[OSTNINA PLAČAMA V uui-uviw
štev. 9 -9-3-9
Vsebina:
O čebeljem želu in strupu.......133	PlemeDilna postaja pri Stari glažuti na Pohorju	141
Satniki in sati...........135	Čtivo za začetnike
Iz življenja čebele................137 September............142
Iz zgodovine sporov med prevaževalci čebel	+ Miha Kuess........... -	144
na pašo in čebelarji domačini v 18. in	Opazovalne postaje..........145
19. stoletju . . ..........139	Naše podružnice ................146
Jakob Virijent — 85 letnik.......140	Drobir...............146
Mali oglasi
Prodam po zelo nizki ceni dvanajst plemenjakov dunajčanov,
polnih medu. Ogledati pri čebelarju Marinšku v Slovenski Bistrici (mesto).
Na banovinski kmetijski šoli na Grmu pri Novem mestu se prične novo šolsko leto v začetku novembra 1939. Šola ima dva oddelka: letno in zimsko šolo. Letna šola traja eno leto, zimska pa dve zimi po 5 mesecev. To zimo, ki pride, se vrši I. tečaj zimske šole. Letos se torej sprejemajo učenci v letno in zimsko šolo.
Vsi učenci stanujejo v zavodu (internatu), kjer imajo vso oskrbo. Sprejemajo se pridni, dovolj nadarjeni sinovi kmečkih staršev, ki bodo po končanem šolanju ostali na kmetiji.
Lastnoročno pisane prošnje, kolkovane z banovinskim kolek oni za din 10'— je poslati ravnateljstvu banovinske kmetijske šole na Grmu čimprej, najkasneje pa do 10. septembra t. 1. Prošnji je priložiti:
1.	Krstni list;
2.	domov n i co;
3.	zadnje šolsko spričevalo;
4.	spričevalo o nravnosti o onih prosilcih, ki ne stopijo v zavod neposredno iz kake šole;
5.	izjavo staršev odnosno varuha (banovinski kolek za din 4'—), s katero se zavežejo plačali stroške šolanja (šolnino). Zavezati se morajo tudi, da bodo plačevali šolnino do konca šolskega leta, če bi sin ali varovanec brez opravičenega razloga predčasno .Zapustil zavod;
6.	tisti, ki reflektirajo na banovinsko ali kako drugo štipendijo (podporo) iz javnih sredstev, moTajo priložiti obvezno izjavo (banovinski kolek za din 4'0) staršev ali varuha, da bo njili sin odnosno varovanec ostal na domači kmetiji, v nasprotnem primeru pa, da povrnejo zavodu sprejeto podporo iz javnih sredstev;
7.	uradno potrdilo občine:
a)	Koliko je posestvo veliko (v ha):
b)	kolikšen je predpis direktnih davkov;
c)	število družine, posebej koliko je še nepreskrbljenih otrok ter event. druge družinske razmere;
č) koliko redijo konj, goveje živine, prašičev?
Starost najmanj 16 let in najmanj z dobrim uspehom dovršena osnovna šola.
Pri vstopu v šolo napravijo učenci kratek sprejemni izpit iz slovenščine in računstva. Hkrati se preišče njih zdravstveno stanje po šolskem zdravniku. Mesečna oskrbnina znaša od din 500— do din 75'— po premoženjskih in družinskih razmerah prosilca in se plačuje mesečno vnaprej. Prosilci za banovinsko znižano mesto morajo priložiti pod 6. navedeno obvezno izjavo in pod 7. navedeno občinsko potrdilo o velikosti posestva in višini letnih davkov z navedbo družinskih in gospodarskih razmer.
Jos. Priol: Spravljanje, shranjevanje sadja itd. je v založništvu S\ D ravnokar izšlo V 2. popolnoma predelani in pomnoženi izdaji. Knjigo je g. ravnatelj temeljito predelal ter prilagodil sodobnim zahtevam mednarodne sadne trgovine. Poleg svojih lastnih izkušenj je upošteval novejše izsledke domačega in tujega slovstva, zlasti pa zahteve in predpise nemškega trga, na katerega smo kot izvozna pokrajina prvenstveno navezani. Oziral se je tudi na najnovejše uredbe ministrstva za trgovino in industrijo v Beograda, ki se nanašajo na kontrolo sadja in sadnih izdelkov ter na
(Nadaljevanje na 3. strani ovitka.)
Glasilo Slovenskega čebelarskega društva v Ljubljani
Izhaja mesečno.
Številka 9	V Ljubljani, 1. septembra 1939	Letnik XLII
O čebeljem želu in strupu
Vlado Roječ — Litija.
(Nadaljevanje.)
Predvsem je treba vedeti, da je živela nekdaj čebela divja in sama zase v nedostopnih goščavah in gozdovih, kamor ni zlepa zašla človeška noga. Še danes je ne moremo prištevati med udomačene živali, kajti človek je zanjo bil in bo samo sovražnik kakor vsako drugo bitje, ki posega po njenih medenih zalogah. Proti svojemu gospodarju ni prav nič bolj prijazna kakor do katerekoli tuje osebe. Trditev, da se čebele čebelarju polagoma privadijo, je stara bajka brez znanstvene podlage. Med četvero-nožnimi živalmi čebele skoraj nimajo zastopnika, ki bi jim stregel po življenju. Edino sladkosnednega medveda obidejo včasih poželjenja in skušnjave po njihovih zakladih, pa navali na kako družino, ki jo je slučajno staknil v preperelem duplu. Pretežna večina čebeljih sovražnikov spada v vrsto žuželk. Te nimajo kože kakor ljudje in ostali sesalci. Njih truplo je proti vna-njim vplivom zavarovano s hitinom, rože-vini podobno snovjo, ki ni prožna. Zato se luknjica, ki jo napravi čebela s svojim želom v oklep nasprotnice, ne stisne, temveč zaradi žagajočega delovanja bodalc kvečjemu poveča. Želo lahko izdere, če že ne brez vsake nevarnosti, pa vsekakor z neko precejšnjo zanesljivostjo.
Nadalje moram poudariti, da čebela •— vsaj kadar je sama in izven panja —- zelo nerada piči. Gotovo ste že hodili po travniku, kjer je bralo nešteto čebel. Skoraj na vsakem cvetu ste katero opazili in vendar se ni nobena zapodila v vas, dasi niste bili do njih preveč obzirni. Le kak otrok jo je včasih skupil in še to samo zato, ker je z
boso nogo stopil na ubogo živalico. Docela pa se izpremeni miroljubna čud čebele doma. Kot bi se zavedala, da tu ne pomeni posameznica ničesar, da je tu treba imeti pred očmi le celoto kot tako, da je treba za dobrobit te celote, ki jo tvori z vsemi ostalimi družinskimi člani, žrtvovati tudi življenje. Kar poizkusite dražiti čebele ob žrelu kakega panja! Nobena se vam ne bo umaknila in brezbrižno odletela, kakor bi to storila zunaj na cvetlicah. Že v naslednjem trenutku boste imeli katero v laseh ali v nosu, in še na begu vas bodo preganjale ter skušale kaznovati za vašo predrznost.
Po vsem tem lahko zaključimo, da uporabljajo žela čebele samo v izrednih okoliščinah, samo v skrajni sili, ko je že itak na tehtnici njihovo življenje. Pik postane zanje usoden le v primeru, če navale na človeka ali žival, ki ima podobno kožo kakor človek. V dobi njihovega razvoja, v dobi, ko je želo nastajalo, pa narava ni mogla računati s tem, da bo postala čebela kdaj domača žival, da bo morala živeti v bližini človeka in nekaterih živali iz vrst sesalcev, ki si jih je ta podredil in vzgojil v svoje namene.
V splošnem moremo reči, da vzbuja želo po svojem ustroju bolj vtis nekake strašilne naprave kot pa dojem resničnega orožja. Ne le ljudje, tudi živali prav dobro vedo, da ni nikaka prijetnost priti s čebelami v neprijateljske stike in jih že zaradi tega puščajo pri miru. Ta strah pred njimi so izkoristile nekatere žuželke zase. Svojo vna-njost so preoblikovale tako, da so jim čim bolj podobne. Četudi nimajo žela, se jih vse izogiba. Že sama podobnost s čebelami jih zadostno ščiti pred napadi. Ta pojav imenujejo biologi mimikrija. V naravi nastopa dokaj pogosto in je razširjena na razna področja. Znane so n. pr. muhe, metulji in
hrošči, ki posnemajo ose, čmrlje ali smrdljive listne stenice. K mimikriji moremo prištevati tudi svetlikanje nekaterih nočnih žuželk, prilagoditev telesne barve okolici, izpreminjanje barv, posnemanje listnih oblik, hlinjenje mrtvega položaja itd. Kot najpopolnejši primer mimikrije se cesto navaja indijski metidj iz vrste callima, ki s sklop-ljenimi krili in v mirujočem položaju tako sliči listu, da ga celo najboljši opazovalec težko najde. Omenim naj še „živi list" (phyl-lium siccifolium) in „suhi prot" (carausius morosus), dvoje zastopnikov iz rodu kobilic, ki živita prav tako v Indiji.
Želo se je razvilo, kakor domnevajo znanstveniki, iz legla. Zato je razumljivo, da so z njim oborožena le ženska bitja, to je delavke in matice, ne pa tudi troti. Želo matice je močnejše, upognjeno navzdol in opremljeno- samo s tremi kaveljci. Uporablja ga še danes pri zaleganju, kot orožje pa skoraj izključno proti sebi enakim, namreč v borbi z drugimi maticami. Redko se dogodi, da bi matica pičila človeka. Meni se še kaj takega ni pripetilo, dasi sem jih imel že precej v roki.
Želo, ki je po svojem ustroju in delovanju dokaj podobno želu čebel, imajo še neštete njihove bližnje in daljne sorodnice. Najmočneje je razvito pri sršenih, skoraj zakrnelo pa pri mravljah. Mravlje se branijo in napadajo s čeljustmi. V rano, ki jo napravijo z ugrizom, štrcnejo nato nekoliko strupa iz zadka. Razne ose in čebele sa-motarke uporabljajo žela prvenstveno za omamljanje žuželk, ki so> potrebne kot hrana njim samim in njihovi zalegi. Vse te že-late žuželke pa žela lahko izvleče jo iz rane brez. nevarnosti za svoje življenje. Kaveljci na bodalcih so običajno šibkejši kot pri čebelah; razen tega jih je tudi manj. Če ste imeli kdaj čmrlja v roki in vas je pičil, a ga niste izpustili, temveč dražili še naprej, vas je pičil še drugič in tretjič, kar je dokaz, da si žela pri tem ni poškodoval. Že prvi pik čmrlja ni preveč izdaten, pri nadaljnjih pikih pa ste lahko opazili, da postajajo še medlejši. Strupeni mehurček se je namreč pri prvem piku izpraznil, žleza strupnica pa ni mogla v tako kratkem času producirati novih količin strupa.
Ubod z želom sam zase ne povzroča posebnih bolečin. Skelenje, otekline in druge nadloge izvirajo od strupa, ki priteka v rano iz strupenega mehurčka. Strup vseh želatih žuželk je v kemičnem pogledu približno ista snov. Razlikuje se le po učinku, ki pa je odvisen od količine ubrizganega strupa. V marsikaterem oziru bi ga lahko primerjali
s kačjim strupom. Da je nekaj sorodnosti med njima, so pokazali poizkusi na živalih. Poizkusne živali so previdno in polagoma zastrupljali s sršenovim strupom. Posamezne injekcije so od časa do časa stopnjevali in dosegli, da so postale živali neobčutljive ne samo za sršenov pik, temveč tudi za kačji ugriz.
