeljske dekanije ter domači župnik Janko Gorgner. Podeljena so bila priznanja Gasilske zveze Ormož in društvo je od Civilne zaščite prejelo srebrno značko za požrtvovalno delo, odlikovanje za posebne zasluge Gasilske zveze Slovenije za 100 let delovanja ter Florijanov kipec Gasilske zveze Ormož. Po uradnem delu je potekala pogostitev za vse prisotne gasilce z zabavnim delom s Polka puncami. V paradi gasilcev se je zvrstilo 244 gasilcev skupaj z mladinskim in ženskim ešalonom s 26 praporji. To je do sedaj največ gasilcev v paradi ob dnevu gasilca Gasilske zveze Ormož. Zahvaljujemo se vsem, ki so kakor koli pripomogli k našim prireditvam ob 100-letnici. Posebej se zahvaljujemo Gasilski zvezi Ormož, predsedniku Jožetu Šter- manu, tajnici Marti Žnidarič in poveljniku Tončeku Lisjaku za vso pomoč pri izvedbi prireditev. Želimo si še naprej dobrega sodelovanja z Zvezo, z vsemi društvi v bližnji in daljni okolici ter s krajani. Predvsem pa si želimo, da bi naše društvo še naprej dobro delovalo, se večalo in uspešno reševalo življenja in premoženja ljudi. Naj se zahvalim še vsem članicam, članom in mladini, ki so pridno pomagali, da so prireditve stekle brez zapletov. Upamo, da nas bo še naprej družilo in povezovalo le eno. Trud, da ohranimo, kar so nam zapustili naši predniki, ter humanost, pomagati bližnjemu v nesreči. Sveti Florijan županu Natalija Fajfar Gasilci Gasilske zveze Ormož so v nedeljo, 19. julija, praznovali v Ivanjkovcih 38. dan gasilca. Za ta praznik gasilcev Občine Ormož se je ob praznovanju 100 let delo- Kipec za abrahama m vanja Prostovoljnega gasilskega društva Ivanjkovci zbralo 244 gasilcev. Ker se ob tej priložnosti podeljujejo priznanja in odlikovanja gasilcem za požrtvovalno delo v gasilstvu, se je na Gasilski zvezi sestala komisija za priznanja in odlikovanja. Pregledala je vse poslane predloge društev za dobitnike in jih po določenih pravilih potrdila ali ovrgla. Predsednik Gasilske zveze Ormož Jožef Šterman je komisiji predlagal, da se zraven vseh priznanj in odlikovanj podeli kip svetega Florijana tudi županu Občine Ormož Alojzu Soku ob njegovem osebnem jubileju, abrahamu. Tako je komisija sprejela predlog predsednika na podlagi dobrega sodelovanja z Občino Ormož in županom Alojzom Sokom. Predstavniki zveze Jožef Šterman, Tonček Lisjak in Marta Žnidarič so na osrednji proslavi ob dnevu gasilca, v imenu celotne Gasilske zveze Ormož, podelili kip svetega Florijana županu in ga s tem dejanjem prijetno presenetili. Gasilci so mu zaželeli vse najboljše za jubilej, da bi še naprej tako dobro sodelovali ter s skupnimi močmi še naprej zagotavljali varnost, predvsem pa z dobro opremljenostjo društev uspešno, ob morebitnih intervencijah, reševali življenja in premoženja občanov. Novost na Ribniku Karolina Putarek V teh dneh je dom ribiške družine ob ribniku v Ormožu veliko gradbišče. Ribiška družina se je namreč odločila dati domu novo podobo in razširiti vsebine. Ribiška družina Ormož šteje več kot 200 članov in se v Ormožu ponaša z več kot 50-letno tradicijo. Že leta predstavlja shajališče članov, pa tudi številnih gostov, sploh pa je z nogometnim in rokometnim igriščem in z možnostjo igranja odbojke na mivki vedno nudil prostor za različna druženja. Razširjeni dom bo tako po novem nudil več kot 100 kvadratnih metrov bivalnih površin z urejeno okolico s športnimi igrišči. Investicija bo ribiško družino stala 90 tisoč evrov. Dom naj bi bil zgrajen v dveh mesecih, v tem času pa se ribiška družina že pogaja s potencialnimi najemniki za gostinski del. Pravijo, da je kar nekaj kandidatov. Še smo humani... Anton Lah Verjetno ste slišali o močnem vetru, ki je v noči iz 3. na 4. avgust letos na Ptujskem ruval drevesa in odnašal strehe s hiš. Tisto grozno noč je močna roka vetra porušila dom tudi mladi družini Lah -Visenjak, ki si je svoje prvo družinsko gnezdece uredila v hiši na Hajdini. Dnevi in leta odrekanj, dela in skrbi so bili potrebni, da sta mama Karin, doma iz Mihovcev pri Veliki Nedelji, in oče Boštjan, sedemletnemu sinu Andražu in triletni Tinkari uredila sobo v mansardi in družini dnevne prostore v pritličju. Kar so pridne roke z ljubeznijo in s spoštljivo-stjo gradile na stotine ur, je veter v eni sami minuti razmetal po okoliških poljih in na sosednja dvorišča. Hiša brez strehe ni mogla kljubovati močnemu nalivu, ki je sledil orkanskemu vetru. Tako je še tisto, kar veter ni uspel odnesti, uničila voda. Hišo je bilo treba porušiti. Trenutno zavetje je mlada družina našla pri sorodnikih, vendar je trdno odločena, da se bo na kraj nesrečnega imena slej ko prej vrnila. Na temelje starega doma bodo postavili novo hišo, ki bo nekega dne varovala mlado družino. In tu lahko nastopi naša solidarnost. Mlada družina je namreč zadnja leta vlagala vse dohodke v ureditev hiše, ki je več ni. Zaposlen je bil samo oče, s prvim septembrom pa je na veliko veselje zaposlitev dobila tudi mati. Zato smo s Kulturnim društvom Simon Gregorčič Velika Nedelja, katerega člani prihajajo tudi iz nesrečne družine, organizirali dobrodelni koncert. Prireditev je bila v petek, 11. septembra 2009 ob 19.30, v Športni dvorani pri Veliki Nedelji. Nastopali so Natalija Verboten, Ansambel