II '■ v ' j Samoupravni sporazum o združitvi TOZD le podpisan LETO XVI — 182 Ljubljana, junij 197* GLASILO KOLEKTIVA PODJETJA »GRADIS« Dne 17. maja, natančno ob 11,15 , je 19 predsednikov DS in direktorjev TOZD v TOZD ^Murt je postala enakopraven Han Gradisa imenu 5500-članskega kolektiva podpisalo samoupravni sporazum o združitvi te- meljnih organizacij združenega dela v GIP Gradis Svečanemu podpisu samoupravnega sporazuma so prisostvovali: Karlo Sukič, predsednik komisije za organizacijo in razvoj ZK pri CK ZKS, Slavko Grčar, tajnik RS ZSS, Janez Tršan, predsednik RO sindikate gradbenih delavcev Slovenije Franc Praznik, sekretar občinske konference SZDL, Tone Kolar, predsednik občinske skupščine Ljubljana-Center, Bogdan Melihar, direktor Biroja gradbeništva Slovenije ing. Dušan Ribnikar, direktor Slovenijaceste ter številni ostali gostje. Uvodne besede je spregovoril glavni direktor ing. Hugo Keržan, slavnostni govor pa je imel predsednik DS podjetja dipl. oec, Leopold Ilovar. tem sporazumom smo začrtali našo nadaljnjo pot, uredili naše medsebojne odnose in vsaj v prvi fazi uskladili interese naših TOZD do Gradisa. Razumljivo je, da je to šele začetek usklajevanja in oblikovanja odnosov, v katerih bo delavec v resnici odločal o pogojih in rezultatih svojega dela. Boj za nove odnose se torej šele pričenja. Vzporedno s tem morajo teči tudi integracijski procesi in oblikovanja TOZD. Gre za neločljiv proces združevanja dela in sredstev na samoupravnih temeljih v okviru podjetja. Tako so se organizacije združenega dela združile z namenom, da bi s samoupravnim sporazumom določile skupne cilje v okviru enotno dogovorjenega programa in ustvarjanja družbeno ekonomskih ciljev za doseganje optimalnih ekonomskih rezultatov. Svečan podpis samoupravnega sporazurma predstavlja zaključek Velikega, skoraj dveletnega dela. S Čestitka Titu Dragi tovariš Tito! , Ob Tvojem 81. rojstnem dnevu Ti v imenu delavcev GRADISA iskreno čestitamo z željo, da bi bil zdrav in nas še dolgo vodil in stal na čelu graditve samoupravne skupnosti. Hkrati pa obljubljamo, da bomo sledili Tvojemu delu in varovali revolucionarne pridobitve, ki smo jih pod Tvojim vodstvom že dosegli. Sindikalni odbor podjetja GRADIS LJUBLJANA • Vso pozornost ekonomskim odnosom Predsednik DS dipl. oec. Leopold Ilovar je'v svojem govoru med drugim dejal: Pri dosedanjih splošnih razpravah o organiziranju temeljnih organizacij združenega dela so bili poudarjeni predvsem pravno-organizacijski problemi, v manjši meri in še to želo posplošeno, pa ekonomski odnosi, ki nastanejo z novo organizacijsko obliko — temeljnimi organizacijami združenega dela. Ta ugotovitev pa rie velja za naše dele v Gradisu, ker je bil*v razpravah o teh vprašanjih bolj poudarjen ekonomski položaj temeljnih organizacij združenega dela in odnosi med temeljnimi organizacijami združenega dela v sestavu podjetja. To pa zato, ker že dosedanja organizacijska oblika skoraj v celoti ustreza zahtevam amandmajev. Kolektivi vseh naših poslovnih enot so se v polni meri zavedali, kako pomembno je vodenje enotne poslovne politike za vse temeljne organizacije združenega 'dela v sestavu podjetja. Ker pa se enotnost poslovne politike v znatni meri zrcali skozi enotno vodeno finančno politiko, je prevladalo enotno stališče, da se tudi z ustanovitvijo temeljnih organizacij združenega dela pri Gradisu ohrani koncentracija finančnih sredstev, ker je le na ta načjn mogoče dosegati optimalne poslovne učinke in zmanjšati poslovni riziko. Odločanje o koncentriranih finančnih sredstvih