Dokaj temeljito je danes preiskan čebelji strup. Za naporno proučevanje, ki. ga je izvršil dr. Langer, je bilo uporabljenih okrog 50.000 čebel delavk, torej toliko, kolikor jih je približno v kakem našem kra-njiču. Strup je v večji množini prozoren kot voda, kislasto grenkega okusa in nekega posebnega, zelo aromatičnega vonja, ki spominja na vonj mravljinčje kisline. Njegova specifična teža je 1,1313. Vsebuje celo vrsto precej zamotanih kemičnih sestavin, katerih imena ne bom navajal. Za lajika itak nimajo pomena in pravega zvoka. Važnejše naj naštejem samo po njih učinkih. Prva bi bila koloidalna snov, ki se približuje beljakovinam in razkraja v krvi rdeča telesca, druga povzroča omotičnost in omedlevico, tretja krče, četrta pa vnetja in otekline. Ob normalnih okoliščinah prihaja do veljave le zadnja snov. Koža okrog pičenega mesta pordi in oteče, toda oteklina že po nekaj dneh zopet splahne. Zgodi se tudi, da koža v okolici uboda odmre in radi razkroja krvi potemni, ali da se. vnamejo sosednje limfatične žleze. Redki so priineri z znaki splošnega zastrupljenja, ki se javlja z vročino, potenjem, glavobolom, nagnjenjem k bruhanju in pmedlevanjem. Nekateri, zlasti na srcu bolni ljudje so proti čebeljemu strupu manj odporni kot drugi. Že en Sam pik jih lahko položi za več dni v posteljo, če pa bi jih čebele le preveč opikale, bi postala zadeva zanje celo smrtno nevarna. Poročila v časopisih, da je ta ali oni umrl na posledicah čebeljega ali osjega pika, So docela verjetna. Zdravniška pteiskava je pri takih nesrečnikih največkrat dognala, da jim je bil strup ubrizgan neposredno v krvni obtok. — Kočljivi so piki v jezik, grlo in goltanec. Radi oteklin, ki nastopijo v sapniku, prične človeku zmanjkovati zraka in ga končno lahko zaduše. Če bi se konra kaj takega primerilo, naj se brez oklevanja za-sredstva, s katerimi lahko prepreči najhuj-teče k zdravniku, kajti edino on pozna še. S preprostimi obkladki in kakimi doma-mačimi mažami bi tu riičesaf ne opravili. Zgubljali bi samo na dragocenem času in svojeglavo drveli v gotovo pogubo. Nekoliko več opreznosti je potrebno tudi tedaj, če zaide čebela v vnanji sluhovod. Ob taki pri-
liki ne drezajte z bilko ali s- čim podobnim po ušesu. S tem bi čebelo razdražili in jo izzvali, da bi pičila.. Največkrat' zadostuje, da vam kdo puhne v uho nekoliko tobačnega dima in čebela se izkobaca sama od sebe. — Piki v območju oči in»v ustnice so opasni v toliko, ker je tamkaj tik pod površino kože krvno omrežje zelo na gosto razpredeno in je večja možnost, da zadene čebela s svojim želom ob kako žilico ter ubrizgne strup v krvni obtok. Piki na ostalih delih telesa povzročajo kaj različne neprijetnosti. Zame ni bolj nevšečnih pikov, kot so piki v konico nosa ali nosnice. Strup razdraži nosne sluznice, da začneš kihati in smrkati, obenem pa izzove solze, da se ti zamegli pred. očmi. Če imaš tedaj slučajno v roki sat s čebelami in je na njem še matica, je posebno nerodno. Tipaje je treba poiskati kožico, odložiti bolj po čutu kot po vidu nanjo sat in počakati, da preidejo prve najhujše bolečine.	(Dalje sledi.)
Satniki in sati
Henrik Peternel ■.— Sp. Iludinja.
Najvažnejši sestavni del novodobnega panja. so satniki (okvirji, roiniči). Vsa pre-iničnost'satja je dvomljive vrednosti, ako niso satniki pravilno izdelani in ako ne vsebujejo pravilno izdelanih satov (satja). Pisalo se je že mnogo o tem predmetu, a ne dovolj izčrpno. Ta članek naj pripomore nekoliko k razčiščenju tega vprašanja.
Naš AŽ panj je dobil satnike Gerstungo-ve mere, 26 X 41 cm zunaj merjeno. Večina naprednih čebelarjev, tudi izumitelj AŽ panja, g. Žnideršič, so prišli do AŽ panjev na ta način-,, da so iz pokončnih gerstungov-ce.v vzeli že izdelane sate, jim odščipnili ušesa in jih položili enostavno na grede (palčice) AŽ panjev.
Letvice satnika pokončnega Gerstungove-ga panja so bile samo 5 mm debele. Zato niso mogle prenesti' obtežitve s 40 cm dolgimi sati in so se udajale v sredini. Še manj pa so mogle stranske letvice prenesti kasneje uvedenega podolžnega žičenja.
Sprva smo žičili navpično ali pa navzkriž. Zaradi tega so čebelarji napravljali satnike z močnejšo zgornjo in spodnjo letvico, ki so jima dali debelino 10—12 mm, stranski letvici so pa ojačili samo na 7 mm.
A tudi pri tem ni ostalo. Izkazalo se je, da čebele ne prizidavajo tako močno (v srednji paši celo nič) satnikov k rešetki, odnosno k stropu, ako je gornja letvica opremljena z žlebom. Ta pojav se da raz-
lagati s tem, da je največji sovražnik če-belnega satja ličinka vešče, ki jo čebele zasledujejo po naravnem nagonu, kjerkoli jo najdejo. Pred veščo zadelajo z zadelavino vse male reže in luknje,, večje pa s prizidki. Med novim satnikohi v novem panju in med rešetko, odnosno med stropom imajo čebele 6 mm visok prehod. Ta pa se sčasoma zniža iz raznih vzrokov. Rešetka stare vrste., ki je še močno v rabi,, se kaj rada usloči v sredi, tako da prehod mecl njo in gornjo . letvico ni več 6 mm visok, ampak le . 5 ali celo 4 mm. Drugi vzrok je sledeč: Satniki leže na palčicah. Ob palčicah, ki so okrogle, je med spodnjo letvico satnika in med palčico čebelam nedostopen prostor, ki ga zalepijo z zadelavino. Ta se potem neverjetno trdno drži spodnje letvice. Sat-nik denemo potem v drug panj, ki ima za 1 mm drugače vdelane palčice, in zadela-viiia, ki je bila v prvotnem panju ob pal-. čicah, pride ravno na sredo palčic ter dvigne satnik za 1 mm proti stropu. Ker čebelar pozabi na snaženj.e spodnjih letvic, stoje potem «atiiiki za 1—2 mm više, kar je do-, volj, da zadelajo čebele z zadelavino ali prizidki zanje skoraj (ali pa popolnoma) neprehoden prostor med gornjo letvico in rešetko, odnosno stropom. Največkrat je slabo narejen panj, ali slabo narejeni satnik kriv, da. ni prehod 6 mm visok. Trdim, da tudi 6 mm visok prehod ni čebelam prijeten, ker še morajo skoži njega splaziti le„ ako se sploščijo. Kdor tega ne verjame, naj napravi iz tenkih letvic predor (tunel-ček) pred žrelom in opazil bo. da potrebujejo čebele za neovirano hojo po ravni ploskvi 7H- mm višine. Kakor hitro jo znižamo, se mora čebela sploščiti, da pride skozi, a ne več enakomerno naglo, ampak počasneje. Ako mora čebela pri prehodu nad satnikom sploščena zasledovati veščo, je .gotovo manj gibčna, in hi čuda, da ob prvi priliki zadela neljubi prenizki prehod.
Na podlagi tega bo kdo predlagal, naj povečamo razdaljo med satnikom in rešetko. To ne bi bilo prav. Čebele bi potem še bolj gotovo zazidale prehod in stavile v njem trotovino, ki bi jo matica takoj zalegla. Ker prehoda tedaj ne kaže povečavati, ostane edino en izhod: opremiti gornjo letvico satnika z žlebom. Potenl čebele lahko neovirano in v naravni, neprisiljeni hoji preganjajo vešče in nimajo vzroka, zade-lavati prehode, Le ob dobri letini, ko nimajo čebele, z voskom kam, najdemo tu in tam v žlebovih prizidke. Ako naj bo žleb učinkovit, ga ne smeta stranski letvici za-
pirati, treba je torej tudi ti letvici primerno izrezati, ako sta s strani pribiti k gornji. Uvedba žleba v gornji letvici zahteva, da povečamo debelino letvice na 15—20 mm. (Američani iimajo 22 mm močne gornje letvice pri še nekoliko nižjem langstroth oveni satniku.)
Pravilen satnik naj ima letvico z žlebom 15—20 mm močno, spodnjo pa 10 do 12 mm. Kaj pa stranski letvici? Dokler nismo žičili satnic po dolgem (vodoravno), nista bili preveč obremenjeni in je zadoščala debelina 7 mm. Ker se je izkazalo podolž-no žičenje za boljše, morata biti stranski letvici močnejši, da žico lahko čvrsto nategnemo, ne da bi se letvici usločili. Debeli naj bosta 10—12 mim.
Rekel bo kdo izmed cenjenih čitateljev. da bi bilo po uvedbi takih satnikov preveč lesa in manj satja v panju. Na to odgovarjam: debelina stranskih letvic ne igra nobene vloge, ker je celokupno saitje v panju med letvicami. Mrtev prostor (brez satja) spredaj in zadaj v panju pride čebelam prav, da se starke po trudapolnem dnevnem delu lahko pomaknejo iz ulic in ostanejo v panju, da jim ni treba posedati pred žrelom, kjer jih lahko ponoči zbije nevihta na tla. Saj je znano skoraj vsem čebelarjem, da je v zaleženem panju v ulicah med zalego le malo čebel, večinoma nujno potrebne mladice, ki negujejo zalego. Mrtev prostor pod satjem in nad njim rabi ravno tako kot bivališče in počivališče starejšim čebelam.
Kar se tiče zmanjšanja ploskve sata zavoljo uporabe močnejših letvic, je pa takole. Prvič je zmanjšanje sata malenkostno, komaj za eno dvajsetino. Drugič ni niti to dejansko resnično, ker so satniki s šibkejšimi letvicami običajno proti sredini zaradi žičenja usločeni, kar zmanjša notranjo mero satnika. Ako upoštevamo tudi to, je zmanjšanje ploskve satnika pri močnejših letvicah še manjše, komaj za petindvajse-tino.
Da bi bil donos medu v panju, ki ima satnike z debelejšimi letvicami, manjši, ne verjamem. Izdelujem že več let vse potrebne satnike iz debelejših letvic, a sem vedno vesel, kadar vzamem tak sat iz panja.'Vselej je bolj poln nego oni iz tenkih letvic. Ker imam v vseh panjih satnike z debelejšimi letvicami pomešane s satniki s tanjšimi, si ne morem napraviti sodbe, jeli kaka razlika med donosom panja, ki ima samo ene ali druge vrste satnikov. Teoretično bi se lahko trdilo, da so sati z moč-
nejšimi letvicami kak dan prej polni, in da je zaradi tega treba med kak dan prej jemati.
Naj bo kakorkoli, jaz sem vedno vesel satnikov z močnejšimi letvicami. Ako moram razkopati plodišče, primern vedno najprej satnik iz močnejših letvic, ker ga najlaže izvlečem, pravtako v medišču.
Priporočal bi cenjenim čebelarjem, naj dajo letvice natančno urezati pri kakem strojnem mizarstvu, satnike pa naj izdelujejo sami. Od mizarja, ki ni čebelar, ni mogoče pričakovati, da bi imel razumevanje za potrebno natančnost pri izdelavi satnikov.
Ker smo že pri satnikih, naj mi bo dovoljeno spregovoriti še nekoliko o satih. Znano je, da lepe sate s čebelnimi celicami lahko dobimo le tedaj, ako vdelamo v satnike cele, brezhibne satnice in jih zaži-čimo pravilno. Kar se tiče satnic, je dandanes lahko. Kdor jih ne zna pravilno izdelovati sam, jih dobi v DČ proti plačilu ali v zameno za vosek, samo da jih naroči pravočasno.
Največ težav dela čebelarjem trotovina, ki se pojavlja tudi pri uporabi natančno izdelanih satnic. Vzrokov je veliko, obravnavati hočemo nekatere.
Pogostokrat vidimo, da ima sat tik pod gornjo letvico venec trotjih celic. Od kod to? Ko čebelar pritrjuje satmico h gornji letvici, kar se mora zgoditi vedno pred utiranjem žice, obliva v naglici z voskom tudi celice ob gornji letvici preveč, tako da jih zabriše. Kaj čuda potem, da predelajo čebele oslepele celice v trotje. Je pa tudi še druga možnost. Čebelar ima v panju izdelane sate, ki jih čebele ne obse-dajo. Vešča porabi to priliko in jih zaleže. Povsod drugod čebele z lahkoto odstranijo vešče iz satja, pod letvicami pa gre težko, ker se črvi zarijejo v les in v utor. Potem morajo čebele celice ob gornji letvici mestoma podreti, namesto njih pa napravijo trotje.