Modrijani, Ela, Ansambel Bratov Gašperič, Tamburaši iz Velike Nedelje, Trio Polet, Ansambel Osvajalci, Pevski zbor Gimnazije Ormož, Plesna skupina Plegimo Gimnazije Ormož in kantavtor Tadej Vesenjak. Vsi nastopajoči so se odpovedali vsakršnemu honorarju ali potnim stroškom. Prispevke, zbrane s prodajo vstopnic, in prispevke nekaterih podjetij in obrtnikov smo v celoti nakazali prizadeti družini Lah Posledica neurja, foto Anton Lal t V 1 v ' - Visenjak. Ta vsota je bila 3.728,50 evrov. Veliko pa so pri organizaciji in izvedbi pomagali tudi nekateri člani Kulturnega društva Simon Gregorčič. Radi bi se vsem zahvalili za pomoč v imenu prizadete družine. Če bi kdo še hotel pomagati, naj ga pri odločitvi spremlja misel, da je srečo treba deliti. Kajti le tako bomo v primeru, da tudi nas kdaj doleti nesreča, lahko upali, da bodo takrat drugi pomagali nam. Z veliko željo, da se vam nikoli ne bi bilo treba ukvarjati s podobnimi težavami, kot jih ima mlada družina Lah - Visenjak, vas pozdravljamo. Sredstva lahko nakažete na TRR: 04173-0001196398- NKBM, d.d.; Sklic: 00 292071; Namen: Pomoč družini Lah ob neurju. ZGODILO SE JE_Ormožk., 1 Viseče kegljanje Mirko Novak Medobčinska zveza društev upokojencev Občin Ormož, Središče ob Dravi in Sv. Tomaž že vrsto let organizira tekmovanja v visečem kegljanju. Tekmujejo ekipe »deklet» in »fantov» iz vseh naših DU. V tem letu so se nam pridružili tudi kegljači iz Občine Gorišnica. Organizirano imamo ligo. Letos je tekmovalo 11 ženskih in 13 moških ekip, ki so se med seboj pomerile na 9 tekmah. Vsako DU organizira eno tekmo. Tekmovanja so potekala od aprila do julija. Na vseh tekmovanjih so bili doseženi dobri rezultati. Med udeleženci je vladala velika športna zagnanost; vendar je bilo druženje in sodelovanje kljub temu v ospredju. Rezultati v ligi so naslednji: Ženske ekipe: 1. ekipa DU Središče ob Dravi 2. ekipa DU Ivanjkovci 3. ekipa DU Ormož - 1 - Moške ekipe: 1. ekipa DU Podgorci - 1 - 2. ekipa DU Ivanjkovci 3. ekipa DU Središče ob Dravi Rezultati posameznikov: Ženske 1. Alenka Horvat - DU Središče ob Dravi 2. Štefka Blagovič - DU Ormož - 1 - 3. Mira Medik - DU Središče ob Dravi Moški 1. Anton Horvat - DU Središče ob Dravi 2. Zvonko Petek - DU Kog 3. Stanko Pignar - DU Podgorci Vsi najboljši med posamezniki in ekipe so dobili tudi skromna priznanja. Vse tekme je korektno vodil referent za viseče kegljanje pri MZDU Ormož g. Ljubo Lukič. V medobčinski zvezi pa ob koncu lige organiziramo tudi tekmovanje za prehodni pokal MZDU Ormož. Na tekmi, ki je bila 3. septembra 2009, je skupaj sodelovalo 22 ekip. Prehodni pokal za leto 2009 je med ženskimi ekipami DU osvojila ekipa Ormož - 1 -, med moškimi pa ekipa DU Podgorci - 1 - . Na tej zadnji tekmi se nam je krajši čas pridružil župan Občine Ormož g. Alojz Sok. Ob tej priložnosti smo se mu zahvalili za podporo upokojencem in še posebej za ureditev okolice našega doma - asfalt. Upam , da bo tudi v letu 2010 pomoč občin našim DU ostala v primernem obsegu. V MZDU Ormož si bomo še naprej prizadevali, da bo rekreativno - športna aktivnost naših članov ostala na enaki ravni. Želimo pa, da se v aktivnosti vključi še več članov DU. Radi bi vam povedali... Majda Vogrinec Počitnice in dopusti so za nami. Jutranje meglice in nižje temperature nas opozarjajo, da je pred vrati jesen. Pa vendar smo v mislih še vedno tam nekje proti koncu julija, ko smo se člani Krajevne organizacije Rdečega križa Vinski Vrh podali na enodnevni izlet v osrčje Slovenije. Odločili smo se, da si ogledamo toliko opevano in z aferami »ozaljšano« Pivovarno Laško. Zjutraj ob sedmih smo se zbrali in počakali na avtobus. Pridne gospodinje so pripravile sladke dobrote, Krajevna organizacija RK je priskrbela pijačo, vsi udeleženci pa so skrbeli za dobro voljo. Pot nas je vodila do Tepanja, kjer smo imeli prvo postojanko. Malo smo odtočili, malo dolili, se okrepčali in se odpeljali naprej. Tudi na avtobusu je bilo živahno že od jutranjih ur. Bili smo kot čebelice. Ko smo prispeli v Laško, nas je moderatorka term popeljala skozi mestni park do pivovarne, kjer smo si ogledali potek pridelave, varjenja in polnjenja piva. Obdarili so nas tudi s spominskim pakiranjem piva v zelo ličnem kartonu. Po ogledu smo se podali v hotel Hum, kjer smo degustirali laško pivo seveda skupaj s prigrizkom. Sledilo je triurno kopanje, za tiste, ki smo se želeli ohladiti, ostali pa so uživali v ogledu pokrajine. Vsi izmučeni, izčrpani, pa vseeno še vedno polni energije smo se podali na zasluženo kosilo. Bilo je odlično. S polnimi trebuhi, polni osvežitve, bogatejši za čudovit dan smo se počasi vračali proti domu. Tudi nazaj grede smo se ustavili v Tepanju, saj smo morali izčrpati zaloge v prtljažniku avtobusa. In ker je bilo sonce še visoko, smo se odpravili še na ptujski grad. V večernih urah smo prispeli na cilj. Skupaj smo preživeli lep, mislim, da nepozaben dan. Ugotovili smo, da se morajo taki dnevi večkrat ponoviti. Vsem, ki ste se izleta udeležili, hvala in na skorajšnje srečanje pri odkrivanju še neodkritih lepot v Sloveniji. 