bo decentralizirano, in sicer po delegatih temeljnih organizacij združenega dela. Na ta način bodo ohranjene samoupravljalske pravice in obveznosti in onemogočeno odtujevanje sredstev temeljnih organizacij združenega dela. Pri tem pa moram poudariti, je dejal L. Ilovar, da samoupravni sporazum še ne rešuje v celoti povezo- (Nadaljevanje na 2. strani) Samoupravni sporazum Na podlagi XXI. ustavnega amandmaja k ustavi SFRJ in v smislu 2, člena ustavnega zakona za ižvedbo ustavnih amandmajev XX, do XLI. (Ur. list SFRJ, št. 29>71) sose delavci v temeljnih organizacijah združenega dela: 1. GIP »Gradis« TOZD gradbena enota Celje, 2. GIP »Gradis« TOZD gradbena enota Jesenice, 3. GIP »Gradis« TOZD gradbena enota Koper, 4. GIP »Gradis« TOZD gradbena enota, Ljubljana, 5. GIP »Gradis« TOZD gradbena enota Ljubljana okolica, 6. GIP »Gradis« TOZD gradbena enota Maribor, 7. GIP »Gradis« TOZD gradbena enota nizke gradnje, • 8. GIP »Gradis« TOZD gradbena enota Ravne, 9. GIP »Gradiš« TOZD Kovinski obrati Ljubljana, 10. GIP »Gradis« TOZD Kovinski obrati Maribor, 11. GIP »Gradis« TOZD Lesno industrijski obrat Škofja Loka, 12. GIP »Gradis« TOZD Obrat gradbenih polizdelkov Ljub- * Ijana, 13. GIP »Gradis« TOZD Strojno prometni obrat Ljubljana, •. 14. GIP »Gradis« TOZD Železokrivnica Ljubljana, "a 15. GIF »Gradis« TOZD Biro za projektiranje Ljubljana, IG. GIP »Gradis« TOZD Biro za projektiranje Maribor, 17. GIP »Gradis« TOZD gradbena enota Frankfurt — ZR , Nemčija, 18. GIP »Gradis« TOZD Uprava stanovanjskih hiš in stano- vanja »Gradis« Ljubljana, 19. GIP »Gradis« Samoupravna skupnost — skupne službe na sestankih delovnih skupnosti, ki so bili v času od 13. aprila do 20. apnila 1973 odločili, da sklenejo SAMOUPRAVNI SPORAZUM o združitvi temeljnih organizacij združenega dela Gradbeno industrijskega podjetja »Gradis« Ljubljana, s sedežem y Ko* rytkovi ulici 2. - VE PROTI DESNI: Slavko Grčar, tajnik RS ZSS, čestita kolektivu v imenu slovenskih sindikatov — Glavni direktor ing. Hugo Keržan: Prehod na novi čas bo zahteval še obilo Predsednik delavskega sveta podjetja dipl. oec. Leopold Ilovar tik pred podpisom samoupravnega sporazuma — TOZD KO Ljubljana, Ravne in Nizke gradnje ob podpisova-direktor splošnih služb Rajko Zupančič, direktor biroja Bogdan Melihar, tajnik RS ZSS Slavko Grčar, predsednik občinske skupščine Ljubljana-Center Tone Kolar in predsed-»ublukega odbora sindikata gradbenih delavcev Slovenije Jance Tršan Delavska kontrola tudi v Gradisu V desetletjih pred vojno so se delavci borili med drugim tudi za nadzor nad uresničevanjem pravic iz dela (skrajšanje delovnega dne, dopusti itd.), kasneje pa so si sindikati prizadevali, da bi zagotovili delavcem vsaj delen vpogled v delitev profita in še zlasti kontrolo nad tistim delom, ki je namenjen za razširjeno reprodukcijo. To je značilnost današnjih nemških, italijanskih in francoskih sindikalnih central in razlog za njihovo povezovanje v mednarodne zveze. Pri nas smo dosegli to, za kar se danes delavci v tujih deželah še bojujejo — samoupravljanje Kar smo dosegli, pa še ne pomeni tistega neposrednega vpogleda v pretakanje kapitala, potrebujemo posebno obliko — delavsko kontrolo ki bo rodila uspehe šele sedaj, ko smo ustanovili organizacijo združenega dela. V samoupravljanje integrirana kontrola pomeni kontrolo vseh nad uveljavljanjem novih družbenoekonomskih odnosov, kontrolo nad reprodukcijo in razpolaganjem z rezultati živega in minulega dela. Kontrola pospešuje in zagotavlja uveljavljanje v ustavi zapisanih družbenoekonomskih odnosov