Včasih vidimo cele podolgaste ploskve trotovine med vzporedno napetimi žicami. Vzrok je temu skoraj vedno to, da je bila žica premalo napeta ali preslabo utrta, kar povzroči, da se satnica zaradi gorkote v panju raztegne navzdol. S tem se podaljšajo tudi čebelne celice in čebele jih predelajo potem v trotje. Ako pogledamo tak sat proti svetlobi, opazimo, da je žica v sredini navzdol usločena.
Gotovo ni prijetno za čebelarja, če ima satje zdaj tu, zdaj tam trotovino. Če vleče-
mo tak sat iz panja, se drgne trotovina ob	Bernu. Ta učenjak je prepariral 5 norrnal-
trotovino sosednjega sata, nekaj čebel pa	nih matic, njih zadke razrezal v cele se-
zmečkamo —- lahko celo matico. Vse to je	rije pokončnih rezov in napravil na pod-
posledica tistega neutemeljenega strahu	lagi treh posebno značilnih rezov skozi
čebelarjev, da bi panj imel prezgodaj	jajčne vodnice in nožnico tri slike, ki to-
trote in preveč. V tem strahu dene čebelar	čno dokazujejo, da dr. B e 11 u s s i -
v sredo panja sate s samimi čebelnimi ce-	Bossijeve trditve ne drže.- Obe
licami, trot je pa ob straneh na desni in.	jajčni vodnici se še pred semenskim moš-
levi. Preden se razširi zalega do satov, ka-	njičkom spojita v nožnico in vsa jajčeca
tere je čebelar blagohotno določil za trote,	se pomikajo mimo te mošnjice.
čuti čebelna družina potrebo po trotih in	Ostane tedaj v veljavi stari
razgleda na lepih čebeljih satih v sredini	anatomski nauk o ustroju m a -
panja nekoliko čebelnih celic in jih spre-	tičnih- spolovil. W. Fyg meni, da je
meni v trotje.. Potem tudi ne pomaga gra-	dr. Benussi-Bossi izvršil svoje preiskave
dilni sat. kajti preden ga čebele dosežejo,	bržkone v zelo težavnih razmerah in da se
je v srednjih satih že trotovina. Edina po-	ni poslužil postopka razrezovanja in da je
moč je, da čebelar pusti čebelam na dveh	zavoljo tega dobil napačne pojme o ustro-
ne dotikajočih se satih ozek trak lepe tro-	ju iii" delovanju spolnih organov matice,
tovine, in sicer spodaj v zadnji polovici	Če bi bilo naziranje dr. B.-B. pravilno, bi
sata in v sredini panja.	moral biti levi jajčnik (za čebelja jajčeca)
K sklepu še to. Kadar reže čebelar satni-	mnogo večji nego desni (za trotja jajčeca),
ce in jih vdelava v satnike, naj pazi, da so	v resnici sta pa oba enako velika. Že ta mi-
natančno 4—5 mm oddaljene od .stranskih	sel bi morala dr. B.-B. prisiliti do ponovne
letvic, drugače bo imel povsod ob teh letvi-	preizkušnje svoje hipoteze,
cah trotovino. Praznina med satnico in	Čisto prav je imel g. Peternel, ki je na
spodnjo letvico naj ne bo Večja kakor	koncu svojega spisa pristavil: „Ali je s tem
12 mm, sicer bodo čebele tam zgradile eno	že rešeno vprašanje, ki je napisano na čelu
ali dve vrsti trotjih celic.	tega spisa? Ne, rešeno ni in tudi ne
.bo kmalu, kvečjemu, če bi nadaljne preiskave potrdile domneve dr. Bossija."
Iz Življenja Čebele.	Nadaljne preiskave pa jih niso'potrdile!
Kdo odločuje spol v čebelji družini?	Razdelitev dela v čebelji družini.
Pod tem naslovom smo objavili v lanski	pri praktičnem čebelarjenju je dobro da
9: št. "S. Č. članek g. H. Peternela, v kate-	vemo, kaj lahko pričakujemo od te ali one
rem obravnava naslovno vprašanje na pod-	družine. Ni namreč vseeno, kakšne starosti
lagi novih ugotovitev patra dr. Benussi-	so čebele v panju, ki smo ga odbrali.za go-
Bossija, ki so bile objavljene v posebni	jitev matičnikov. Tudi ni vseeno, ali so v
brošuri.	družini, kateri smo dali satnice v izdelavo,
Dr. Benussi-Bbssi trdi, da je s preiska-	same stare ali mlade čebele, vami dognal, da matica nima samo ene	Od starosti čebel je v veliki meri odvi-jajčne vodnice, kakor trdijo čebelarski	sno, kako bo družina kako pašo izkoristila, znanstveniki, marveč dve, ki ju loči tenka	Tudi množina zalege se ravna ne samo po kožica prav do zadnjice. Leva vodnica je	dobri paši, marveč tudi po starosti čebel, v zvezi s semensko mošnjico, desna pa ne.	Na vse to je opozarjal že dr. Gerstung, Jajčeca, ki se pomikajo po levi vodnici	ki je prvi spoznal, da je udejstvovanje čemimo semenske mošnjice, so vselej oplo-	hele pri pitanju zalege in gradbi satja od-jena, jajčeca iz desne vodnice pa ne.	visno od naraščanja in usihanja žlez za
Naravno je, da je ta trditev vzbudila	proizvajanje krmilnega soka in voska,
mnogo zanimanja, zlasti ker jo je. podprl	Tako zvano tritedensko pravilo ima odlo-
s slikami. Pričakovati pa je bilo, cla bodo	eujočo moč nad razvojem in delovanjem
drugi- čebelarski znanstveniki dr. Benussi-	čebele. Tri tedne traja razvoj čebele od
Bossijeve ugotovitve kontrolirali, da se	jajčeca do zapustitve celice, tri tedne
tudi- z druge strani cložene, koliko je na	opravlja dela izključno v panju, zadnje tri
njih resnice. To se je res zgodilo. V	tedne svojega (poletnega) življenja, pa je
„Schweizerische Bienenzeitung" je izšel v	zaposlena zunaj panja kot nabiralka.
lanski 10. štev. Članek W. Fyga, ki deluje	V novejšem času je genialni dr. Rösch
na drž. preizkuševališču v Liebefeldu pri	izvršil obširna in temeljita raziškavanja, da
Matična ličinka.
(Posneta po fotosliki iz knjige dr. F. Leuenber-gerja „Die Biene").
M krmilni sok (mezga), R rilček, T tipalka, K krilo, Sn sprednja noga, O oko. Povečava ji4 :1.
bi dognal, kako se čebela udejstvuje v posameznih starostnih razdobjih. Zaznamoval je čebele takoj ko so se izvalile in jih zopet označil z dnugačno barvo, čim so se lotile kakega dragega opravila v panju. Dognal je tole:
1.	Mlade, 1—3 dni stare čebele se ukvarjajo zgolj s snaženjem celic, ki jih pripravljajo za novo zalego. Robove celic popravljajo starejše čebele.
2.	3—5 dni stare čebele pitajo stare j-š e, 5—6 dni stare žerke z medom in obnožino.
3.	Od 6. dne starosti naprej pitajo m 1 a j-š e žerke s krmilnim sokom.
4.	13—18 dni stare pote vosek in stavijo satje.
5.	Med 18. in 21. dnevom starosti opravljajo službo stražark pri žrelu.
6.	Po 21. dnevu življenja izletavajo na pašo.
Zakaj pitajo mlajše čebele starejšo zalego, starejše pa mlajšo? Zato ker se čebeli šele po 6 dneh popolnoma razjvije goltna žleza v glavi. Le s pomočjo sokov, ki prihajajo iz te žleze in morda še iz ustne slinavke, lahko proizvaja krmilni sok (mle-
ček) za mlade črvičke. Trinajsti dan življenja pa začnejo te žleze usihati, delovati pa začnejo voščene žlezice, ki so medtem dosegle višek razvoja.
To zaposlitev čebel v raznih starostnih razdobjih, pa zasledujemo lahko le v času, ko je čebelja družina v največjem razmahu, ko je v vseh celicah pobio lačnih otrok, ki jim je treba preskrbeti mlečka, obnožine in medu, ter zgraditi novih zibelk — celic. Takrat se čebelje telo naglo izrabi. Če pa vlada v panju odmor v reji zalege, bodisi zavoljo slabe paše, slabega vremena, preleganja ali rojenja, počivajo čebele in ostanejo zaradi tega dalj časa sposobne za delo in tudi dalj časa žive. Delovanje žlez počiva, zato se ne izrabijo. Zima predstavlja najdaljšo dobo odmora v delovanju družine.
Kljub več mesecev trajajoči zimi prezi-mujoče čebele ne ostarajo. Časovno pač, fiziološko pa ne. Njih žleze in ves organizem ostane neizrabljen, mlad, zato so spomladi sposobne opravljati v panju tudi tista dela, ki so jih v dobi napornega dela zmožne le mladice. Narava je pač poskrbela za vse, kar je potrebno za ohranitev čebelje družine.
Pri izbiri panja, ki naj goji matičnike, bomo tedaj upoštevali predvsem družine z velikim številom mladih čebel. Te bodo matičnike najlepše gojile. Panjem bomo dajali satnice v izdelavo takrat, ko je v čebelji družini mnogo mladih čebel. Družine z ostarelimi čebelami ne morejo satja izdelovati. Včasih se čudimo, zakaj čebele kake dobre paše niso povoljno izrabile. Takrat se vprašajmo, kaj je bilo temu vzrok. Največkrat bomo našli odgovor v dejstvu, da so bile v panju skoraj same mlade čebele, ki še niso bile dovolj stare za bero.
Pozor čebelarji po liojevi paši!
Ponekod na Gorenjskem in na štajerskem je bila letos precej dobra paša na hoji in kostanju. Znano je, da ta med ni dober za prezimovanje.
V hudih zimah, ko čebele več mesecev ne morejo na trebljenje, postanejo panji močno gri-žavi in popolnoma propadejo.
Škoda dobrih čebel, ki jim pravi čebelar sedaj še lahko pomaga, da ne bodo v nevarnosti. Če nimajo razen omenjenega medu nobenega drugega, naj jim pobere iz gnezda vse preveč zanesene sate, namesto teh pa da prazne ali lažje. Primanjkljaj naj nadomesti s sladkorno raztopino (na 1 kg sladkorja 7 decilitrov vode).
Ali je to tako težko storiti? Ali res ne zaslužijo marljive čebele tega majhnega truda? Saj ne bo samo v korist čebelam, marveč tudi čebelarju, ker bo s tem ohranil panje zdrave.
Iz zgodovine sporov med prevaževalci čebel na pašo in čebelarji domačini v 18 i n 19. stoletju
Stane Mihelčič.
L UVOD.
Prav v zadnjem času skušajo vse slovenske čebelarske organizacije v sporazumu s kraljevsko bansko upravo dravske banovine v Ljubljani dokončno rešiti spore, ki nastajajo skoro vsako leto med prevaževalci čebel (zlasti v času ajdove paše!) na eni strani in med čebelarji domačini na drugi strani.
Medtem ko se prevažalci zavzemajo za popolnoma svoboden prevoz čebel na vse paše, zahtevajo drugi zaščite od oblasti, ki naj po njihovem mnenju to sporno vprašanje uredi tako, da bodo smeli krajevni faktorji — občine in čebelarske podružnice — odločati o tem. kdaj, kam in koliko čebel sme kdo pripeljati na pašo. Za argumentacijo in podporo svojih vlog in resolucij navajajo eni kakor drugi razna zgodovinska dejstva. Ugotoviti pa je treba pri tem, da eni kakor drugi uporabljajo zgodovinski material, ki jim je dostopen, le v toliko, v kolikor morejo z njim podpreti svoje trditve, torej brez vsakega sistema in povsem pristransko. Zato menda ne bo odveč in brez koristi za objektivno presojo dejstev, če bomo poskusili v naslednjih poglavjih osvetliti te spore v zgodovinski zapovrst-nosti tako kot jih je mogoče razbrati iz zgodovinskih dokumentov, ki so nam na razpolago,1 obenem pa pokazati, kaj so storile v takih primerih pristojne oblasti.
Samo tako gledanje in podajanje zgodovinske snovi more koristiti in doprinesti svoj delež k reševanju tega problema, na drugi strani pa osvetliti to vprašanje slovenske čebelarske zgodovine, ki do danes še ni raziskana in napisana.