45. Krajevni pri Miklavžu praznik Irma Murad Krajani Miklavža so v juniju praznovali svoj 45. krajevni praznik. Ponudba prireditev je bila precej raznolika, tako da je vsakdo lahko našel kaj zase. To pa je tudi eden izmed ciljev krajevnega praznika, vključiti vse generacije. Na osrednji slovesnosti ob počastitvi praznika so sodelovali otroci iz vrtca, učenci osnovne šole in Miklavževski oktet. Slavnostni govornik je bil predsednik KS Miklavž pri Ormožu Emil Trstenjak, ki je v nagovoril orisal pridobitve v krajih po celotni krajevni skupnosti, predvsem na področju asfaltiranja cest. Asfaltirana cesta v današnjem času ne bi smela biti samo neizpolnjena želja, pač pa osnovna potreba. Krajanom je ob praznovanju čestital * u tudi župan Občine Ormož gospod Alojz Sok. Najzaslužnejšim krajanom so bile ob tej priložnosti podeljene plakete. Zlato plaketo je prejel Jože Lah, srebrno Milan Mlinarič, bronasto Vinko Cimerman. Posebno priznanje pa so prejeli Stanko Habja-nič, Jožefa Škrjanec in Janko Lah mlajši. Od krajevnega praznika naprej so krajani KS Miklavž bogatejši še za eno pridobitev. KORK Vinski Vrhje uspešno izpeljal akcijo nabave defibrilatorja. Predsednica KORK Vinski Vrh Majda Vogrinec je aparat predala svojemu namenu. Nameščen je v avli zadružnega doma in na voljo vsem krajanom. Po svečani prireditvi je sledilo že tradicionalno kresovanje. Za prijetno vzdušje so poskrbeli domača tamburaška skupina in odrasli folkloristi, ki so znani, da poskočne plese začinijo s šaljivimi prizori. Za pestro športno dogajanje je poskrbelo športno društvo Mladost. Pri izpeljavi nočnega nogometnega turnirja jim je zagodlo vreme, vendar so ga kasneje uspešno izpeljali. V njihovi organizaciji je potekalo kolesarjenje po delu krajevne skupnosti, ki se ga vsako leto udeleži vse več kolesarjev. Po kolesarjenju so pripravili vaške igre. Vse več obiskovalcev pa privabi tekmovanje v kuhanju kisle juhe. Od športnih dogodkov je potekalo še tekmovanje v kegljanju, biljardu, šahu in streljanju z zračno puško. Za ohranjanje starih običajev je poskrbelo Kulturno-turistično društvo, ki je pripravilo tekmovanje koscev s pravo kmečko malico. Košnjo so spremljali domači ljudski pevci. PGD Miklavž je med aktivnejšimi društvi v kraju. Praznovanje krajevnega praznika so popestrili s prikazom reševanja iz goreče zgradbe. Že tradicionalno je en dan namenjen kuli-nariki. Za okusen srnjakov golaž in dobro kapljico iz okoliških vinogradov so poskrbeli lovci lovske družine Vinski vrhovi. V dvorani je aktiv gospodinj pripravil razstavo najrazličnejših dobrot. Dodatno so razstavo obogatili otroci iz Vrtca Miklavž, ki so prikazali, da želijo živeti v čistem in urejenem okolju. Praznovanje 45. krajevnega praznika pri Miklavžu se je udeležilo veliko obiskovalcev. Da so bile prireditve uspešno izpeljane, v zadovoljstvo vseh, gre zahvala predvsem društvom, ki so ponovno dokazala, da rek, v slogi je moč, še ni šel v pozabo. Druženje, ples in glasba Anita Špes, prof. def._ skupin: gospa Tilika Kolarič, gospa Leonida Novak in gospa Mojca Gorjak. Na tridnevnem plesnem intenzivu v prostorih OE Center za vodenje in varstvo ter zaposlitev pod posebnimi pogoji ZUDV Dorna- va, DE VDC Ormož deluje v Ormožu že vrsto let. Zraven zaposlitvene aktivnosti -različna kooperativna dela in izdelovanje lastnih izdelkih, pa pripisujemo pomembno vlogo izobraževalnim - obogatitvenim - vsebinam z namenom pridobivati nova spoznanja, doživetja, izkušnje, relacije ... Vse to osebnost bogati in daje življenju polnost. Med take vsebine spada tudi kreativna plesna aktivnost. Z željo po plesnem druženju, izražanju in ustvarjanju smo v letošnjem letu oblikovali folklorno skupino, sestavljeno iz sedmih plesnih parov fol-klornikov in folklornic. Pridno smo dvakrat na mesec vadili - plesali. Porodila pa se je ideja o časovno intenzivnejšem plesnem usvajanju, ideja, da bi povabili medse nekoga, ki mu je folklorni korak blizu. Povabilu so se odzvale vse tri, v našem okolju zelo cenjene, mentorice folklornih OŠ Ormož - tako smo namreč poimenovali svoja druženja, smo z njimi preživeli plesno zahtevna, ustvarjalna in nepopisno čudovita srečanja. Vse tri so z veliko mero gorečnosti in plesne usposobljenosti že usvojene oz. na novo naučene plesne elemente vtkale v zanimive plesne zgodbe in jih vnesle v odrsko postavitev. Za neponovljivost folklornih ur in pristno plesno vzdušje pa sta poskrbela tudi godca, ki sta jih mentorici pripeljali s seboj. »Blo je super, blo je čudovito, še bi plesali, Tilika, Nina in Mojca so ble krasne, pa kak sta harmonikaša špilala!