in je torej sankcija samo proti tistim, ki se uveljavljanju takih odnosov upirajo. Delavska kontrola se mora vključiti v družbeno-ekonomske odnose kot ena od najpomembnejših funkcij samoupravljanja. Samounravna delavska kontrola ni novim odnosom niti nadrejena niti nadrejena funkcija samoupravljanja. S samoupravnimi akti je urejeno kako delavci oziroma temeljne organizacije združenega dela opravljajo kontrolo med združenim dohodkom, oziroma kako bodo sodelovali pri upravljanju tega dohodka. En sam organ tako celovite in vse odnose spremljajoče kontrole ne more obvladati. Kontrolo in evidenco nad delom moramo zato naložiti vsem organom samouprav Ijanja — delavskim svetom in drugim kolektivnim pa tudi izvršnim organom. Organi kontrole imajo pravico do iniciative tudi navzven. Toda tudi ta mora biti praviloma institucionalno urejena s statutom oziroma sporazumom, kajti delavski svet mora vedeti prej in ne potem, kakšne ukrepe ali zahteve naslavlja kontrola na zunanje organe. Neposredno obračanje navzven bi morala biti pravica organov kontrole v vseh primerih, če notranji organi in tudi delavski sveti ne bi storili predlaganih ukrepov ali postopkov Končno bi morali funkcijo kontrole graditi na načelu, da morajo organi o svojem delu obveščati delavce in tudi organe samoupravljanja ter zlasti delavski svet, ki slej ko prej ostaja najvišji izvršilni organ samoupravnega mehanizma. Kakšne sankcije, ki bi si jih kdo dovolil izvajati za kritiko neustreznih samoupravnih odnosov in odločitev, bomo preprečevali za vse člane različnih organov in za vse samoupravljavce sploh, če bomo najostreje kaznovali tiste posameznike ali skupine, ki se za radi kritike znašajo nad posamezniki ali nad skupinami delavcev. Samoupravni kontrolni organi praviloma ne morejo sami izrekati kazni niti organom niti posameznikom. V samoupravnih aktih pa bo treba natančno določiti, komu. kdaj in kakšen ukrep predlaga samoupravni kontrolni organ proti organom ali posameznikom, ki bi kršili samoupravne dolžnosti ali omejevali samoupravne pravice delavcev. Kritiko delavskega sveta, predloge za spreminjanje že sprejetih odločitev ali predloge za odpoklic bo na primer moral organ kontrole uresničiti prek zborov delavcev, kritiko in predloge za ukrepanje proti posameznikom pa prek delavskega sveta. Ni dovolj, če kontrolo ustanovimo: še bolj pomembno je. da kontroli tudi določimo naloge oz. delo. Kontrola mora biti praktična, to se pravi — uporabna in taka, da bo gradila na dejstvih, mora pa biti tudi dosledna in odločna Predvsem moramo organizirati kontrolo nad dohodkom, ki je namenjen za enostavno ali razširjeno reprodukcijo. Zagotoviti moramo kontrolo nad združenimi sredstvi tako v skupnostih temeljnih organizacij združenega dela kot tudi v vseh oblikah združevanja sredstev za določene namene. Ce govorimo o kontroli dohodka, so to tudi obvezni in različni namenski skladi in najrazličnejši izdatki. Gre skratka za kontrolo nad tem kaj se dogaja z rezultati, ki jih je dalo živo delo in še posebej, kaj je z minulim delom. Velik del dohodka, na katerega nismo dovolj pozorni, so stroški. Tudi tu bo kontrola neogibna. Kontrola nad gospodarjenjem in kroženjem »presežnega dela« je postavljena v središče vsebine dela kontrolnih organov in delavske ■lwwta»8le jpteh- ... ............. ........ S podpisom samoupravnega sporazuma o združitvi temeljnih organizacij združenega dela so bile hkrati sprejete tudi naloge, da bo izpeljan takšen način poslovanja, ki je zapisan v tem sporazumu in s tem izpolnjena ustavna dopolnila v zvezi z združenim delom. Temeljne organizacije združenega dela (TOZD) v sestavu GIF GRADIS so se organizirale s sklepi njihovih organov upravljanja potem, ko so bile opravljene vse priprave za takšno organiziranje, S tem, ko je bilo ugotovljeno, kateri deli podjetja naj bi se organizirali kot TOZD, so bila tudi ugotovljena sredstva in obveznosti, ki odpadejo na posamezni del, kateri se je tako organiziaral kot zaključena delovna celota, izpolnjujoč pri tem tudi pogoje ustavnih dopolnil za organiziranje v TOZD. ® 23. februarja 1973 je bil skupni zbor delegatov enot, ki so sedaj že organizirani kot TOZD. Na tem zboru so bila sprejeta stališča in način razporeditve poslovnega skleda za vsako TOZD pri katerem je bilo uooštevnno že minulo delo v tem, da se ie glede na naš notranji sistem delitve dohodka od 1967 leta dalie lahko ugotovilo višino ustvarjenih sredstev vsake TOZD v skupnih skladih, takrat skladih podietja, iz katerih so se d osi el financirala investicijska vlaganja *er oblikovala lastna obratna sredstva S sklenjenim sporazumom so h’"ia sedal n-OZD priznana vsa sredstva skladov, ustvarjenih v preteklem obdobni in ugotovljenih po deli!venem sitemu, ki so bila vložena v skupni sklad, ne glede na to, ali so bila hkrati tudi vrnjena v enakem znesku bodisi v obliki nabavljenih novih strojev, objektov in za kritje zalog materiala oziroma stroškov nedokončane proizvodnje, za kreditiranje kupcev ali za kritje stroškov gradnje za trg v teh delih podjetja. Tako so postavljene sedaj začetne osnove na načelu enakopravnosti, čeprav v preteklosti vlaganja v razvoj ali nabavo opreme iz teh skupnih skladov niso tekla povsem po tem načelu, niti niso pri razporeditvi skupnih sredstev vsi enakopravno sodelovali. Z izpolnjevanjem ustavnih dopolnil, ko prevzemajo temeljne organizacije združenega dela upravljanje vseh sredstev, predstavlja sprejem samoupravnega sporazuma o združitvi TOZD v GIP GRADIS po predhodnem soglasju o razporeditvi sredstev in obveznosti osnovo za nadaljnje delo in izvajanje poslovne politike. © Da bi bila zagotovlie^a varnost v poslovanju vsake TOZD je bilo soglasno sprejeto načelo koncentracije finančnih sredstev ob decentraliziranem upravljanju. Vpeljati ie potrebno določen sistem za kroženje prostih denarnih sredstev in pri tem zagotoviti, da ne bo prišlo do odtujevanja v TOZD ustvarjenih sredstev, ki jih posamezna TOZD začasno prepušča v to kroženje z namenom, da bo povečana finančna moč. V siste-'finanžnih nrod— štev je s sporazumom o združitvi vpeljan mehanizem t. i. »interne banke«. ki jo upravlja poseben odbor, sestavljen iz neposredno izvoljenih delegatov iz vsake TOZD; po eden iz vsake TOZD. Ta odbor ima po sklenjenem sporazumu pristojnosti, da ureja kroženje finančnih sredstev, kreditna razmerja ter odloča o vrstnem redu financiranja investicij v podjetju. Vse finančno poslovanje bo vodeno prek enega žiro računa pri banki, medtem ko bo potrebno v okviru »interne banke« organizirati evidenco o internih žiro računih za vsako TOZD ter vpeljati preglede o stanju sredstev in virov, da bo mogoče na tej podlagi v TOZD sprejemati poslovne odločitve. ® Zavestno iskanje ciljev in oblikovanje politike TOZD bo mogoče doseči le s programsko ciljnim usmerjanjem v povezavi z načrtovanjem, organiziranjem, koordiniranjem in motiviranjem .. Da bi dosegli temeljne cilje, je s sporazumom o združitvi TOZD v GIP GRADIS postavljen gospodarski načrt — letni in dolgoročnejši program. Gospodar- ski načrt, ki predstavlja splošni akt TOZD in s katerim se usklajujejo posamični