II. Selitev čebel na razne paše je že stara.
Selitev čebel na razne paše je že zelo stara. Tako vemo, da so že stari Egipčani jnno"
1 Poleg zgodovinskega materiala, ki je že fragmentarno objavljen v raznih, čebelarskih knjigah in brošurah, sem uporabljal še doslej ne objavljene vire, ki sem jih našel med akti drž. arhiva notranjega ministrstva na Dunaju in jih imam v prepisih; nadalje v arhivu Kmetijske družbe za Slovenijo v Ljubljani in arhivu kranjskega gubernija, v kolikor je ta arhiv ohranjen v Nar. muzeju v Ljubljani.
go pred Kr. rojstvom prevažali svoje čebele na splavih in čolnih po reki Nilu na pašo in tako izkoriščali časovno razliko v paši in cvetenju medečih rastlin, ki jo je povzročala različna' klima v dolenjem in- gorenjem teku reke Nila.1 Podobno šo že pred Kr, Grki, Rimljani in drugi stari narodi, ki so se bavili s čebelarstvom, selili svoje čebele s paše na pašo.2 Kolikor bolj so se mogla prilagoditi prevozu v teku stoletij čebelja bivališča in kolikor bolj so se izpopolnjevale prometne zveze in prometna sredstva, toliko bolj se je širila ta koristna navada in dosegla prav v našem času občudovanja vreden razmah.
Prvotni lokalni spori, ki so se brez dvoma rodili obenem s početki preseljevanja čebel s paše na pašo, so postajah z vedno večjim razmahom prevažanja javen problem, ki ga je skušala pristojna oblast rešiti pač v različnih dobah in krajih različno, skoraj nikoli pa se ga ji ni posrečilo rešiti tako, da bi bila zadovoljila vse prizadete.
Vzroki temu so pač številni. Naj navedem tukaj Samo tiste, ki so splošnega značaja, pa jih je težko, če že ne nemogoče odstraniti popolnoma in vsestransko zadovoljivo.
Tako je obsežnost pasišč zaradi strukture zemlje na različnih krajih različna (različen mora biti torej za vsak kraj tudi kvan-tum čebel na paši!); klima raznih krajev je različna (zato je mogoče postaviti na enem kraju čebele prej na pašo kot pa na drugem!); število domačih čebelarjev ni povsod in vedno isto (zato ne more biti tudi število na pašo pripeljanih panjev povsod in vedno isto!); prometne zveze niso povsod ugodne za prepeljavanje čebel na pašo (zato ni povsod mogoča najracionalnejša izraba vseh pasišč!); na vseh krajih ni primernih mest za postavitev čebel na pašo; vsako leto ne mede rastline na istem kra-
1	a) Bessler, J. G-, Geschichte der Bienenzucht, Ludwigsburg 1885:
b)	Ludwig August, Unsere Bienen, Berlin (Pfenningstorff) 1906;
c)	Buttel — Reepen, II. v.. Zur Lebensweise der ägyptischen Biene sowie einiges zur Geschichte der Bienenzucht, Archiv für Bienen-, künde, 1921, III 1/2; •
c) Alphandéry, E., Traité complet d'apiculture, Paris (Berger-Levrault) 193-1.
2	Poleg literature, ki je navedena v opombi la, b, c, pogl. II. glej se:
a) Kiek, J., u. Armbruster, L., Die Bienenkunde des Altertums, Archiv für Bienenkunde 1919, I, 6; 1920, II, 7; 1921, III, 8; b) Kiek, J„ Die Bienenkunde des Altertums, Archiv für Bienenkunde 1926, VII, 2/3; c) Armbruster, L., Der Bienenstand als völkerkundliches Denkmal, Neumiinster in Holstein 1926, YÏI1.
ju enako; kvantum medečih rastlin ni vsako leto isti in slednjič je težko ugotoviti, katera množina čebel more koristno izrabiti določeno površino pašnega polja.
K vsem tem vzrokom, ki so več ali manj posledica po naravi danih dejstev, pa je treba prišteti še vse tiste, ki izvirajo iz različnih gospodarskih interesov in stopnje čebelarske izobrazbe posameznih čebelarjev ali skupin in so odvisni od splošne ekonomske in kulturne strukture družbe in njenega družabnega reda. Zato imajo oblasti, ki skušajo to vprašanje zadovoljivo rešiti težko delo, ako hočejo upoštevati vsa ta dejstva in ne kar enostavno diktirati pri mizi sestavljenih odredb. Zgodovina teh sporov nam vse to javno kaže.
III. O početkih selitve čebel na pašo na Slovenskem in o vzrokih, ki so to ovirali.
V Avstriji, h kateri je dolga stoletja pripadalo itudi slovensko ozemlje, smo bili menda Slovenci med prvimi, ki smo selili svoje čebele s paše na pašo.1 Struktura naše zemlje in različnost klime na njej je to zahtevala, pripravnost našega panja (kra-njiča) za selitev in iznajdljivost našega človeka pri pripravi primernega prevoznega sredstva pa to pospeševala. Spomladi so vozili naši čebelarji na zato nalašč pripravljenih vozovih, ali pa nosili na posebnih 110-silih, čebele v kraje, porasle z reso, poleti na kostanjevo, hojevo i. dr. paše, jeseni pa v kraje, posejane z ajdo.2 Ni znano, kdaj se je ta selitev čebel na razne paše pri nas začela in kdo je to pričel. Povsem verjetno bo, da se je to zgodilo že zelo zgodaj (način čebelarjenja!), v dobi fevdalizma pa so morali kmetje tlačani opravljati to delo za svoje gospodarje in zase šele potem, ko se je razmerje tlačana do fevdalnega gospoda za prvega izboljšalo, t. j. v drugi polovici 18. stol. Prej vsaj ne moremo o tem govoriti na splošno,_ čeprav so ugotovljeni sporadični primeri, ki pač dokazujejo, da se ni povsod enako izvajala pravica, da sme čebele gojiti le fevdalni gospod.3 Poleg tega je bilo prej
1	Prva doslej znana poročila o tem imamo v spisih: a) Glavar, P. P., Vor,Schlag-Beantwortung zur Verbesserung' der Bienen-Zucht in denen Kaysl. königl. Erbländern, 1768, Nar. muzej v L j. Glej slovenski prevod v knjigi Antona Janše, Slovenski čebelar, Lj. 1934, str. 11—38; b) Janscha, A., Vollständige Lehre von der Bienenzucht, Wien 1775.
2	Glavar (III, la = pomeni, da se nahaja celoten naslov vira v opombi ta III. poglavja!); Janša (III, lb).
3	Glavar (III, la); Janša (III, lb).
še vse polno drugih ovir, ki so preprečevale, da se seljenje čebel na pašo ni moglo tako razmahniti, kot bi se bilo verjetno sicer. Poleg slabih cest, mišljenja, da čebele škodijo rastlinam in pridelku, je bilo čebelarstvo podvrženo številnim fevdalnim dajatvam (desetina na med in vosek, na število panjev i. dr.), ovirale pa so ga tudi razne pravice fevdalnih gospodov, prepo-vedne pravice lastnikov zemljišč, na katere so čebele letale na pašo; pri prevozu je bilo treba plačevati mitnino, cestnino, mostnino itd.; fevdalni gospodje so si lastili izključno pravico trgovanja z medom in voskom itd.4 V koliko in kje na Slovenskem so si fevdalni gospodje lastili izključno pravico gojiti čebele, v koliko in kdaj so to prepuščali svojim podložnikom, doslej nisem mogel ugotoviti. Gotovo pa je, da je bilo vsaj že v 17. stol. tudi veliko kmetov po Slovenskem, zlasti po Kranjskem, ki so se bavili s čebelarstvom.5	(Dalje sledi.)
Jakob Virjent 85 letnik
Proti koncu prejšnjega meseca srno prejeli pismo s sledečo vsebino:
„Dragi prijatelj in sočebelar! Pošiljam Vam svojo sliko za spomin na mojo 85let-nico, katero obhajam 26. julija. Še sem zdrav na duhu in telesu, samo leta so visoka in noge so težke. Srčno pozdravljeni, moj stari prijatelj! Jakob Virjent.'"
Prav nerodno mam je, da smo pismo dobili prepozno za 8. štev. SČ. Pa naj sedaj seznanimo bralce našega lista z jubilantom. V kamniškem okraju in tudi drugod je njegovo ime dobro znano. Vsi ga spoštujejo kot vzornega nekdanjega gospodarja kmečkega posestva v Olševku pri Kamniku, še bolj pa kot idealnega in razumnega čebelarja in čebelarskega pionirja. Saj je v mladih letih prav živahno sodeloval pri našem čebelarskem -preporodu. Kot mojster čebelar je kmalu spoznal, da imajo bodočnost le panji z veliko mero, in si je zato omislil kranjiču podoben panj s satniki lagstr-othove mere. Te panje —
i Scopoli, A. J., Annus IV. historico naturalis, I. Dissertatio de apibus, 1770, 1—47. Glej slov. prevod: Pirnat M., Čebelarstvo na Kranjskem pred sto-petdesetimi leti, S. Č. 1916, XIX; b) P., Gesetze und Verfügungen über die Bienenzucht. Separat-Abdruck aus dem landw. Wochenblatte des K. K. Ackerbauministeriums, Wien 1870; c) Stane Mihelič, Anton Janša, slovenski čebelar, Ljubljana 1934.
5 Valvasor, J. W., Die Ehre des Herzogthums Krain III, Laibach-Nürnberg 1689.
vrijentove — je zelo spretno izdeloval sam in razpošiljal križem Slovenije. Posebno na Štajerskem so radi v njih čebela-rili. Izumil je tudi posebno stiskalnico za vosek, ki je še dandanes najboljša izmed vseh.
Našo organizacijo je vedno živahno podpiral in je član društva že od vsega po-četka. Pomagal je ustanoviti kamniško podružnico — prvo na kranjskem in jo je vodil lepo število let. Bil je tudi marljiv sodelavec SČ. Njegove sočne in praktično pisane dopise smo kaj radi prebirali. Za svoje nesebično delo v prospeh čebelarstva je bil odlikovan z redom sv. Save IV. stopnje.
Želimo mu, da bi večer življenja užival v miru, zdravju in zadovoljstvu, ter mu pošiljamo zvrhan koš najlepših pozdravov od čebelarjev z vseh strani naše domovine.
Star kitajski pregovor: Če hočeš biti srečen eno uro, se napij. Če hočeš biti srečen tri dni (kako malo!), se poroči. Če hočeš biti srečen teden dni. zakolji svojega prašiča in ga jej. Če pa hočeš biti srečen vse svoje življenje, postani vrtnar in čebelar.
„Bulletin de la Société Romande d'Apiculture".
Plemenilna postaja pri Stari glažuti na Pohorju
Dšura Ivan, Radvanje.
V dravski banovini je še precej nečistih čebel —- primešana jim je italijanska kri, kar kažeta prva dva obročka na zadku, ki sta rumena. Čiste krianjice so popolnoma sive, tudi vsi obročki na zadku. Ker je dokazano, da so čiste sivke pridnejše v nabiranju medu nego mešanke, da so bolj pohlevne, da dobro prezimijo, da niso nagnjene k ropanju in boleznim, so pričeli v zadnjih letih vzrejati čistokrvne matice na plemenilnih postajah. Prvo tako postajo je postavilo osrednje društvo v Kamniški Bistrici.
Plemenilne postaje postavljajo daleč proč od drugih čebel, da pri prahfi matic ne morejo sodelovati slabi trotje, temveč le oni, ki so zato določeni. Prašenje matic se vrši navadno visoko v izraku in daleč od čebelnjaka. Znanstvenik Klatt je postavil neoprašene matice 8 kim daleč od suhe zemlje na neki otok, na katerem ni bilo čebel, a po preteku 3 tednov so bile vse matice oprašene. Iz navedenega se vidi. kako težko je najti primerno mesto za pra-šilno postajo. Ker je nemogoče najti prostor, ki bi bil oddaljen od najbližjih čebel več kakor 8 km, je potrebno, da skrbimo v prvi vrsti za to, da gradi trotoar, ki je na plemenilni postaji čim več trotovine, da je potem za praho matic, ki jih prinašajo na plemenišče, vedno na razpolago dovolj trotov. Tako vsaj z neko približno gotovostjo lahko računamo, da bodo ti trotje oprašili prinešene matice. Ker ustanavljajo plemenilne postaje navadno daleč proč od prometnih krajev, kar j ako otežuje donos ple-menilnikov in sploh opravljanje, je treba za tako ustanovitev velike požrtvovalnosti in trdne volje, sicer je vse zaman.
Vseh teh težkoč in truda se ni ustrašil predsednik čebel. podr. Selnica ob Dravi, g. Požauko Št., ki je s člani svoje podružnice in Rušanci že lani delal na to, da bi se na lepem, zelenem Pohorju ustanovila plemenilna postaja, ki naj bi dajala čistokrvne matice.	.
