Ventil 2 / 2020 • Letnik 26 82 JUBILEJ Profesor dr. Franc Gologranc se je rodil leta 1920 v Slovenskih Konjicah. Dijaška leta je preživljal v Ma- riboru in Celju, po maturi pa se je leta 1938 vpisal na elektrostrojni oddelek takratne Tehniške fakul- tete v Ljubljani. Žal je njegov študij prekinila dru- ga svetovna vojna. Tako je šolanje lahko nadaljeval šele leta 1947 in že februarja leta 1950 diplomiral kot šestnajsti diplomant Fakultete za strojništvo. Po diplomi je bil odrejen za zaposlitev v Železarni na Jesenicah. Zelo kmalu je bil nato premeščen v Centralni konstrukcijski biro Ministrstva za težko industrijo v Ljubljani, kjer so projektirali opremo za železarne in strojne tovarne. Po ukinitvi biroja l. 1952 je bil kot konstrukter premeščen v Inštitut za mehansko tehnologijo na Oddelku za strojni- štvo Tehniške fakultete, nato pa izvoljen v naziv asistenta. Želja in potreba po pridobivanju znanja in izkušenj na novem področju sta ga kmalu vodili v tujino. V letih 1952–1958 je bil v intervalih dvakrat po eno leto na specializaciji v dveh velikih tovarnah težkih obdelovalnih strojev v ZR Nemčiji ter en semester na študiju na TVŠ Aachen. Pogosto se je udeleže- val sejmov strojne opreme v tujini, kjer je sreče- val tudi nemške strokovnjake. Do leta 1960 je bilo njegovo strokovno in pedagoško delo usmerjeno v širše področje mehanske tehnologije in obdeloval- nih strojev. Ko pa je bil tega leta uveden tristopenj- ski študij strojništva s tremi usmeritvami, se je po 10 letih praktičnih izkušenj kot konstrukter in kot asistent prijavil na eno od razpisanih mest za uči- telja v tehnološki smeri Fakultete za strojništvo v Ljubljani in bil spomladi 1961 habilitiran za docen- ta za tehniko preoblikovanja in teorijo plastičnega preoblikovanja – takrat novo vpeljani tehnološki disciplini na fakulteti. V težnji po nenehnem izobraževanju je prof. Golo- granc kmalu ugotovil, da na mestu docenta ne bo mogel biti brez doktorskega naziva. Ker v tistih ča- sih na področju nekdanje Jugoslavije ni našel men- torja s področja takrat še mlade znanstvene vede preoblikovanja kovin, je navezal stike z znanstveni- ki v ZRN, še posebej z Univerzo v Stuttgartu. Tam se je s predstojnikom novo ustanovljenega Inštitu- ta za preoblikovalno tehniko Prof. Dr.-Ing. Kurtom Langejem uspel dogovoriti za dolgoročno financi- rano raziskovalno delo, ki ga je moral združevati s svojimi pedagoškimi obveznostmi v Ljubljani. Vztrajnost in raziskovalni duh sta ga gnala, da je s presledki od leta 1967 do 1974 v Stuttgartu razvil p rof . dr . f ranc GoloGranc – starosta preobliK ovanja v s loveniji – praznoval 100 let Tomaž Pepelnjak Izr. prof. dr. Tomaž Pepelnjak, Univerza v Lju- bljani, Fakulteta za strojništvo Sredi februarja smo na Fakulteti za strojništvo praznovali visok jubilej – stoletnico rojstva našega najstarejšega profesorja in hkrati tudi najstarejšega še živečega diplo- manta Fakultete za strojništvo prof. dr. Franca Gologranca. Visoki jubilej smo proslavili s slovesnostjo, ki so se je udeležili številni aktivni in upokojeni profesorji Fakultete za strojništvo, nekdanji magistranti in diplomanti prof. Gologranca ter gost Prof. Dr.-Ing. Dr. h. c. MBA Mathias Liewald z Inštituta za preoblikovanje v Stuttgartu, kjer je prof. Gologranc doktoriral. Slika 1 : Profesor Gologranc na slavnostnem predava- nju februarja 2020 Ventil 2 / 2020 • Letnik 26 83 JUBILEJ novo metodo določanja krivulje plastičnega teče- nja materiala. Metodo je predstavil v tuji in doma- či literaturi in leta 1975 v Stuttgartu tudi uspešno doktoriral. Prvi preizkusi vrednotenja preoblikovalnosti mate- riala z novo razvito metodo izbočevanja pločevine so bili zaradi pomanjkanja opreme v prvih razvoj- nih fazah za današnje pojme precej poenostavlje- ni, saj so geometrijske spremembe na pločevini merili z merilnimi uricami, te pa v enakomernih ča- sovnih intervalih fotografirali kar s fotoaparatom. Prof. Gologranc je z leti metodo izpopolnil in že leta 