interesi, usmerja dejavnost in politiko poslovanja za določeno obdobje, Ta ni samo seštevek načrtov vseh TOZD, kajti sicer ne bi bilo mogoče zagotoviti skladnega razvoja in dela v celotnem podjetju kot skupnosti TOZD, @ Pri načrtovanju je nujen še finančni načrt. Za nemoteno poslovanje so potrebna finančna sredstva, pri čemer sta pomembna dva momenta : višina trajno razpoložljivih sredstev in da je struktura sredstev toliko elastična in hkrati čvrsta, da lahko obdrži finančno ravnotežje. Finančni načrf še ne predstavlja cipa ker je samo denarni i^raz gospodarskega načrta. PripravPen je zato, da je z njim predvideno pihanje prejemkov in izdatkov, kakšna bo preskrba finančnih sredstev od zunaj in kakšen reden pritok iz tekočega poslovanja. S S tem, ko so v samoupravnem sporazumu o združitvi TOZD v GIP GRADIS zapisane in soglasno sprejete določbe o načinu poslovanja, so postavljene tudi osnove za oblikovanje politike TOZD in GIP GRADISA kot. celote. Z vzpostavitvijo stabilnejšega sistema delitve mora biti zagotovljeno smotrno ukrepanje v poslovnih odloči txrah in hkrati z uveljavljanjem pravic o neposredni udeležbi v upravljanju s sredstvi in delitvi rezultatov dela zaostrena odgovornost posameznikov za posledice slabih odločitev @ Analiziranje poslovanja naj služi za ugotavljanje odmikov od začrtanih nalog Pri tem pa moramo bolj paziti na pravočasno in izčrpno informiranje slehernega delavca v takšni obliki, da bo pospeševala uveljavljanja samoupravi j alskih pravic. Z. R. NADALJEVANJE S PRVE STRANI — NADALJEVANJE S PRVE STRANI — NADALJEVANJE S PRVE STRANI — NADALJEVANJE S PRVE vanje in korodiniranje med deli podjetja, tj. temeljnimi organizacijami združenega dela. kar bo treba storiti skozi urejeno hierarhijo celotnega podjetja. Vsaka temeljna organizacija združenega dela predstavlja skupnost določenega števila članov, od katerih ima vsak svoje posebne interese. Tako kot posamezni člani naše delovne skupnosti imajo svoje posebne interese tudi temeljne organizacije združenega dela v sestavu podjetja. Vsi člani delovne skupnosti in tudi vsi deli podjetja imajo različne, vsekakor pa svoje cilje in jim organizacija služi kot sredstvo za uresničitev teh ciljev, V vsaki temelini organizaciji združenega dela bo šlo dejansko za različne interese različnih posameznikov in različnih skupin, zaradi česar bomo imeli stalno opraviti s kompromisom pri sprejemanju zlasti pomembnejših odločitev. Dejanskega stanja, ki bi pomenil enotnost ciljev, v bistvu sploh ni. Kar je za enega koristno, je lahko za drugega škodljivo, in obratno, kar v celoti velja tudi za naše temeljne organizacije združenega dela, je poudaril L. Ilo- • Pomembno vlogo bodo morale odigrati skupne službe Pomembno vlogo pri koordiniranju med temeljnimi organizacijami združenega dela bodo morale odigra- ti skupne službe. Do tesnejše povezanosti in večje solidarnosti pa bo moralo priti tudi med samimi temeljnimi organizacijami združenega dela, ker bo le tako mogoče ohraniti kohezijo podjetja in izboljšati poslovne rezultate. Solidarnost je sicer nujna, vendar ne za vsako ceno. Temeljne organizacije združenega dela bodo morale biti solidarne le, če je katera od njih prišla v neugoden ekonomski položaj zaradi objektivnih vzrokov ali zaradi zunanjih poslovnih vplivov, ne pa tudi v primerih, ko je do neugodnega ekonomskega položaja posamezne temeljne organizacije združenega dela prišlo zaradi subjektivnih vzrokov v njej sami O taki obliki solidarnosti so se TOZD tudi dogovorile v sporazumu. • Razdelitev sredstev in virov ter