Trudili so se najprej za primerno mesto, kjer naj bi postajo uredili. Po dolgem iskanju so ga našli pri Stari glažuti na Pohorju v višini ca 1100 m. Kriaj je izredno ugoden, ker je nagnjen proti jugu, kjer je velik
Plemenilna postaja pri Stari glažuti.
travnik, proti severu, vzhodu in zahodu pa se razprostira lep smrekov gozd — tako da so izletajoče matice in trotje v lepem zavetju, kar je velike važnosti.
Najlepši dostop na plemenišče je iz Ruš, od koder je 3K ure hoda po lepi cesti. Sedaj je na plemenišču 20 hramčkov. Pleme-
niilne postaje se poslužuje lahko vsak član čebelarskega društva. Prodajali bodo tudi oprašene čistokrvne matice po zmerni ceni.
Vsi, ki želite poslati matice na plemenil-no postajo ali pa. rabite čistokrvne matice, se obrnite za pojasnila na vodjo postaje g. Požiauka Štefana v Selnici ob Dravi.
CTIVO ZA ZAČETNIKE
September
V tem mesecu se konča čebelna paša, in čebelar naj pripravi potrebno za zazimlje-nje panjev. To opravilo je za čebelarja ravno tako važno, kakor za kmetovalca sejanje ozimine, ker je od njega odvisen uspeh v prihodnjem letu.
Od plemenjaka, ki naj nam dela veselje v prihodnjem letu, zahtevamo: 1. da ima dobro matico, 2. dovolj mladic, 3. dovolj primerne hrane, 4. lepo satje, 5. da je panj v brezhibnem stanju.
1. Glede matic si mora biti čebelar že julija meseca na jasnem, kake so in katere spadajo v njegovo čebelarstvo. Ako nima tega vpogleda, mora sedaj storiti vsaj to, kar je mogoče. Sedaj je še zalega v panju; ako je lepa, je upanje, da bo matica še prihodnje leto dobra. Ako ima čebelar izbero
med starejšo in mlajšo matico, bo obdržal mlajšo. Izjemo bo delal le pri tisitih, ki so se to leto izkazale kot izborne. Teh zlata vrednih mater ne bo žrtvoval v prilog nepreizkušenih mladic. Ako ima izbiro med matico čistega sivega plemena in med križanko (mešanko), bo križanko odstranil kljub lepi vnanjosti.
2. Družina, ki ima večinoma same stare čebele, in ima le malo pokrite zalege, ni sposobna za zazimljenje. Stare čebele bo pobrala zima in zgodnja pomlad, panj pa bo ostal slabič, ki bo v prihodnjem letu obremenjeval čebelarstvo. Toraj dovolj čebel in pokrite zalege, pa bo vse prav. Nikakor niso za pleme družine, ki imajo še sedaj cele ploskve nepokrite zalege. Le pri družinah, ki imajo mlado, pozno sprašeno matico, je to dovoljeno. in celo potrebno.
3.	Množine zaloge medu za zimo ni prav lahko oceniti. Najbolje izhaja čebelar, ako postavi vse sate iz plodišča s kožico vred na tehtnico. Koliko tehta kožica ve, ostalo naj tehta (po kakovosti satja) 16—18 kg. Kolikor manjka, dodamo dobrega medu ali sladkorja. Kdor ne more tehtati, naj pazi, da so srednji sati vsaj z 2/3 zaneseni s pokritim medom, stranski sati pa s Vi. Ob-nožina in listni med (mana) ne štejeta kot zimska zaloga.
4.	Satje, na katerem naj prezimuje družina, naj bo brezhibno. Prav staro satje ni dobro, a tudi mlado, le malo ali še nikdar zaleženo satje ne spada v plodišče. Nekaj trotovine ne škoduje, ne sme pa biti v sredini plodišča, ampak bolj pri kraju gnezda. Le primerno, brezhibno, po večjem čebelno satje omogočuje družini primeren razvoj v prihodnjo pomlad. Najbolje je storil seveda oni čebelar, ki je po navodilih že julija meseca skrbel za lepo satje v plodišču, vendar je mogoče še sedaj zamenjati kak sat in čebele si bodo vseeno uredile zimsko gnezdo. Med prevažanjem podrto in od čebel za silo zakrpano satje moramo sedaj izmenjati, spomladi, ko je v njem deloma že zalega, je to nemogoče.
5.	Panj, v katerem hočemo prezimiti družino, mora biti brezhiben. Počeni in nepravilno narejeni, spadajo v popravilo. Družino moramo še ta mesec preseliti v dober panj.
Kaj pa z medom, v mediščih? Najprej je treba urediti plodišča, potem pride na vrsto medišče. Za vsako družino pustimo 1 ali še bolje 2 sata pokritega medu, pa naj bo med iz tega ali onega panja. Oktobra meseca jih denemo v omaro kot železno zalogo za silo v prihodnji pomladi; za sedaj morajo ostati v medišču. Pač pa iztočimo na koncu meseca vse druge sate iz medišča, iztočene pa vrnemo v medišče. Sedaj bi bilo še prezgodaj spraviti sate v omaro; v mediščih so bolj varni pred veščo. Pri tem delu naj ne pozabimo zapisati, koliko medu smo natočili iz posameznega panja in koliko medenih satov je dal za shrambo. Le potem bomo videli, katere družine so najboljše.
Marsikateri čebelar najde sedaj na matici več krpljev (pomotoma jim pravimo uši). So celo tako nevedni čebelarji, ki tako matico uničijo, češ saj jo bodo itak uši ugonobile. To je velika pomota. Krpelj (brau-la coeca; imenovati bi se morala pseudo-coeca, ker ni slepa), ne pije krvi čebel ali matice, ampak se gosti brezplačno na ta na-
čin, da zleze po rilč.ku k hrani, ki jo dobiva matica, jemlje pa tudi hrano čebelam izpred ust. Škoda, ki jo povzroča krpelj je malenkostna, vendar je ta golazen čebelam nadležna. V panjih, katerih dno je snažno, nima obstanka, ker odnašajo čebele krpi je, ki se jih znebijo, na piano. Odpravimo jih z matice s tem, da jo najkadimo s tobako-vim dimom, ali da pomočimo vžigalico v med in tako lovimo krplje, kakor z limani-cami. Vendar to ne pomaga za dolgo časa, če imajo tudi čebele krplje, ker se jih matica ponovno naleze. Kjer je v panju mnogo krpljev, se jih znebimo, ako denemo zvečer na papir za grahovo zrno velik kupček naftalina ali kafre in ga potisnemo pod satje. Naftalin ne škoduje čebelam, pač pa omami krplje, ki popadajo na papir, in jih drugo jutro lahko uničimo. Vendar je ta postopek združen z nevarnostjo. Roparice rade napadejo tak panj, ker čebele zaradi močnega vonja po naftalinu ne ločijo tujk od domačink.
Čebelar s kranjiči naj pripravi svoje čebele za prezimovanje na sledeči način:
a)	Za pleme ne bo pustil onih panjev, ki ga niso zadovoljili. Saj je gotovo imel ple-menjake, ki niso rojili, a vkljub temu niso težji kakor izrojenci ali celo prvci. Izločil bo tudi vse družine, ki imajo križanke (mešanice) in torej niso čistega plemena. Čebelar pa sme pustiti čez zimo kak panj, n. pr. drugca z mlado dobro matico, samo da ima spredaj za tretjino panja satja. Prazni prostor bo pred najhujšo zimo zatlačil, pa bo imel spomladi družinico. ki bo rešila kakega osirotelega plemenjaka. Nikakor pa naj čebelar ne pušča prvcev s staro matico, ki niso izdelali vsaj dve tretjini panja.
b)	Čebelar naj vse panje pretehta in naj napiše na zadnjo končnico težo. Ker je čebelarju znana teža praznega panja, bo potem vedel, koliko ima kranjič čiste teže. 7—10 kg — po kakbvosti satja in velikosti panja — mora biti čiste teže, ako hoče biti čebelar do pomladi brez skrbi.
c)	Pri izbiri plemenjakov naj se čebelar ozira tudi na satje. Panji z večletnim satjem niso dobri za pleme, ker je satje že popolnoma črno, polno zalege vešče in se ga rada prime plesnoba.
Konec meseca, ko se je zalega že polegla, moramo podreti kranjice, ki jih nameravamo izločiti iz čebelarstva. Kako to delamo, je pač stvar posameznega čebelarja. Eni preženejo čebele iz panja, potem pa satje izrežejo, drugi pa najprej spodrežejo satje in čebele sproti ometajo; čednejši je prvi
način. Nikakor pa ne smemo žveplati čebel, ker s tem uničujemo delavce, ki bi nam prihodnje leto prinesli med. Pridružimo jih ostalim plemenjakom brez skrbi! Panji ne bodo zato pič. več porabili pozimi, celo manj, ker ne bo treba pomnoženi družini toliko medu uživati za proizvajanje potrebne toplote.
Najkasneje do srede oktobra, še bolje pa do konca septembra meseca moramo izpopolniti zimsko zalogo. Prav dober za pre-zimovanje v mesecih oktober, november, december in januar — je sladkor, nič slabši nego primeren med. Ker porabijo čebele najprej nazadnje nanešeni živež, bodo po-
rabile čez zimo predvsem sladkor in šele meseca februarja načele med. Sladkor moramo pokladati dovolj gost. Na 10 kg zadostuje 7 litrov vode, cla ne bodo imele-čebele preveč dela Z zgostitvijo raztopine. Tudi je nevarno, ako pritisne hlad in čebele ne morejo raztopine zgostiti, da se pokvari in čebelam potem škoduje. Ako krmimo z medom, ga smemo samo toliko razredčiti, da ga lahko ulivamo v posodo, odnosno da gre iz pital-nikov brez presledka. Ako nastane hladno vreme in ne morejo čebele do hrane, mora čebelar popoldne ogreti panje s. tem,- da dene za okenca tople opeke.
f Miha Kuess
Neizprosna smrt je' nepričakovano iztrgala iz vrste čebelarjev moža, ki je imel pripravljen še marsikateri delovni načrt, da ga z vso doslednostjo izvrši. Starega komaj 57 let, ga je zrušila zahrbtna bolezen. Nikdo od domačinov in znancev ni slutil, da bo g. Miha Kuess tako rano in hitro zapustil svojo blago ženo •Marijo, svojo z največjo vnemo oskrbovano domačijo in Svoje ljubljenke — čebele.
Kdo neki ni poznal v Sloveniji krepkega in na videz zdravega, vedno nasmejanega g. Kuess-sa? Saj je kot orožnik-vodnik prepotoval skoraj vse okraje bivše Sp. Štajerske, posečal čebelarske shode, udeleževal se raznih čebelarskih tečajev in kot strokovnjak v čebelnih boleznih pregledal vse painje v vseh čebelnjakih ormoškega okraja. Prav je imel govornik ob odprtem grobu, I. podpredsednik SČD g. H. Pe-ternel, ki je v vzpodbudnih besedah orisal veliko delo pokojnikovo v prid našemu naprednemu čebelarstvu, naštel vse vrline rajnega in . poudaril, da se je g. Kuess bolj brigal za tuje čebele kakor za svoje. Rojen je bil na Koroškem. Posvetil se je orožniškemu poklicu: V službi je bil strog in pravičen, nikdar osovražen med ljudstvom. Služil je največ v raznih krajih bivše Sp. Štajerske. Sovražil ni nikogar in sovražnikov ni imel. Po vojni se je s krepko roko lotil izboljšanja gospodarstva na svojem domu pri Vel. Nedelji, Uspešno je bilo njegovo neutrudljivo delo v vseh gospodarskih panogah in zgled marsikomu. Zelo je bil načitan in z dobrohotnimi nasveti je~ pomagal vsakomur. 5. avgusta t. 1. je izdihnil svojo blago dušo. Ko so naznanjali zvonovi njegov odhod v večnost, ljudje tega niso hoteli verjeti. Množica ljudi ga je dne 7. avg, spremila k večnemu počitku. Ob odprti jami je govorilo več njegovih tovarišev in prijateljev. Tovariš, mirno spavaj v svojem tesnem zadnjem domu, a v delih svojih sam boš živel večno!