« so besede doživljanja naših plesalcev, ki povedo ... ! Samo resnično velik HVALA mentoricam in godcema bom pridala na koncu, tako v svojem imenu kot v imenu Valerije Štampar ter v imenu vseh folklornikov in folklornic VDC DE Ormož. o,n,ožlm „„„i,-,._ZGODILO SE JE Ormoško poletje 2009 Mojca Gorjak Accapella Benj Festival Ormoško poletje je festival, na katerega so se nekateri občani že dobro navadili in vsako leto znova nestrpno čakajo program prireditev. Letošnje Ormoško poletje je bilo že 12. po vrsti in v času festivala se je odvilo 22 prireditev, ki so se zvrstile od 16. junija in vse do 29.avgusta. Program je vseboval glasbene koncerte za vse okuse, tri gledališke predstave, od tega eno za otroke, nastop folklorne skupine, letni kino ter športne prireditve. V program so bile vključene tudi prireditve, ki so potekale ob 140-letnici ormoškega tabora. Letošnji festival je zaznamoval deževen začetek poletja, zaradi katerega smo morali večji del prireditev izpeljati v športni dvorani na Hardeku ali v Domu kulture Ormož. Čeprav izvedbe v športni dvorani ali v kulturnem domu niso bile nič slabše, enostavno niso mogle pričarati vzdušja grajskih zidov. Smo pa letos za razliko od prejšnjih let vključili tradicionalni tamburaški večer, ki se je odvijal na prireditvenem prostoru pred gradom Velika Nedelja. Doživeli smo rekordno število obiskovalcev pri ogledu komedije Ženske & moški. com v izvedbi Špas teatra iz Mengša. Precejšen obisk pa sta imeli že omenjeni prireditvi tamburaški večer in večer Gimnazije Ormož. Vsekakor pa to ne pomeni, da so bili ostali koncerti in prireditve toliko slabši po kvaliteti. Pravzaprav so najbolj presenetili fantje iz skupine Accapella Benjamin in mandolinski orkester Amos, ki so pripravili nepozaben večer žal maloštevilnemu občinstvu. Po dveh in pol urah petja ter igranja si je le malokdo želel oditi domov. Nekaj posebnega so bili tudi plesalci folklorne skupine Carmen Lopez iz Kolumbije, ki so nas na grajskem dvorišču popeljali v eksotične dežele in na koncu tudi z nami zaplesali. Čeprav je bil program narejen tako, da bi se za vsakega kaj našlo, je bil obisk na večini prireditev zaskrbljujoče nizek. Res je, da sta nam zagodla vreme in čas dopustov. Marsikdo pa je slab obisk komentiral: »To pa je Ormož. Je to res?« Upam, da bo prihodnje leto festivalski program še privlačnejši in bo pritegnil Ormož in Ormožane, da bodo zaživeli s festivalom. 12. praznik Krajevne skupnosti Ivanjkovci Dobitniki plaket Natalija Fajfar Kot je že stalnica, smo začeli praznovati z župnijskim praznikom in s postavljanjem klopotca na Svetinjah na veliki šmaren. Ob lepem vremenu se je zbralo mnogo ljudi. Krajevni praznik smo nadaljevali s streljanjem na glinaste golobe za pokal Krajevne skupnosti Ivanjkovci, v soboto, 22. avgusta. Tekmovanje je organizirala Lovska družina Ivanjkovci. Ob lovskem domu v Veličanah se je zbralo šest ekip. Najuspešnejša je bila ekipa Lovske družine iz Svete Marjete, drugo mesto so osvojili domačini, torej Lovska družina Ivanjkovci, tretje pa Lovska družina Sveti Tomaž. S pomočjo Mladinskega centra Ormož smo prvič tekli po naših Jeruzalemsko-Ormoških goricah. Na Runču so v soboto, 29. avgusta, potekale vaške igre, ki so se odvijale pod šotorom na igrišču. Organizator je bil že četrtič Turistično društvo Runeč, ki je pripravilo štiri šaljive igre. Najboljša je bila ekipa Črne vdove z Žvaba. Tudi letos so naša društva organizirala različna tekmovanja za pokale Krajevne skupnosti Ivanjkovci, v soboto, 5.septembra. Ob devetih se je začelo tekmovanje v visečem kegljanju, vodja in organizator je bil Ljubo Lukič. Najboljša pri ženskah je bila domača ekipa, pri moških pa ekipa iz Zgornjega Dupleka. Med tekmovanjem v kegljanju pa se je začelo tudi tekmovanje v malem nogometu, organizator je bil Denis Vamberger. Rezultati po odigranih tekmah so bili takšni: 1. Lordi Ivanjkovci, po penalih 2. Svetinje 3. Lordi junior 4. Huligani Po koncu tekmovanja v nogometu so se začele odvijati vaške igre v organizaciji Prostovoljnega gasilskega društva Ivanjkovci, vodja je bil Jože Plavec. Prijavilo se je šest ekip: TD Pavlovski Vrh-Libanja, Folklora Ivanjkovci, TD Ru-neč, Črne vdove, gasilci iz Ivanjkov-cev ter ekipa mlajših gasilcev iz Ivanjkov-cev. Ekipe so se morale prebiti skozi štiri igre. Največ točk si je tudi letos priborila ekipa Folkloristov in tako že drugič prejela prehodni pokal KS, drugo mesto je zasedla ekipa TD Pa-vlovski Vrh-Libanja, tretje pa Črne vdove z Žvaba. Po končanih vaških igrah je sledilo tekmovanje v pika-du, v organizaciji pikado kluba Pinocchio. Potekalo je v Domu kulture Ivanjkovci. Na tekmovanje se je prijavilo 25 tekmovalcev. Da je tekmovanje potekalo po pravilih, je skrbel vodja tekmovanja Tomaž Plavec, mladinski državni podprvak v pikadu. Tekmovalci so se borili pozno v noč, po tesnih metih pa so bili izidi naslednji: 1.mesto: Denis Zavec 2.mesto: Tomaž Plavec 3.mesto: Peter Kranjc Tudi v 12. praznik krajevne skupnosti so vključili srečanje krajanov KS Ivanjkovci, starih nad 70 let. Potekalo je v četrtek, 10. septembra. V Domu kulture se je zbralo 120 krajanov. V Domu kulture Ivanjkovci je v petek, 11. septembra, potekala osrednja proslava ob krajevnem prazniku. Prireditve so se med drugim udeležili gostje župan Občine Ormož Alojz Sok, ravnateljica Osnovne šole Nada Pignar, župnik Janez Goergner, Anka Lesjak.... Kulturni program so pripravili učenci Osnovne šole Ivanjkovci z učitelji, za kar se jim predsednik krajevne skupnosti iskreno zahvaljuje. Priznanje Krajevne skupnosti Ivanjkovci so v letošnjem letu dobili: Majda Dovečar z Žvaba, Jakob Školiber iz Stanovna, Jožef Trstenjak iz Ivanjkov-cev, predlagalo ga je Prostovoljno gasilsko društvo Ivanjkovci, ter Franc Mlakar, predlagalo ga je Turistično-kulturno društvo Ivanjkovci. Dan po osrednji proslavi je Turistično društvo Pavlovski Vrh-Libanja poskrbelo, da smo tudi letos obiskali gostoljubne kleti. Srečanje se je začelo na