vloga interne banke Ena od izredno težkih nalog komisije za pripravo predlogov pri uresničevanju ustavnih dopolnil so predstavljala sredstva, viri ter obveznosti, ki so bila doslej vodena na ravni podjetja, pred ustanovitvijo temeljnih organizacij združenega dela pa jih je bilo treba razdeliti na TOZD. Pri tem je potrebno poudariti, da gre v bistvu za porazdelitev upravljanja družbenega premoženja in v ta namen je bilo potrebno izvr- šiti evidenčno razdelitev sredstev na temeljne organizacije združenega dela in skupaj s sredstvi prenesti tudi odgovornost delavcev, zaposlenih v njih, za družbena sredstva, Ugotovljena je bila pripadnost sredstev in virov vsake TOZD, ki so bila doslej vodena na nivoju podjetja; izdelane so bile začetne bilance sredstev in virov po temeljnih organizacijah združenega dela, pri čemer so bila upoštevana predhodno dogovorjena merila na podlagi katerih je bila opravljena razdelitev sredstev in obveznosti Pri tem je bilo upoštevano delno tudi t. i, »minulo delo«. Zbrani podatki so namreč omogočali, da se je od leta 1967 dalje dalo točno ugotoviti delež posamezne TOZD pri vlaganjih v skupne sklade, v rezerve podjetja, v skupne rezerve gospodarskih organizacij, za nerazvita območja — pokrajine in za skupne potrebe kolektiva, in dalje, koliko je enota vložila v sklad podjetja za osnovna in obratna sredstva. Tako smo uspeli upoštevati načelo. da se bodo krožeča sredstva v celotni reprodukciji vrnila v tisto temeljno organizacijo združenega dela, iz katere tudi izhajajo. • Sporazum bodo morali vsi spoštovati Samoupravni sporazum pomeni najvišji akt v podjetju tudi za urejanje tistih odnosov, za katere so se temeljne organizacije združenega dela sporazumele, da jih bodo urejale sicer same. vendar pa usklajale. V našem primeru ima samoupravni sporazum dvojni značaj. Nekatere odnose bo urejal izključno in v celoti, druge odnose pa bo le usklajal. Vprašanja, ki se bodo pojavila kot skupna vprašanja vseh temeljnih organizacij združenega dela, bo mogoče urejati le sporazumno med vsemi temeljnimi organizacijami združenega dela. Individualnemu reševanju teh vprašanj se bodo temeljne organizacije združenega dela morale odpovedati. Reševale jih bodo lahko same in sporazumno ali pa jih bodo prepustile skupnim organom. Glede na to, da so temeljne organizacije združenega dela združene, zahteva to uskladeno ravnanje tudi znotraj njih samih in ne samo v odnosih z ostalimi temeljnimi organizacijami združenega dela v sestavu podjetja. Kot osnova za sporazumevanje mora biti dosežena soglasnost vseh temeljnih organizacij združenega dela. Subjekti samoupravnega sporazumevanja znotraj podjetja so temeljne organizacije združenega dela. Samoupravni sporazum ima značaj pogodbe, kar pomeni, da ga bomo morali spoštovati in da ga ni mogoče enostransko preklicati brez soglasja drugih. Združitev temeljnih organizacij združenega dela v sestavu našega podjetja temelji na interesnem na- čelu. Enote v sestavu podjetja so že doslej spoznale, kateri so ti skupni interesi in kako se lahko skupno uresničijo. Nesporno se skupni interesi odražajo iz samoupravnega sporazuma v skupni enotni poslovni politiki podjetja, dalje v skupni finančni in tržni politiki, še zlasti pa v skupni razvojni politiki podjetja in temeljnnih organizacij združenega dela. Iz ustavnega amandmaja XXI. iz-heea, da imajo kolektivi pravico odločati o vseh bistvenih vprašanjih, pomembnih za dosego osnovnega cilja TOZD tj. zagotoviti obstoj in s tem ohranitev družbenega premoženja ter povečanje materialne osnove in