OPAZOVALNE POSTAJE
Mesečni pregled za julij 1959
Kraj	Višina nad I morjem	Panj je teže										Toplina zraka			Dni je bilo						
		pridobil v			izgubi		v	v mesecu čistih dkg		največ pridobil		najvišja	najnižja	srednja mesečna	| izletnih	| deževnih	| snežnih	| oblačnih	[ pol jasnih |	jasnib	-g 'S > O h >
		1.	2.	3.	1.	2.	3.														
		mesečni tretjini dkg						dobil	porabil	dkg	dne		C	0							
Blejska Dobrava . .	577	170	_	_	_	120	150	_	80	80	8.	+32	+ 6	+ 19-4	25		_	4	6	21	4
Breg-Križe.....	483	—	—	30	—	40	20	—	30	10	24.	+32	+ 9	+ 13-7	30	10	—	.3	2	26	5
Kranj.......	385	450	125	50	35	—	130	460	—	180	8.	+36	+ 10	+ 19-21	29	12	—	4	5	22	14
Virmaše-škof ja Loka .	361	115	60	75	90	35	85	40	—	35	8.	+31	+ 12	+ 20-98	31	9	—	3	8	20	29
Tacen-Šmarna gora . .	314	195	—	—	60	230	65	—	160	60	6.	+ 33	+ 9	+ 19"	31	4	—	3	1	27	18
Barje.......	289	135	80	115	65	40	25	200	—	55	6.	+33	+ 7	+ 19-16	29	5	—	2	8	21	16
Dob........	305	480	60	90	190	140	110	190	—	180	7.	+36	+ 6	+20-14	27	9	—	3	7	21	7
Rova.......	350	130	—	—	50	130	35	—	85	40	6.	+34	+ 7	+20-2	31	9	—	2	2	27	10
Mekinje.....	415	520	10	—	200	250	360	—	280	110	6.	+ 35	+ 8	+ 19-35	31	11	—	3	14	14	26
Škorno-Novi klošter	450	125	—	15	—	175	70	—	105	70	7.	+ 38	+ 10	+ 23-03	31	7	—	4	21	6	22
Sp. Ložnica-žalec . .	252	285	65	275	175	115	115	220	—	100	1.	+ 32	+ 8	+ 19-6	31	9	—	2	19	10	27
Leveč-Sl. Bistrica . .	355	_	65	—	165	—	—	—	100	40	14.	+ 34	+ 5	+ 19-21	31	3	—	5	5	21	13
Muta.......	387	_	_	—	_	—	—	—	_	—	—	+ 33	+ 8	+ 19-3	29	7	—	2	15	14	19
Sv. Lovrenc-Pohorje .	442	1160	380	365	75	20	245	565	—	275	5.	+ 33	+ 9	+30"	31	8	—	2	16	13	25
Sv. Duh-Selnica . . .	536	115	50	300	_	50	75	330	—	110	30.	+27	+ 4	+ 15-3	29	6	—	4	11	16	22
Selnica ob Dravi . . .	324	1510	920	305	40	70	225	2065	—	350	9.	+ 36	+ 9	+ 20-82	29	5	—	2	10	19	29
Studenci-Maribor . . .	265	455	_	—	165	480	185	—	375	180	1.	+ 34	+ 7	+ 19-8	28	7	—	3	1	27	21
Mala Nedelja ....	279	60	15	110	245	145	25	—	230	40	1.	+27	+ 10	+ 18-65	21	8	—	3	14	14	25
Cezanjevci.....	182	_	_	60	150	40	—	_	130	40	24.	+33	+ 9	+ 1923	30	7	—	1	11	19	14
Turški vrh-Ptuj . . .	336	65	_	50	335	280	180	_	680	65	1.	+35	+ 10	+ 21-9	31	6	—	5	6	21	8
Nedeljica-Turnišče . .	170		_	25	80	75	105	_	235	25	24.	+34	+ 8	+ 17-	31	3	—	1	3	27	22
Žetale-Rogatec ....	322	710	—	—	—	200	170	370	—	190	4.	+ 35	+ 12	+ 23-5	28	5	—	2	6	23	8
Rogaška Slatina . . .	224	350	150	215	50	•50	35	630	—	50	3.	+36	+ 9	+20-76	31	6	—	1	6	24	12
Donačka gora-Rogatec .	397	—	_	—	—	—	—	—	—	—	/	—	—	—	—	—	—	—	—	—	*
Kozje.......	307	—	_	—	70	85	80	_	235	—		+38	+ 24	+26-7	29	3	—	—	8	23	11
Leskovec-Krško . . .	168	—	_	—	—	_	_	_	—	—	—	—	—	—	—	—	—	—	—	—	*
Brežice.......	156	305	—	—	_	225	70	10	—	100	3.	+37	+ 17	+21-	31	—	—	—	15	16	12
Toplice-Dol.....	179	300	—	—	—	300	220	—	220	50	3.	+ 35	+ 12	+20.37	31	7	—	1	5	25	28
Krka.......	300	140	25	25	" 5	50	95	40	—	25	6.	+ 38	+ 12	+ 22-7	30	3	—	4	7	20	27
Št. Janž-Dol.....	347	215	115	—	—	140	225	—	35	40	12.	+35	+ 7	+ 20-5	31	7	—	2	16	13	4
Št. Vid-Stična ....	360	100	—	25	190	120	130	—	320	40	9.	+34	+ 5	+ 17-6	31	5	—	2	16	13	id
Gerknica......	575	60	—	—	40	140	145	—	265	25	2.	+33	+ 8	+ 18-8	31	5	—	—	7	24	13
Sv. Gregor-Ortnek . .	736	—	—	—	30	36	56	—	124	—	—	+31	+ 10	+20-	3.1	6	—	1	4	26	17
Novo mesto.....	180	165	20	75	105	170	35	—	55	45	4.	+41	+ 8	+ 22.48	31	7	—	1	7	23	"8
Šmarjeta......	375	320	—	30	120	340	350	—	460	120	6.	+36	+ 10	+ 13-5	31	9	—	1	4	26	23
Valpča vas.....	280	45	225	30	90	65	210	—	75	75	14.	+ 40	+ 10	+ 21-59	29	4	—	3	13	15	8|
Sv. Lovrenc ima Liiftenegerja, vsi drugi AŽ panf. — * Gospod poročevalec odsoten.
Če se ozremo na letošnje leto s čebelarskega stališča, vidimo samo slabe strani skoraj v vseh mesecih. Za zadnji mesec se pohvalijo samo dolenjski čebelarji s kostanjem, dočim se vsi nad ostalo polovico meseca pritožujejo. Suša je uničila vso otavo, ki pa je že odcvetela, tako da sedaj čebelarji samo čakajo še edine rešitve: ajde.
Vzkalila je dobro, toda raste počasi, ker ni dežja. Nekateri panji so se preživljali še od zaloge, ki je ostala od junija, drugim pa so morali čebelarji pokladati že sedaj, ko bi morale čebele najlepše uspevati. Za med je srednje povpraševanje; njegova cena na drobno je okrog 18 din, a se bo najbrž zvišala.
Podružnica Borovnica. Letos so vsi čebelarji spoznali, da imajo od svoje organizacije oči-vidno korist, in da zlasti denar, ki ga plačujejo centrali v Ljubljani, ni skozi okno vržen. V naši občini se je namreč pojavila kuga čebelje zalege. SČD je po obvestitvi takoj krepko interveniralo, poslalo v Borovnico na svoje stroške dva bolezenska strokovnjaka, tovariša Pih-larja in Rudolfa, ter preskrbela vsa sredstva za razkuženje. Če bi bili. sami sebi prepuščeni, bi se pač Znašli pred nerešljivo nalogo. Tako pa ;je čebelarstvo v naši dolini po zaslugi SCD, pa tudi agilnega odbora naše podružnice za sedaj rešeno velike nevarnosti. Centrali in obema tovarišema izvedencema izrekamo najiskrenejšo zahvalo. .
Prejšnji mesec, nas je. obiskal tovariš urednik A. Bukovec ter nam na prijaznem dvorišču tov. Bizjaka predaval o čebelnih boleznih: kugi, gnilobi in nozematozi. Tov-, urednik je tako jasno in preprosto govoril o teh na prvi pogled težkih stvareh, da ga je moral vsakdo razumeti. Prisotnih je bilo 20 čebelarjev in vsi so soglašali. da je bilo to pač eno od najboljših čebelarskih predavanj v Borovnici. Posebno zani-" miv je bil drugi del predavanja, ko je preda-
vatelj pripovedoval svoje vsakovrstne izkušnje iz čebelarstva ter dajal nasvete na vprašanja.
Drugače je s čebelami letos precej slaba: po večini moramo pitati s sladkorjem in lanskim medom. Vendar nihče ne stoka, ker je pač lanska dobra letina še v dobrem spominu.
Tajnik Makovec Jakob.
Op. uredništva:
Člane borovniške podružnice in sploh vse člane SČD opozar jamo na D r u š t V e n i s k 1 a d za zavarovan je za škodo, povzročeno od čebelnih bolezni. Pravila so bila objavljena v letošnji 3 štev. SČ, str. 46.)
Poročilo iz Kranja: Čebelnjak kranjske podružnice v Bašlju pod Storžičem se dobro obnese. Dočim je panj v Kranju zadnja leta v juliju izgubil povprečno 3 kg, je v Bašlju v kostanjevi paši letos pridobil 6 kg. Razen tega so se panji lepo razvili.
Cerkniška podružnica. Dne 28. julija srno spremili k večnemu počitku podružničnega tajnika in blagajnika, g. Matijo Krziiarja, sodnega slugo in čebelarja. Blag mu spomin!	Fr. Bečaj.
DROBIR
Novo zdravilno sredstvo za nosematozo.	Nenavadna smrt čebelarja. V Falkenber-Naš znanec in prijatelj jugoslovanskih če-	gu v Nemčiji je neki čebelar hotel med je-belarjev, dr. Goetze v Mayenn v Nemčiji	mati, in je nakadil panje. Nato je šel za je izumil dobro sredstvo za zdravljenje no-	kratek čas v hišo. Ko se je vrnil v čebel-sematoize. Naziva ga neotekt in. Kadar	njak, je v njem že gorelo. Skušal je ogenj dela pri čebelah, jih nalahko nabrizga z	pogasiti, pa ni šlo. To ga je tako razburilo« razredčenim neotektinom, kar zelo pomir-	da ga je v neposredni bližini čebelnjaka jevaLno vpliva na čebele. Že to enostavno	zadela kap do mrtvega, naš kropi jenje zadošča za ozdravljenje če-	Pfed. ognjem čebelarji nismo varni. Po-bel, ki še niso hudo bolne. Pri hudi bolezni	¿or tedaj, da.se kaj ne pripeti, temeljito nabrizga vse sate, tudi zaležene,	, , . .. „ , čebele in notranjost panja. Uporablja 2-3«/»	Nov natln dodajanja matic. Znano je, da -razredčino neotektina. Posrečilo se mu je s	Je omenjava matic poleti zelo tvegana , zatem sredstvom, ozdraviti panje v več čebel-	deva: Za to čebelarsko opravilo je nešteto njakih, celo take, ki šo že skoraj čisto pro-	„preizkušenih" receptov, popolnoma zanes-padli. Ozdraveli so tako popolnoma, da	Ijivega pa nobenega. Dve, tri matici se ko-leto kasneje skoraj ni bilo mogoče zašle-	mu posreči izmenjati na ta ali oni način, kar d iti zajedalcev, ki povzročajo bolezen.	na mah pa tisti način odpove in čebele
Ker je. nosematoza tudi našim čebelarjem	umore novo matico,
dobro znana in nam napravi kako leto ve-	Ker smo se začeli zanimati za vzrejo ma-
likansko škodo, bi bilo prav, da bi naše	tie, je važno, da tudi vemo, kako izmenja-
društvo nabavilo nekoliko tega zdravila in	mo slabe matice z dobrimi v času ko je če-
ga ob potrebi dalo Čebelarjem na razpo-	belna družina na višku delavnosti, v ju-
lago. Dobavlja ga drogerija Wilh. Schroe-	niju in juliju. Takrat je v panjih mnogo
di r. Maven (Rheinland), Markstr. 15. Liter	zalege in so čebele v takem razpoloženju,
stane 6 Rm.. stekleničica za poizkušnjo	da se težko Sprijaznijo s tujo sprašeno ma-
1;50 Rm.	tico, ki jo panju dodamo takoj, ko odštra-
nimo staro. Za tako izmenjavo je treba vse večje previdnosti kakor pri izmenjavi v. jeseni, ko v panjih že ni več zalege in si čebele ne morejo izpodrediti nove matice ter so tako rekoč prisiljene, da sprejmejo sleherno, ki jim jo damo.