1980 v Strojniškem vestniku predstavil celoten avtomatiziran sistem za vrednotenje plastičnih la- stnosti pločevine. Svojo pedagoško in znanstvenoraziskovalno pot je prof. Gologranc po zaključenem doktoratu nada- ljeval na Fakulteti za strojništvo v Ljubljani, kjer je bil leta 1982 izvoljen v naziv rednega profesorja. Vsa leta delovanja na Fakulteti za strojništvo se je intenzivno zavzemal za širjenje znanja o različnih postopkih tako masivnega preoblikovanja kot tudi preoblikovanja pločevine in že sredi šestdesetih let je uspešno zasnoval Laboratorij za preobliko- vanje. V Stuttgartu pridobljeno znanje je uspešno prenesel v slovenski prostor in s številnimi znan- stvenoraziskovalnimi projekti in direktnim sode- lovanjem z industrijo dvigal nivo predelave pred- vsem pločevinskih materialov v slovenski industriji. S svojim sodelovanjem s podjetji IMV, CIMOS, TAM, EMO in drugimi je ključno prispeval k uveljavlja- nju postopkov preoblikovanja v slovenskem indu- strijskem prostoru. Poleg tega je povezoval svoje pedagoško in znanstveno poslanstvo, saj je bil v času svoje profesorske aktivnosti na Fakulteti za strojništvo v Ljubljani mentor preko 100 diploman- tom na dodiplomskem kot tudi na podiplomskem študiju. Prof. Gologranc se je tudi zavedal, da ima pri šir- jenju znanja o preoblikovanju ključno vlogo tako tuja kot tudi domača znanstvena literatura. Zato je svoja odkritja in znanstvene prispevke objavljal v tujih revijah (najpogosteje v Industrie Anzeiger), pri širjenju svojih znanstvenih dognanj v jugoslo- vanskem prostoru pa je najpogosteje uporabljal ravno naš Strojniški vestnik, v katerem je v letih svojega aktivnega znanstvenega delovanja objavil kar 27 strokovnih člankov. V člankih v Strojniškem vestniku je prof. Gologranc predstavil svoje široko poznavanje področja obde- lav materialov, pri čemer se ni omejil le na podro- čje preoblikovanja. Svoje glavne raziskave je seveda usmerjal pred- vsem v področja preoblikovanja pločevine, kjer je tudi največ prispeval v bogato zakladnico tehno- loškega znanja. Poleg objav v znanstvenih revijah je širil svoje strokovno znanje v industriji tudi z udeležbo na številnih srečanjih kovinskopredelo- valne industrije, kjer se je razpravljalo o sodobnih trendih predelave materialov. Prof. Gologranc je za slovensko stroko napisal tudi učbenike s področja preoblikovanja, prvega Tehnika preoblikovanja že leta 1963, nekaj let kasneje pa še Uvod v preobli- kovanje ter Preoblikovanje 1. del in Preoblikovanje 2. del – Masivno preoblikovanje. Tudi na naši slovesnosti sredi februarja nam je pro- fesor Gologranc v nagovoru predstavil svoj pogled na raziskave na področju preoblikovanja in orisal svojo raziskovalno pot od začetkov do upokojitve. Pri tem je predaval tako živo in predano kot v le- tih, ko smo ga nekateri še kot študenti poslušali v predavalnici. Na slovesnosti je vizijo procesov pre- oblikovanja s poudarkom na pridobivanju preobli- kovalnih lastnosti podal tudi direktor Inštituta za preoblikovanje v Stuttgartu svoje strokovno zna- nje Prof. Dr.-Ing. Dr. h. c. MBA Mathias Liewald, ki se je v predavanju dotaknil tudi vloge prof. Golo- granca pri razvoju metod določevanja preobliko- valnih lastnosti pločevine. Ob koncu pregleda dela prof. dr. Franca Gologran- ca lahko zapišem, da nam je s svojo iznajdljivostjo, vztrajnostjo, raziskovalnim duhom ter energijo, ki smo jo vsi prisotni ponovno doživeli ob njegovem predavanju, še ob svojem visokem jubileju zgled znanstvenika, ki je svoje življenje posvetil razvoju preoblikovanja kovin. Spoštovanemu profesorju ob izjemnem življenj- skem jubileju v imenu avtorja prispevka in celotne- ga uredništva revije Ventil iskreno čestitamo, želi- mo veliko zdravja, zadovoljstva, in osebne sreče. Slika 2 : Skupinska slika po slavnostnem predavanju: z leve: dekan Fakultete za strojništvo prof. dr. Mitjan Kalin, prof. dr. Franc Gologranc, Prof. Dr.-Ing. Dr. h. c. MBA Mathias Liewald in izr. prof. dr. Tomaž Pepelnjak.