izboljševanje kadrovske strukture zaposlenih delavcev v temeljnih organizacijah združenega dela. Le tako bo delavcem zagotovljena ekonomska in socialna varnost, ki je obenem tudi pogoj za obstoj in razvoj družbene skupnosti To varnost pa lahko zagotovi le trajni obstoj in razvoj temeljne organizacije združenega dela trajna zaposlitev in neodtujljiva pravica delavca dn rezultatov svojega dela do sredstev V upravljanju v temeljni organizacij* združenega dela ter pravica do samoorganiziranja v združenem delu. Sporazum je podpisan, prihodnost pa je odvisna od nas samih in rezultatov našega skupnega dela. C. OB ZAKLJUČKU MESECA VARNOSTI PRI DELU W Vl H lasa ziViienia gre TEORIJA IM PRAKSA Mesec varnosti je za nami. 2.689 članov kolektiva se je na 28 predavanjih, ki so bila povezana s predvajanjem filmov, ponovno seznanilo z varstvom pri delu, varstvenimi predpisi, o pomoči ponesrečencem in načinih, kako bi nesreče preprečili. Mesec varnosti je trajal od 15, aprila do 15 maja, Mnogo novega in koristnega je bilo povedanega na sestankih po deloviščih, še posebno, ko je bilo ..govora o Poškodbah pri delu, o analizi vzrokov poškodb fn o življenjskih in delovnih razmerah delavcev v Gradisu. Vsa predavala so bila spremljana s filmi, kot so “■Vrnitev v življenje«, življenja«, itd Predvajan je bil tudi film o gradnji hladilnega stolpa v Šoštanju. Kljub temu, da večina zaposlenih po-2na predpise s področja varstva pri delu, se §e vedno dogajajo na deloviščih lažje in tudi hujše nesreče Včasih se res zgodi. da bi lahko še tako pazili in upoštevali vsa pravila, pa bi bila nesreča vse-eho tukaj. Vendar je lakih čedalje manj in čedalje več je vse odvisno od izjemnosti, sposobnosti in pazljivosti človeka, ^avno varstvo pri delu je področje, kjer io skoraj vse odvisno od dobre priprave. Pazljivosti in ne nazadnje — od upoštevanja predpisov. V tem mesecu smo opazili, da je bilo nesreč res manj kot običajno in to nam je še bolj potrdilo misel, da z večjo paz-Uivostjo in upoštevanjem varnostnih Podpisov lahko zmanjšamo nesreče pri delu. To naj bo spodiMida za ostale me-Sece v letu, ki uradno niso posvečeni varnostj pri delu; naj bo dokaz, da bomo doživljali na gradbiščih in v obratih vedno manj nesreč, Čim bolj se bomo držali predpisov. Nikar ne bodimo nemarni pri tem, saj sre vendar za naš'e Zdravje in za zdravje ali pa tudi življenje naših sodelavcev, Naslednje vrstice pa smo odstopili samim delavcem ki o mesecu varnosti ter 0 varnosti nasploh pravijo takole: Franjo Vojsk, Koper: Tudi električarji Prispevajo k varnosti Varstvo pri delu je eden od glavnih in vsakdanjih dejavnikov dela. Vsak delavec mora paziti na svojo varnost, še bolj pa na varnost, svojega sodelavca in cele skupine. Da bi se ljudje čimbolj seznanili, kaj je varstvo pri delu in koliko pravzaprav to pomeni danes, je bilo pripravljenih v naši koprski enoti več predavanj o tej lemi. Ta bodo pripomogla, da bomo delali varneje in z manj poškodbami kot doslej. Pri varstvu imamo svojo vlogo tudi Električarji, trudimo se, da bi elektriko Speljali tako, da ne bi ogrožala življenja delavcev in seveda tudi nas samih Ozemljitve so zveste spremljevalke vseh Električnih naprav v ta namen so izdani razni predpisi, ki določajo, da mo-raio biti vse ozemljitve izvedene tako, da °b okvari v izolaciji ni ogroženo življenje strežnega osebja. Ozemljilna upornost mora. biti zato dovoli majhna, tako na Primer pri uporabi zaščitnega ničenja manj kot 2 Ohma Seveda pa ne smemo Vključevati možnost, poškodb na ozem-Ijitvenih napravah in je zato potrebna