Najnovejši način dodajanja matic, ki ga priporoča „Luxenburger Bztg." št. 7., 1939, je takle:
Vse sate iz plodišča denemo na kožico. Pri tej priliki odstranimo matico. Nato zapremo žrelo, da čebele, ki se vračajo s paše, ne morejo v panj. Vse čebele ometemo v kak zabojček, sate pa postavimo v plo-dišče v prejšnjem redu. Sedaj pritaknemo sipalnik, prislonimo okence, ki mu poprej odvzamemo spodnjo deščico, tja pa postavimo mationico z novo matico, in vsu jemo na sipalnik Čebele, ki se začno prašiti v panj. Pri tem odprejo žleze, iz katerih puhti značilni vonj panja. Ta obdaja sedaj tudi matico in zato matičnico lahko odpremo, da more matica hkrati s čebelami v panj. Ker ima sedaj vonj po domačem panju, jo čebele rade sprejmejo. Potem odpremo še žrelo, pa je zopet vse v redu.
Vpliv čebeljih pikov na živce je brez dvorna večji kakor domnevamo. Sčasoma se pa tudi živci „navadijo" teh skelečih dražljajev, prav kakor se navadijo alkohola, nikotina ter raznih drugih dražil in mamil. Saj vemo, da „izkušenemu" čebelarju tudi veliko število pikov ne stori mnogo. Neprijetni so, to je-res, toda da bi zaradi njih stokal—: ne, to ne bi bilo čebelarsko. V Schweitzerische Bztg (3-4, 1939) sem nedavno bral, da je vpliv na. živce včasih.lahko prav usoden. Neki čebelar, ki je mnogo le/t oskrboval 150—200 pan.jev, je imel na stara leta popolnoma neobčutljive prste in roke. Neki znameniti zdravnik je ugotovil, da izvira to od prevelikega števila pikov.
Nekemu drugemu so pri jemanju medu po vsakem ometanju čebel otrple roke. Obenem se je pojavila nenavadna trudnošt. Zdravnik je povedal, da v takem primeru odpovejo živci zaradi prevelikega števila pikov.;
Spominjam se 1. 1928. Čebele sem imel na hojevi paši in je bilo treba točiti. Dober prijatelj mi je posodil voz, konja in voznika, pa smo se zjutraj odpeljali pod Krim.
Po poti je začelo narahlo deževati in smo se V dežju pripeljali do čebel. Vsa žival je bila doma. Čakali smo vremena, toda sonce
ni hotelo posijati. Ker je moral biti voznik brezpogojno do treh popoldne doma, sem se, hočeš nočeš, lotil čebel. Že pri prvem panju sem se prepričal, da bo huda. Čebele sO klale kakor obsedene. Za vsak sat, ki sem ga jim vzel, sem dobil najmanj 20 do 30 pikov, pri-vračanju pa še več. Pri petem panju sem bil že tako zdelan, da so mi od bolečin solze kar v potokih lile. Odnehati nisem mogel, voz je moral biti ob treh doma ... Delal sem naprej, počival in zopet delal ter upal, da se bo besnost čebel morda le polegla. In se je res, toda ne sama od sebe, marveč ker je posijalo sonce in zvabilo vse stare Čebele na piano. Potem nisem dobil niti enega pika več. Pa saj sem bil že skoraj na koncu z ometanjem, in tudi na koncu. moči. Delal sem kakor v. sanjah in se odpeljal sam ne Vem kdaj in kako. Potem sem ležal dva dni.
Od takrat se čebeljim pikom izognem, če le morem. Pri opravljanju čebel seui zelo nervozen in samo na pike mislim. Neko spomlad mi je kar čez noč odpovedala desnica. S prsti nisem mogel niti ganiti. Zdravnik je ugotovil akutno vnetje živcev. Po večletnem zdravljenju se mi je desnica toliko izboljšala, da lahko zopet pišem, moči pa v roki ni nobene. — Čim bolj mi leta silijo na rame, tem bolj občutljiv sem za pike.
To nisem napisal v strašilo, marveč v opozorilo tistim, ki mislijo, da so imunizi-rani proti učinku čebeljih pikov in da mora „pravi" čebelar junaško prenesti tudi več sto pikov. Hvala lepa zanje!
Presoja kakovosti matice, odnosno čebelje družine ni tako enostavna kakor marsikdo domneva. Celo izkušen čebelar ne more vselej izreči točno sodbo. To velja posebno o mladih maticah, ki še niso imele prilike pokazati vseh svojih dobrih in slabih lastnosti. „Po delu jih_boste sodili" velja tudi za čebele. Pri tem se pa v sodbi lahko prenaglimo.-Naj navedemo samo nekoliko primerov.
Zalega v strnjenih plasteh je znamenje rodovitne matice, ki zaleže skoraj vse celice posameznega sata, ne da bi puščala posameznih praznih. Pripeti se pa, da je ravno takrat, ko se zalega polega, dobra paša. Čebele porabijo vsako prazno celico za odložitev medu in obnožine. Ko pride matica na tak sat, zaleže vse prazne celice, nezaležene .pa ostanejo tiste, ki je v njih med ali obnožina. Kasneje čebele te celice
Izpraznijo, in ko je zalega pokrita, je med njo precej praznik lončkov, tako da je zalega v resnici raztresena. Če panj ravno takrat ocenjujemo, zapišemo v oceno: slaba matica — raztresena zalega. Toda mesec dni nato najdemo v tem panju najlepše strnjene plasti zalege, pa moramo oceno spremeniti.
Po dobri ajdovi paši se nam kažejo v panjih kaj zanimive slike, ki nas lahko zavedejo do napačne sodbe o vrednosti panja. Nekateri panji nabrani med lepo razdelijo. V plodišču ga je ravno toliko, kolikor ga potrebuje družina za zimo, v medišče so ga pa čebele nanesle točno toliko, kolikor ga mora biti za čebelarjev trud. Takih „idealnih" panjev je vsak čebelar vesel, saj nima z njimi sitnosti pri zazimovanju. In jih je samo zato vesel... Seveda dobe prav dobro oceno, in jo tudi zaslužijo, če so nabrali medu čez povpreček. Toda lepa razdelitev medu je mnogokrat bolj slučajna, ni pa značilna lastnost tistega rodu, kar se pokaže v prihodnjih letih.
Nekateri panji imajo jeseni ves med v mediščih, spodaj pa razmeroma malo. To ni prav! Idealna družina mora med razdeliti tako kakor sem povedal v prejšnjem odstavku. Ta družina tedaj ne zasluži ocene „prav dobro" kar se tiče oskrbe s hrano za lastno potrebo, t. j. v plodišču. Ocena je pravilna, če se ta napaka pojavlja redno leto za letom. Lahko se pa pripeti, da je panj ravno ob najboljši paši močno zale-žen. Kam naj tedaj odlaga med? V prazno medišče, ker ga spodaj ne more. Ko paša mine, je ves med zgoraj, spodaj pa od po-ležene zalege prazno satje. Ali zasluži ta panj slabo oceno? Ne!
Tudi panje, ki imajo kako leto skoraj ves med v plodišču, zgoraj pa zelo malo, moramo zelo previdno ocenjevati. Marsi-kako izvrstno družino zaloti dobra paša ravno takrat, ko se je večina zalege polegla. Nekoliko dni zadostuje, pa je plodišče zalito z medom in matica potem ne najde prostora za zalego. Čebele, ki kaj rade odlagajo med v pravkar izpraznjene celice v plodišču, so pač izrabile slučajno pri-
liko in napolnile plodišče z medom. Tudi v takih primerih dobro premislimo, preden zapišemo oceno.
Nezaželena lastnost čebelje družine je obilica zalege konec septembra, medtem ko se je v drugih panjih že vsa polegla. Taki panji začnejo tudi spomladi prezgodaj zale-gati in se do rojenja že popolnoma izčrpajo. Medenih zalog največkrat nimajo. Kclor nima matic zaznamovanih, naj dobro pogleda, če panj ni morda tik pred ajdovo pašo ali mecl njo prelegel in sprašil. Take matice samo ob sebi umevno še pozno zale-gajo in jih moramo tudi temu primerno soditi.
Največji škodljivec čebel na Ljubljanskem barju in tudi še marsikje drugod v Sloveniji je skrbinec ali špehek (cirsium oleraceum), ki ga je v otavi posebno mnogo. Čebele si na njem krila tako poškodujejo, da ne morejo več leteti in prezgodaj umirajo.
Letos je zaradi skrbinca padlo dve tretjini nabiralk, in panji so se v 14 dneh tako izpraznili, da imamo sedaj pred ajdo večinoma slabe čebele, četudi dobro zaležene.
Skrbinc precej dobro medi in ga čebele rade obletavajo, in bi bilo vse v redu, da ni tako zelo bodeč ter zato za čebelja krila poguben.
Spomladi čemerika, v otavi skrbinc. vrh-tega še splošno zelo revna paša: kako naj potem z uspehom čebelarimo? Samo veselje do čebel nas še drži pokonci.
Voščena vešča je zelo rodovitna. V teku svojega kratkega življenja izleže lahko 1100—1200 jajčec. Pari se samo enkrat. Ena sama samica, ki se vtihotapi v oimaro za satje, zaleže toliko zaroda, da lahko uniči več sto satov.
PROŠNJA. Urednik bi bil rad navzo-čen pri podiranju večjega števila kranjičev kjerkoli na Gorenjskem ali Dolenjskem. Rad bi napravil nekoliko meritev na naravnem satju. Prosi prijaznega obvestila, kje bi mogel to izvršiti.
Sklep za uredništvo je 20. dne vsakega meseca. Pisma in denar za društvene namene je naslavljati na „Slovensko čebelarsko društvo" v Ljubljani. Ček. račun št. 11.066. — Blagovne pošiljke (vosek, med) in naročila za čebelarske potrebščine je pošiljati na „Društveno Čebelarno" v Ljubljani, Tyrševa c. 21. Telefon 35-45. Ček. račun št. 15.645. — Društveno tajništvo je v Ljubljani, Poljanska
c. 13/1. Telefon 38-38.
Izdajatelj za Slovensko čebelarsko društvo in urednik: Avgust Bukovec. Tisk J. Blasnika nasl., Univerzitetna tiskarna in litografija d. d. v Ljubljani. Odgovoren L. Mikuš.
vlaganje za izvoz določenega presnega sadja. Popolnoma na novo in izčrpno je obdelal poglavje o shranjevanju sadja in o sadnih skladiščih, saj je ravno to vprašanje dandanes v ospredju zanimanja in bo pridobilo v bodoče še večjo veljavo.
Zato upamo, da bodo tudi drugo izdajo naši sadjarji in izvoziniki toplo sprejeli. Postane naj jim zanesljiv svetovalec in jih vodi do čim večjih uspehov. Dobro bo pa služila knjiga tudi našim sadjarskim predavateljem, kmetijskim in ktnetsko-nadalje-valnim šolam, sadjarskim pomočnikom, tečajnikom, sadjarskim zadrugam i. dr.
Opozarjamo vse, da nemudoma sežejo po tej krasni. 134 strani obsegajoči in bogato ilustrirani knjigi, ki jo bodo vprav sedaj, ko sadje dozoreva, nujno potrebovali. Cena za člane in podružnice SVD 12 din. Cena za nečlane in v knjigarnah 15 din.
Pozor čebelarji! V primeru, da bi katerega čebelarja člana SČD zadela nesreča — čebelne bolezni: huda in pohlevna gniloba, nosemavost in pršičavost, naj takoj prečita Pravila zavarovalnega sklada Slov. čebelarskega društva za povračilo škode zaradi čebelnih bolezni (objavljena v 3. štev. letošnjega Slov. čebelarja).
Obenem naj bolezen sporoči vodji zavarovalnega sklada g. Štefanciosi Antonu, šol. upravitelju v Donački gori, pošta Rogatec, ki daje vsa potrebna v to stroko spadajoča pojasnila in razpošilja predpisane tiskovine, ki jih mora izpolniti član in njegova podružnica. Obenem mora naročiti prof. Jos. Verbičevo brošuro „Čebelne bolezni".