sadjarstvu na Li-banji, od koder se je 250 obiskovalcev, od blizu in daleč, odpravilo od kleti do kleti po Libanji ter Pavlovskem Vrhu. Prleki v Ljubljani Mojca Gorjak Letos praznuje Fundacija Antona Trstenja-ka 20-letnico in ob tej priložnosti se je v soboto, 5. septembra, na Plečnikovi tržnici v Ljubljani odvijala predstavitev Prlekije in Slovenskih goric. Na tržnici so se predstavili vinarji iz Ormoža in okolice, pridelovalci naravnega soka in domačega kruha, Turistično društvo Negova in turističnoinformativni centri iz Gornje Radgone, s Ptuja in iz Ormoža. Čeprav je bilo jutro nekoliko kislo in smo se v dežju odpravili iz Ormoža, je v Ljubljani že izza oblakov kukalo sonce. Ljubljanska tržnica je bila polna obiskovalcev, ki so se ustavili tudi pri naših stojnicah, poskusili naše dobrote in se seznanili z lepotami in ponudbo naših krajev. Predstavitev Prlekije in Trstenjakove fundacije so popestrili ljudski godci iz Velike Nedelje, pevke Prosvetnega društva Janez Trstenjak s Huma ter prleški kantavtor Tadej Vesenjak. Peter Kirič pa je poskrbel, da se je prleški »guč« slišal po vsej tržnici. Stanje na ekoloških otokih katastrofalno Ludvik Hriberšek Storitve zbiranja komunalnih odpadkov so obvezne za lastnike ali upravnike vsake stavbe, ki je na območju Občine Ormož in v kateri imajo prebivalci stalno ali začasno prebivališče, ali je počitniška hiša ali se v njej izvaja dejavnost, pri kateri nastajajo komunalni odpadki. Žal se dogaja, da nekateri imetniki odpadkov še vedno odlagajo odpadke v gozdove in na druga neprimerna mesta.V zadnjem obdobju opažamo, da so nekateri občani na ekološke otoke začeli odlagati mešane komunalne odpadke. V Občini Ormož je postavljenih 30 zbiralnic ločenih frakcij ali tako imenovanih »ekoloških otokov«, ki pa vedno bolj postajajo odlagališča in ne ekootoki s čistimi frakcijami. Stanje postaja zaskrbljujoče in katastrofalno. Ekološki otoki oz. zbiralnice ločenih frakcij so opremljene z zabojniki za ločeno zbiranje papirja, stekla, plastične embalaže in odpadnih kovin. Vsi zabojniki so barvno razpoznavni in opremljeni z nalepkami, ki pojasnjujejo, kaj se lahko odlaga in česa ne smemo odložiti v posamezen zabojnik. Na nekaterih območjih se je ločeno zbiranje še posebej dobro uveljavilo, na nekaterih območjih pa prebivalci na ekoloških otokih odlagajo mešane odpadke, nevarne odpadke in s tem se onesnažijo vse čiste frakcije. V Komunalnem podjetju Ormož, d.o.o., v katerem med drugim skrbimo za področje ravnanja z odpadki, dajemo velik poudarek ločenemu zbiranju odpadkov na izvoru, za kar je treba vplivati na zavest občanov, vseh, ki povzročamo odpadke. Tisti imetniki, ki ne bodo upoštevali navodil in veljavne zakonodaje, pa v prihodnje lahko pričakujejo globe od pristojnih inšpekcijskih služb. NAPOVEDUJEMO_Clrmožkc n..^. 1 •J JiiMHxJiTA'JMt! KOLEDAR PRIREDITEV KOLEDAR PRIREDITEV - oktober, november, december 2009 OKTOBER_ 5. oktober - 11. oktober Teden otroka 9. 10. 2009 ob 14.30 uri, jedilnica Centra za starejše občane Ormož Druženje z otroki prostovoljci iz OŠ Ivanjkovci INFO: CSO Ormož, d.o.o. 10. 10. 2009 ob 6.00 odhod izpred gradu v Ormožu Obir (zahtevnost izleta - srednje zahteven) Vodi: Marjan Kukovec INFO: Planinsko društvo »Maks Meško« Ormož, 041 698 741, http://www.pdru- stvo-mmormoz.si/ 13. 10. 2009 ob 18.00 grad v Ormožu, 1. nadstropje Pravljično starševstvo: Kako otroku reči ne in postaviti meje Predava: Zmago Godina Sočasno s predavanjem bodo potekale ustvarjalne urice za vaše otroke v prostorih ormoške knjižnice. INFO: Mladinski center Ormož, www. mco.si, 02 / 719 41 41, 040 345 281 13.10.2009 ob 10.00 uri jedilnica Centra za starejše občane Ormož Delavnica z RK Ormož INFO: CSO Ormož, d.o.o. 15.10.2009 ob 10.00 uri Športni park Mestna graba Ormož Športni dan INFO: CSO Ormož, d.o.o. 16.10.2009 ob 13.00 uri, dvorišče doma Centra za starejše občane Ormož Tradicionalna prireditev POZDRAV JESENI INFO: CSO Ormož, d.o.o. 20. 10. 2009 ob 18.00 grad v Ormožu, 1. nadstropje Pravljično starševstvo: Igre, ki jih igrajo narkomani Predava: Miijana Delic Sočasno s predavanjem bodo potekale ustvarjalne urice za vaše otroke v prostorih ormoške knjižnice. INFO: Mladinski center Ormož, www. mco.si, 02 / 719 41 41, 040 345 281 21.10. 2009 ob 16.00 Knjižnica Ormož Pravljična urica INFO: Knjižnica Franca Ksavra Meška Ormož; 02 741-55-80, www.orm.sik.si 20. - 25.10.2009, Hotel Ormož Mehiška kuhinja INFO: Hotel Ormož, 02/741 08 30 22.10.2009 ob 9.30 uri, jedilnica doma Centra za starejše občane Ormož Praznovanje rojstnih dni INFO: CSO Ormož, d.o.o. 27. 10. 2009 ob 18.00 grad v Ormožu, 1. nadstropje Pravljično center Ormož, www.mco.si, 02 / 719 41 41, 040 345 281 27. 10. - 31.10. 2009 ob 7.00, odhod izpred gradu v Ormožu Paklenica 2 (Hrvaška) (zahtevnost izleta -zelo zahteven) Vodi: Marjan Horvat INFO: Planinsko društvo »Maks Meško« Ormož, 041 698 741, http://www.pdru- stvo-mmormoz.si/ Sreda, 28.10.2009 ob 14.00 uri, jedilnica doma Centra za starejše občane Ormož Predavanje »Stiske svojcev in delavcev pri delu z dementnimi« Predava: ga. Jana Dragar INFO: CSO Ormož, d.o.o. 31.oktober Dan reformacije Nedelje v oktobru 2009, Hotel Ormož Jesenska nedeljska kosila INFO: Hotel Ormož, 02/741 08 30 Oktober 2009, Hotel Ormož Organizacija jesenskih izletov INFO: Hotel Ormož, 02/741 08 30 Oktober 2009, grad v Ormožu, grad pri Veliki Nedelji Ogled etnološke zbirke in razstav Pokrajinskega muzeja Ptuj - Ormož Odpiralni čas: ponedeljek - petek: od 8.00 do 15. ure, sobota: od 9. do 14. ure, nedelja in prazniki zaprto; izven odpiralnega časa ogled možen po dogovoru. INFO: Pokrajinski muzej Ptuj - Ormož, 02 741 72 90, 02 741 72 80 Oktober 2009, predavalnica Mostovž v podjetju Fiposor, d.o.o. Vsak dan med 7. in 15. uro je odprta javna e-točka Možnost brezplačne uporabe računalnikov in brezplačen dostop do interneta INFO: 02 / 741-61-50 NOVEMBER_ 1. november, dan spomina na mrtve 1. 11. 2009 ob 16.00 uri, v kapeli Centra za starejše občane Ormož Maša, posvečena spominu na pokojne, žegnanje in prižiganje svečk INFO: CSO Ormož, d.o.o. 3. 11. 2009 ob 18.00 grad v Ormožu, 1. nadstropje Pravljično starševstvo: Zadovoljujoče partnerstvo Predava: Marjan Kokot Sočasno s predavanjem bodo potekale ustvarjalne urice za vaše otroke v prostorih ormoške knjižnice. INFO: Mladinski center Ormož, www. mco.si, 02 / 719 41 41, 040 345 281 7.11.2009, Hotel Ormož Martinovanje za skupine INFO: Hotel Ormož, 02/741 08 30 7. 11. 2009, ob 8.00 odhod izpred gradu v Ormožu Martinov pohod med ormoškimi goricami (zahtevnost izleta - lahek) INFO: Planinsko društvo »Maks Meško« Ormož, 041 698 741, http://www.pdrustvo-mmormoz.si/ 10. 11. 2009 ob 18.00, grad v Ormožu, 1. nadstropje Pravljično starševstvo: Depresivnost in motnje hranjenja Predava: Kristjan Nedog Sočasno s predavanjem bodo potekale ustvarjalne urice za vaše otroke v prostorih ormoške knjižnice. INFO: Mladinski center Ormož, www. mco.si, 02 / 719 41 41, 040 345 281 12.11. -27.11. 2009, avla Občine Ormož Priložnostna razstava: Antični bogovi v otroških očeh INFO: Pokrajinski muzej Ptuj - Ormož, 02 741 72 90, 02 741 72 80 14. 11.- 15.11. 2009 ob 7.00 odhod izpred gradu v Ormožu Pozimi na Krn (zahtevnost izleta - lahek) Vodi: Marjan Kukovec INFO: Planinsko društvo »Maks Meško« Ormož, 041 698 741, http://www.pdrustvo-mmormoz.si/ 19. november Mednarodni dan brez cigarete 20. november Svetovni dan otroka 20. 11. 2009, Hotel Ormož Slow food - Martin po Martinu INFO: Hotel Ormož, 02 / 741 08 30 26. 11. 2009 ob 9.30 uri, v jedilnici Centra za starejše občane Ormož Praznovanje rojstnih dni INFO: CSO Ormož, d.o.o. Nedelje v novembru 2009, Hotel Ormož Jesenska nedeljska kosila INFO: Hotel Ormož, 02 / 741 08 30 November 2009, Hotel Ormož Organizacija »Martinovih« izletov INFO: Hotel Ormož, 02 / 741 08 30 November 2009, grad v Ormožu, grad pri Veliki Nedelji Ogled etnološke zbirke in razstav Pokrajinskega muzeja Ptuj - Ormož Odpiralni čas: ponedeljek - petek: od 8.00 do 15. ure, sobota: od 9. do 14. ure, nedelja in prazniki zaprto; izven odpiralnega časa ogled možen po dogovoru. INFO: Pokrajinski muzej Ptuj - Ormož, 02 741 72 90, 02 741 72 80 November 2009, predavalnica Mostovž v podjetju Fiposor, d.o.o. Vsak dan med 7. in 15. uro je odprta javna e-točka Možnost brezplačne uporabe računalnikov in brezplačen dostop do interneta INFO: 02/741-61-50 DECEMBER_ 1. december Svetovni dan boja proti aidsu 3. 12. 2009 Center za starejše občane Ormož Miklavževanje z otroki in vnuki zaposlenih ter našimi stanovalci INFO: CSO Ormož, d.o.o. 10. december Mednarodni dan človekovih pravic 7. 12. - 13. 12. 2009, Hotel Ormož Dnevi pizz INFO: Hotel Ormož, 02/741 08 30 12. 12. 2009 odhod izpred gradu v Ormožu Božični pohod na Goričko (zahtevnost izleta - lahek) Vodi: Marjan Kukovec INFO: Planinsko društvo »Maks Meško« Ormož, 041 698 741, http://www.pdrustvo-mmormoz.si/ 24.12.2009 Center za starejše občane Ormož Božični koncert, pevski zbor zaposlenih -Objem in pevski zbor stanovalcev -Metuljčki - ter praznovanje rojstnih dni INFO: CSO Ormož, d.o.o. 24. 12. 2009 Center za starejše občane Ormož Postavljanje jaslic in krašenje novoletne jelke v avli INFO: CSO Ormož, d.o.o. 24. 12. 2009 Center za starejše občane Ormož Božična igra in polnočnica INFO: CSO Ormož, d.o.o. December 2009 Center za starejše občane Ormož Novoletni koncert INFO: CSO Ormož, d.o.o. December 2009 Center za starejše občane Ormož Novoletna zabava s prostovoljci, svojci in stanovalci, kjer nas bo zabaval ansambel Zadnji trenutek INFO: CSO Ormož, d.o.o. December 2009, Hotel Ormož Zaključki dela INFO: Hotel Ormož, 02/741 08 30 1. 1. 2009, Hotel Ormož Novoletni ples z ansamblom Harmony INFO: Hotel Ormož, 02/741 08 30 December 2009, grad v Ormožu, grad pri Veliki Nedelji Ogled etnološke zbirke in razstav Pokrajinskega muzeja Ptuj - Ormož Odpiralni čas: ponedeljek - petek: od 8.00 do 15. ure, sobota: od 9. do 14. ure, nedelja in prazniki zaprto; izven odpiralnega časa ogled možen po dogovoru. INFO: Pokrajinski muzej Ptuj - Ormož, 02 / 741 72 90, 02 / 741 72 80 December 2009, predavalnica Mostovž v podjetju Fiposor, d.o.o. Vsak dan med 7. in 15. uro je odprta javna e-točka Možnost brezplačne uporabe računalnikov in brezplačen dostop do interneta INFO: 02/741 61 50 Do 1. 12. 