Občni zbor Zveze jugosl. č<
Slavko Raič
Dne 4. julija t. 1. se je vršil v Zemmiu občni zbor zgornje organizacije. Vodil ga je p red s. g. prof. Verbič iz Ljubljane. Od 60 glaso\ je bilo zastopanih 59, obisk torej ni bil obilen, vrh tega ni bilo nobenega oficielnega zastopnika, kar je naredilo mučen vtis. G. predsednik je ugotovil, da v preteklem letu ni bilo pravega uspeha kljub trudu; niti nismo dobili čebelarskega zakona, niti novega pravilnika o zatiranju kužnih bolezni, niti niso bila odobrena nova društvena pravila. Poleg tega /Veza to leto ni dobila državne podpore. Zveza nima ugleda: celo vrsto let so na občnih /borih neprimerni nastopi nekega delegata iz Sarajeva delovali nad vse mučno. Tudi pisanje nekaterih strokovnih listov je izpodko-palo ugled Zveze. (i. predsednik je želel, da bi vse to prenehalo, ker to zahteva dostojanstvo vsedržavne Organizacije. — Nato so bili po--lani brzojavni pozdravi Nj. Vel. kralju kot /aščitnikn /.veze in g. ministru za poljedelstvo. Nato >e je g. predsednik spomnil umrlih članov, predvsem UanČK-a. zelo zaslužnega hrvatskega čebelarskega delavca, in dr. J. Riti i a. odličnega češkega raziskovalca , čebelnih bolezni. Nato je bilo prečitano poročilo odbora. ker je bilo razmnoženo poročilo na zadnji ndborovi soji nekoliko izpremenjeno. To priložnost je porabil delegat iz Zagreba g. Va-lenta za vehementen napad na odbor Zveze. G. p red s. je še sporočil, da je šel na čebelarsko razstavo v Leipzig ne le, da si jo ogleda, ampak tudi zato, da poskusi dognati, če bi se naš med dal izvažati v Nemčijo. O vsem je podal ministrstvu obširno poročilo. V debati g. Dordevič ni bil mnenja, da bi zveza ne imela ugleda: razmere so krive, da ni vse tako, kakor bi moralo biti. Ni samo naša organizacija tista, ki se pritožuje. Nadalje čebelarji niso več pohlevni: pojavljajo se stremljenja cepitve; vsakdo misli, da je najboljši in da mora \ eljati le njegova.
Nekdaj smo bili složni in bilo je uspeha, (¡raja Vukovar in Banja Luko, ki sta izstopila.
?belarskih društev in zadrug
Ljubljana.
s a nimata opravičenega razloga. Govoril je nsto '> novih pravilih ter dejal, da so na merodajnih mestih naredila vtis separatizma» češ da se hoče proč od Beograda. V naši organizaciji bodimo samo čebelarji, kot privatnik, pa, bodi v sak politik po svoji volji. Zveza ni samo zato tu, da dobiš podporo, a da nič ne delaš. Mi nosimo odgovornost pred bodočnostjo, te razmere se morajo nehati. Energično moramo zahtevati, da ne dobi podpore tisti, ki ni v Zvezi. Zveza kot taka jo mora dobiti in deliti. Bil je mnenja. da bi se ministrstvo za trgovino in industrijo moralo obrniti tudi na Zvezo, kadar sklepa trgovski pogodbe s tujimi državami. Našemu tnedu bi s« moral omogočiti izvoz, ker ga pridelamo več kot ga konsuniiramo. Omenjal je dobavo nezafrošarinjenega sladkorja. I gotovil je, da se je finančno ministrstvo pro-tivilo dovoljenju z 'resnimi ugovori zaradi zlorabe. Zalo je postavljeno vprašanje, kako naj se sladkor denatairira. da bi se zlorabe onemogočile. Srbsko čebelarsko društvo dela sedaj na pobndo ministrstva preizkušnje z metilnim violetom in metibiim zelenilom. — Glede sladkorja je povzel besedo tudi g. Valenta. ki je v žoionem govoru razpravljal o tem. češ da se v ¿Beogradu sladkor dobiva za ceno 5'35 din, v Belju pa po 6'50 din. V splošnem razburjenju ni prišlo do končne razjasnitve. Tu se je javil k besedi g. Tomečak. delegat Centralnega čebelarskega društva iz Zagreba ter je prečital sledečo izjavo;
„Zveza jugosl. čebelarskih društev je bila-osnovana v Osijeku 1	s sodelovanjem de-
legatov Čebelarskega društva v Ljubljani. Centralnega čebelarskega društva v Zagrebu, Hr-vatsko-slavonskega čebelarskega dnušiva v Osijeku in Čebelarskega društva v Vukovarti. Pravila so določevala, da bi moral biti 5 leta predsednik Slovenec, tri Hrvat in tri Srb, a sam sedež Zveze naj bi bil v mestu, kjer prebiva predsednik. Srbsko čebelarsko društvo bi tudi bilo moralo priti na občni zbor. tedanji predsednik g. Dordevie je pa sporočil, da ne more
priti, da pristaja na določena pravila in da bo Srbsko čebelarsko društvo vstopilo v Zvezo. Za prvega predsednika je bil izvoljen Slovenec Martin Hmnek. ki je po enem letu odstopil, nakar je predsedstvo prevzel Slovenec A. Bukovec, za njim Srb Svetozar Dordevi. Pod njim so bila pravila izpremenjena. - Z novimi pravili je bila izvedena centralizacija tudi v Zvezi, kakor v vseli ostalih gospodarskih in kulturnih društvih — kakor je praksa pokazala — samo na škodo Hrvatov, a posebno na škodo propagande in širjenja čebelarstva v hrvatskih krajih. Ena izmed slik tega prizadevanja se je videla na občnem zboru. Zveze v Brodu 1. 1936.,- ko je sam tajnik Zveze poročal — bolj zaupno kot javno —-kako -je ministrstvo za poljedelstvo 1- 1935. podelilo 220.000 din podpore raznim čebelarskim društvom, oz. Čebelarskim organizacijam, toda od te vsote ni na čebelarsko organizacijo savske banovine odpadlo — nič. To se je ugotovilo na rednem glavnem občnem zboru Zveze, kjer so posebej delegati Centralnega čeb. društva, pa tudi na poznejših občnih zborih, izrazili svoje nezadovoljstvo s takim delom ter zahtevali, da se pravila spremene, stavili so v tem oziru svoje predloge \ smislu decentralizacije, da bi se pospešilo čebelarstvo v posameznih banovinah. Občni zbor Zveze je sprejel v tem smislu po delegatih Centralnega čeb. društva ptedložena pravila, sprejeta so bila na občnem zboru Zveze v Vinkovcih 1. 1957., a izpopolnjena v Zemunu 1. 1938., toda do danes niso potrjena, ampak se poskuša njihov smisel z naknadnimi izpremembaimi usmeriti v centralizacijo in nedelavnost, kakor je bilo do sedaj. Zaradi zapostavljanja interesa čebelarstva v hrvatskih krajih in zaradi nepotrditve pravil — menda zaradi tega, ker so jih predložili Hrvati — ne morp Centralno čeb. društvo dalje sodelovati v razpravi poročila upravnega odbora Zveze niti pri izvolitvi odbora, niti se ne bo dalo vanj izvoliti, ampak javlja svoj izstop iz Zveze."
Tej izjavi se je pridružilo po svojemu delegatu tudi Hrvatsko-slavoasko čeb. društvo v Osijeku in pa Železničarska čeb. zadruga v Zagrebu ter so vsi ti delegati zapustili dvorano. Na občnem zboru pod dojmom težkega dogodka grobna tišina, ker kaj takega nihče ni pričakoval. Ko so se preostali delegati znašli, se je v nekaterih vzbudilo vprašanje, ali naj Zveza obstoji še dalje. Toda po nekaterih izmenjavah misli — govorili so delegati S. Raič iz Ljubljane in Divac in Dordevie i z Beograda in drugi — je bilo sklenjeno, da Zveza z delom nadaljuje in da stori, kar je v njeni moči. da se okrepi v prepričanji], da bodo razmere v bodočnosti vendar omogočile zbiranje vseh čebelarskih moči in njihov razvoj. - Pod temi dojmi se je izvršila volitev novega odbora tet je bil izvoljen za predsednika g. prof. Nedelj-ko Divac. Od Slovencev je prof. S. Raič podpredsednik, v odboru sta ref. ban. npr. Petelin Albin in podravnatelj Babnik Janko, namestnik ravnatelj v p. Arko Adolf. V nadzornem odboru je strok. uč. Dermelj Mirko.
Občni zbor je končno sprejel tele sklepe:
1.	da se čim prej sprejme čebelarski zakon;
2.	da se sprejme novi pravilnik za pobijanje čebelnih kužnih bolezni; 5. da vsa društva izvedejo čim bolj živahno akcijo za pridobivanje neorganiziranih čebelarjev; +. da se pozovejo vsa čebelarska društva, da vstopijo v stik z občinami in večjimi posestniki zaradi izbolj-
šanja čebelne paše; 5. da se vpliva na banske uprave, du v -.porazuniu > čebelarskimi društvi izdajo uredbe o prevozu čebel v pašo in da se pri tem ozirajo na krajevne čebelarje: b. da se dela na to, da čebelarji prodajo svoj med društvom in da se tako vpliva, da se vadrže medu. čim višje cene: 7. da se zahteva, da se osnuje zavod z.a proučevanje in preiskavam je čebelarstva: 8. da se. zaprosi ministrstvo za trgovino in industrijo, da pri sklepanju trgovskih pogodb s tujimi državami olajša izvoz medu in živih čebel iz naše države.
K temu je uovi odbor Zveze podal vsem članom tole izjavo o stanju Zveze: „To stanje nikakor ni ugodno; kaj je temu vzrok, trenutno ni važno razmotrivati. važno pa je, da se pri vseh dobronamernih Članih pokaže odločna volja, da se Zvezi vrne potrebna moč, da bo mogla vplivati na napredek in okrepitev čebelarstva v vsej državi. Če nas vse navdaja iskren čut za bratsko in tovariško sodelovanje, se lahko vse popravi, kar je bilo zagreŠenega. Storiti moramo vse, da premagamo svoja atavistična nagnjenja, ki stremijo za cepljenjem, in da omogočimo razvoj in okrepitev širših ju-gosl. čebelarskih enot. V te enote naj stopijo Vsi čebelarji naše zemlje, brez ozira na vero in narodna ter plemenska obeležja. V gospodarstvu mora veljati pravilo: ena zemlja, eno gospodarstvo. Ce v Švici čebelarji francoske, nemške in italijanske narodnosti iahko tvorijo eno čebelarsko zvezo, bi bilo zelo graje vredno, če se velik pomen takega mišljenja ne bi spoznal tudi pri nas. Vse storjene napake se dado v dogovoru in sporazumu popraviti. Ce pa niso v tem razlogi cepljenja in opuščanja skupnega dela, ampak v drugih, le političnih razlogih in okoluostih, potem je to težka napaka, ki ne more ostati brez škodljivih posledic i za splošne i za posebne čebelarske interese. Sedanja uprava je prežeta i željo in voljo, da stori vse. kar more, da omogoči vsako skupno delovanje vseh čebelarjev in vseli posameznih čebelarskih društev in organov v nali zemlji -pogoji, ki jih bomo izdelali v skupnem sporazumu. Pripravljena je. da se spusti v vsak razgovor in da razpravlja o vrednosti vsakega stališča, ki bi se načelno skladalo s skupnim bratskim sodelovanjem, smatra pa. da moramo podlago danemu delu in metode ugotovili vsi skupno. Zato se pri tem svojem stališču obrača nova uprava Zveze i na organizacije Zveze i na one. ki so trenutno smatrale za opravičeno, da izstopijo iz Zveze i na one, ki so iz katerih koli razlogov do sedaj bile zunaj Zveze kot samostojne oblastne ali krajevne čebelarske organizacije."
Mi Slovenci posebej smatramo, da je v čebelarstvu v naši državi mnogo važnih skupnih vprašanj, ki jih je treba čimprej rešiti in ki se brez občutne škode za celokupno naše čebelarstvo absolutno ne dado ločiti. Je mnogo stvari v Zvezi, ki tudi mi z njimi nismo zadovoljni. Proti raznim nepravilnostim smo se tudi vedno borili, vidimo pa. da leži vsa krivda raz-drapanih razmer v Zvezi v razdrapanili razmerah našega notranjepolitičnega vprašanja. Prepričani smo, da bodo z uresničitvijo težko pričakovanega sporazuma napočili tudi za naše čebelarstvo "lepši dnevi. Sicer imamo Slovani v zgodovini že več kot dovolj krvavo poučnih primerov o resničnosti pregovora: kdor ne smatra brata! za brata, bo smatral tujca za gospodarja. Naj nam bo čebelarjem vzor skupnega. požrtvovalnega bratskega dela čebel n a družina!