2009 nam lahko posredujete, za brezplačno objavo v Koledar prireditev podatke o prireditvah, ki jih pripravljate januarja in februarja 2010, po elektronski pošti tic.ormoz.grad@siol.net, telefonu 02 741 53 56 ali na naslov Občina Ormož, Javna razvojna agencija Občne Ormož, Kolodvorska cesta 9, 2270 Ormož. Občina Ormož - sonce Prlekije RAZVEDRILO avtor: jože OBČINA ORMOŽ zakol prašiča na kmetiji otok v mesto v (alka) terbij špranja francoski nogometaš (nicolas) slovaški pesnik in arhit. (jan ravno, preprosto plovilo brez srečko kosovel frizura bližnji vzhod japonska nabiralka biserov slano jezero v turčiji pesnik (anton) AM. PISAT. (ANITA) LOSCILO ZA ČEVLJE PAPEŽ ado zelišče ŠPIK LUKA SL. PISATELJ starogrška pivska posoda reka v črki belus AM. REŽISER (STANLEY) KONJSKI TEK ZVEZNA DRZA-VA V ZDA FILMSKA ZVEZDA borisce v cirkusu DRAG KAMEN KRAJ PRI RADEČAH bitje v večini religij IZRAELSKIPOLI- SREDOZEMSKA RASTLINA oblačila narejena iz pralnega blaga soglasnika v Sari GRŠKA ČRKA TEKSTILA SL. TENISAC (MARKO) locek gr. filozof it. glas, zvok ozek trak ptica pevka rumene trefalt procesi pre-snavljanja v organiz. oskrbnik premoženja katerega se ovija fižol slovenska plavalka isakovič trener gladiatorjev v rimu GOSTILNA 6ö(ön&Ffn n&nrBnžr9 Jožef DRAGARIČ s.p. hfisa. ribjih in mesnih spp.cialitet_ www.cmi-ribic.com Frankovci 2a, 2270 Ormož, Tel.: 02/740-23-74 Nudimo: ■ ribje specialitete ■ mespejudi, Pizze ■ sobo za zaključpe družpe ■ izletniška kosila "avtobusi" ■ bosila- pePeljska, soslonna ■ catečng bostava hrape na bom nad 20 osob Ptuj ♦I • Ljutomer 2 km aglavno križišče pred Ormožem Gostilna VČRNI RIBIČ 0O km Carjna Sto-Cro Cakovec ZMOTNO PREPRIČANJE "Sosedje, ki so stanovali nad nami so se danes zaradi zmotnega prepričanja odselili." "Kakšnega zmotnega prepričanja?" "Bili so prepričani,da jim ni treba plačevati računov za stanovanje, elektriko, plin, vodo...." ŠTIPENDIJA Moja hči odhaja za dve leti na glasbeno akademijo v Pariz, na študij klavirja. "To te bo pa drago stalo." "Sploh ne, saj je dobila štipendijo." "Štipendijo? Od koga?" "Sosedje so zbrali denar, pod pogojem, da nikoli ne bo vadila doma." DELO Pred zavodom za zaposlovanje sta se srečala znanca in eden je vprašal: "Kaj pa trenutno delaš?" "Nič! Brezposeln sem." "To je pa dobro delo!" "To je res, vendar je zelo močna konkurenca." ALTERNATIVA Sin je vprašal očeta: »Ali želiš, da ti povem, kako sem se vozil s sku-terjem po mestu, ali boš to raje prebral jutri v časopisu?« 400 m Rešitev križanke št. 4, junij 2009 Vodoravno: krasta, rodnina, om, opat, sparvita(l), litani, kol, ibiza, abt, ma, sandra, niki, erie, asirija, rajlovac, tat, esaki, vaja, zorko, krst, radvanje, aer, orr, team, kk, anali, bola, iva, dramilo, okinava, opel, jahanec, taca. Gesli iz osenčenih polj se glasita: Spar vital, Linija zdravih izdelkov Nagrajenci: 1. nagrada: Zofija Petek, Velika Nedelja 31, 2274 Velika Nedelja 1. nagrada: Frančka Pintarič, Ivanjkovci 9/a, 2259 Ivanjkovci 2. nagrada: Stanko Hodžar, Ptujska c. 2, 2270 Ormož Nagrajencem čestitamo. Rešitev križanke - dve gesli iz osenčenih polj prepišite na dopisnico in jo do torka, 10. 11. 2009, pošljite na naš naslov: Občina Ormož, Ptujska c. 6, 2270 Ormož. V sredo, 11. 11. 2009 bo na sedežu Občine žrebanje. Nagrajenci bodo obveščeni po pošti. Sponzor nagradne križanke in prvih dveh nagrad je Gostilna Črni ribič, Fran-kovci 2a, 2270 Ormož. Prvi dve nagradi je treba porabiti v roku treh mesecev. Tretjo nagrado podarja Občina Ormož. 1. nagrada: 1x družinska pizza Črni ribič 2. nagrada: 1x klasična pizza Črni ribič 3. nagrada: knjiga Občina Ormož; Ormož, sonce Prlekije i O,n,ožlm n..^,_ZADNJA STRAN 12. praznik trgatve na Svetinjah Natalija Fajfar Kot je sedaj že tradicionalno, je v sklopu praznika trgatve na Svetinjah, v petek, 18. septembra, potekal že četrti večer duhovne k.1. 3 L1,1 IV. ■ l# J , Ifc; i , Zmagovalna ekipa v kuhanju golaža, I \ i.^ oto HOST_ glasbe. To je večer lepih misli in čudovite glasbe. Na prireditvi so nastopile sestre Ivančič iz Veržeja, vokalna skupina Tisa iz Velike Nedelje in pevka Ela- Špela Huzjan. Skupini in pevka so se predstavili z baladami ter tako še polepšali večer gledalkam in gledalcem, ki se jih je v šotoru na Svetinjah zbralo lepo število. Na prireditvi je spregovoril dekan in župnik na Svetinjah Janez Goergner, ki je bil tudi organizator tega večera, ter se zahvalil vsem nastopajočim. Z njegovim nagovorom se je iztekla tudi prireditev, ki so jo sklenili vsi nastopajoči s skupno pesmijo Antona Martina Slomška En hribček bom kupil, saj je to cerkveno leto posvečeno njemu. Praznik trgatve, ki je potekal v soboto, 19. septembra, je vrhunec in obenem tudi konec praznovanja krajevnega praznika v Ivanjkovcih. Turistično kulturno društvo Ivanjkovci in IGD Holermuos na Svetinjah pripravita praznik trgatve, ki privabi v naše kraje mnoge ljudi od blizu in daleč. Prireditev so odprli kuharji, ki so tekmovali skrbnik mariborske trte gospod Tone Zafošnik. Med obiranjem so hvalili trto, ki je bogato obrodila. Sami smo se prepričali, da je bilo res tako. Prav tako so obljubili, da bo Rado Lesjak iz tega pridelka pridobil vino, ki ga bo mogoče poskusiti na naslednjem prazniku trgatve prihodnje leto. Nato so se obiskovalci preselili v šotor, kjer je potekal kulturni program. Predstavila se je godba, zaplesali so folklo-risti iz Ivanjkovcev. Med nastopajočimi so bili gostje tudi skupina Porini pa počini s Koga. S svojimi doma narejenimi inštrumenti je zaigrala tri skladbe. Od daleč pa se je pripeljal Mešani pevski zbor Sožitje iz Šoštanja. S svojimi lepimi glasovi so kljub naporni poti in trgatvi zelo ubrano zapeli. Na sklepni prireditvi je spregovoril predsednik Krajevne skupnosti Drago Slavinec in se zahvalil vsem, ki so kakor koli pripomogli k izvedbi krajevnega praznika. Tudi letos je Turistično-kulturno društvo v Start tekmovalcev v lovu na prleški zaklad, foto HOST v kuhanju golaža, in različni domači ponudniki, ki so svoje dobrote in različne druge stvari ponujali na stojnicah ob Svetinjski kleti. Nato se je začel lov na prleški zaklad, ki ga je skupaj z Radiom Prlek organizator izvedel tudi letos. To je tekmovanje s kolesom, s katerim tekmovalci odkrivajo lepote in znamenitosti našega okoliša, z določenimi pravili pa osvajajo točke, s katerimi so potem znane tudi uvrstitve. Pred obiranjem trte- potomke mariborske trte, ki raste ob vhodu v Svetinjsko klet sta zaigrali Vaška godba Ivanjkovci in skupina s Koga Porini pa počini. Trto so obrali Rado Lesjak, Katja Gabrovec in izbiralo najlepše urejen kraj. Kar težko je bilo izbrati najlepšega. Na koncu je le uspelo in v letošnjem letu si je ta naziv priboril kraj Svetinje. Priznanje je kot predstavnik sprejel svetinjski župnik Janez Goergner. Kmalu zatem je komisija za ocenjevanje golaža, sestavljali so jo Nada Pignar, Adi Križanič in Franc Polič, s težavo ocenila najboljši golaž. Tekmovanja so se udeležile štiri ekipe, najboljši golaž pa je skuhala skupina iz Bukovcev. Urška in Boštjan iz Radia Prlek sta uspešno nadzirala tekmovalce na kolesih v lovu na prleški zaklad. Udeležili so se trije pari, ki so odkrivali lepote naših krajev in se obenem naučili marsičesa novega. Najuspešnejši je bil par iz Ljubljane, ki je kolesaril na starih kolesih. Turistično-kulturno društvo je na prireditvi podelilo tudi plakete za sodelovanje in pomoč pri razvoju društva in turizma na našem širšem območju; podelil jih je predsednik društva Samo Simonič. Plakete so dobili: Stanko Žličar Franc Polič Janez Goergner Drago Slavinec. Po vseh razglasitvah rezultatov se je tudi kulturni program sklenil z upanjem, da se tudi naslednje leto vidimo na Svetinjah. Nato je sledil še zabavni del z Ansamblom Štrk in gostjo večera Manco Špik. Osečina Mojca Gorjak Osečina v zadnjih avgustovskih dnevih oživi, malo zaradi izteka počitnic, največ pa zaradi sejma sliv. V okolici sejmišča so se odvijale razne spremljevalne prireditve. V soboto in nedeljo sta potekala razstava ročnih del ter prikaz žganjeku-he. Letos so tudi prvič predstavili način sušenja sliv, obiskovalci pa so si lahko postregli s še toplimi posušenimi slivami. Glavna atrakcija pa je bila vožnja s prvim avtobusom, ki je vozil po Srbiji, iz leta 1939 (vsaj tako piše na njem). Avtobus je legendaren tudi zaradi tega, ker je točno tak kot v filmu »Ko to tamo pjeva«. Ob večerih se na sejmišču odvijajo koncerti in nastopi folklornih skupin. Tako je v petek nastopil Haris Džinovic, v soboto pa so prišli na račun ljubitelji folklore. Na folklornem večeru so zaplesali Folklorna skupina KTD Miklavž pri Ormožu, Folklorna skupina iz Osečine. Ti so skupaj z domačo folkloro pripravili prijeten uvod za nastop Srbske nacional- Avtobus iz časov "Ko to tamo pjeva" foto Mojca Gorjak ne folklorne skupine KUD Kolo iz Beograda. S plesi, kostumi in z glasbenimi vložki so navdušili gledalce in dokazali, da so res najboljša folklorna skupina v Srbiji. Na sejmu je bila ponudba raznovrstna, predvsem velja to za domačine, ki so se predstavljali s slivovim žganjem, s svežimi in suhimi slivami ter z raznimi izdelki iz sliv. Občina Ormož se na sejmu predstavlja že tretje leto, letos pa se je prvič predstavila še Občina Središče ob Dravi. Na stojnici so se obiskovalci sejma lahko poučili o Prlekiji in Sloveniji, poskusili pa so lahko tudi dobrote, ki so jih pripravile članice Turističnega društva Središče ob Dravi. To so bile predvsem dobrote iz bučnega olja, pa tudi kakšen kozarček vina se je našel na stojnici. Slovenci pa se nismo le predsta- Nastop folkloristov iz Osečine, foto Mojca Gorjak vljali na stojnicah in s folklorno skupino, na avtobusu za Osečino so bili tudi radovedneži, ki so si hoteli ogledati sejem, mesto in Šu-madijo. Letos je bil prvič organiziran pohod po Šumadiji, ki so se ga udeležili predstavniki Planinskega društva Fran Ksaver Meško iz Ormoža. Vsi so bili navdušeni nad neokrnjeno naravo, nagajalo jim je le vreme, saj so temperature v tistih dnevih dosegale preko 30 stopinj Celzija. V nedeljo zjutraj smo se poslo- vili od gostiteljev, zaplesali kolo in polko z domačini in se počasi odpravili proti domu. Postanek smo naredili v Bosni, in sicer v etnovasi pri Bjelini, kjer smo se okrepčali in sprehodili po vasi. Med potjo domov smo bili enotnega mnenja, da je bilo »lu-štno« in da se ob priložnosti spet vrnemo v Osečino. Tisti, ki pa so stkali prijateljske vezi z domačini, pa se že veselijo martinovanja, ko bodo Osečinci obiskali Ormož. Pokukali smo na srbsko stojnico na sejmu sliv foto Mojca Gorjak