stalna kontrola ozemljitvene upornosti. ^eJfuia Mamič, Ravne; Prvi pogoj za varno delo ie dobra organizacija Dobra organizacija dela je prvi pogoj Za varno delo. Predvsem se starejši de-*avci zavedamo, da si moramo pred de-lom urediti delovno okolico in da tnora-810 uporabljati zaščitna sredstva, kadar to potrebno Tega pa se posamezniki 116 zavedajo, predvsem pa ne mladina tn bovinci, Prav pri teh je največ nepotreb-nlh nesreč. Frane Gomboe, Ravne: Mislimo na posledice nezgod Mislim, da mladina ni dovolj resna glede pazljivosti. Vsi premalo mislimo na posledice nezgod. Marsikdo se spametuje šele, ko je prepozno. Zamenjamo delovno okolje, ker preveč hitimo z delom. Zaščitna sredstva so večkrat slaba, npr delovni čevlji. Pri nabavi teh bi morati bolj paziti na kvaliteto. Mislim, da Di bilo pri delu dosti manj nesreč, če bi nolj do- nato 1 Jože Karun, KO Ljubljana: Ne zanemarjajmo zaščitnih sredstev V mesecu varnosti pri delu smo tudi v naši enoti KO Ljubljana posvetili dve uri časa za pregled in oceno, kaj smo storili, da bi bilo čim manjše število nesreč in poškodb pri delu. Delavci oddelka za varstvo pri delu so pripravili poročilo o poškodbah za celotno podjetje, kakor tudi podrobno poročilo za našo poslovno enoto. Z malo večjo pazlivostjo In uporabo zaščitnih sredstev bi verjetno do marsikatere nesreče ne prišlo. S predvajanjem dveh kratkih filmov smo videli, kakšne so lahko posledice, če zanemarjamo zaščitna sredstva Mislim, da je bila akcija komisije popolnoma uspešna in da ho vsak posameznik po tistem, kar ie vidci in slišal, Š’e bolj dosledno uporabljal zaščitna sredstva, ki mu jih nudi podjetje. Martin Golnar, GV Ljubljana: Delovne obleke reaj bodo močnejše Vsebina predvajanega programa o varnosti pri delu je bila zelo v redu, saj so bile podane glavne značilnosti varstva pri delu ter nezgod v enoti in v podjetju in za primerjavo tudi zunaj podjetja. Celoten program pa so dokaj popestrili prikazani filmi, predvsem pa film o skrbi za invalide, kjer Človek vidi, kaj lahko prinese težja nesreča. Kar se varstva tiče, pa mislim, da naj bi bile delovne obleke v bodoče močnejše in trajnejše. Mogoče., bi bilo dobro, da bi bile na bolj izpostavljenih mestih proti odrgnjenju ojačane s kakim odpornejšim materialom Pri izvrševanju svoje dolžnosti Se je v Bohovi smrtno ponesrečil naš zvesti sodelavec franc Viher sledno upoštevali predpise o varstvu pri delu in med delovnim časom mislili predvsem na delo. Edvard Bališ, Ravne: Novince je treba seznanjati z varstvom Z uvedbo tednih letnih preizkusov iz varstva pri delu so delavci še kar seznanjeni, kako se mora varno delati To je zelo pomembno-za nove delavce. Se vedno pa je-premalo propagande o varnem delu. Prav bi bilo, da bi podjetje nabavilo kakšen film s konkretnimi primeri, kako se lahkomiselno poškoduje. Delavcem mora preiti v kri, da se pri vsakem delu nosijo primerna zaščitna sredstva, predvsem pa čelada tn zaščitna očala. Ce bomo to uspeli, bo veliko manj nepotrebnih nezgod. Mario Hernec, KO Maribor? Stalno izobraževanje na področ«u varstve Čeprav v naši enoti v zadnjem času pada število nezgod m ie pogostnost ne sreč pri delu nekje pri dnu lestvice vseh PE, se s stanjem ne sme.mo zadovoljiti. Analize nezgod nam pokažejo, da se bi tudi nezgodam, ki so bile navidez nepre-prečljive, dalo izogniti Nujna 1e nenehna preventivna akcija v obliki neposrednega informiranja vseh zaposlenih predvsem o pravicah in dolžnostih vsakega posameznika. Pri tem naj bi se posluževali pravilnika o varstvu pri delu podjetja, ki vsebuje tudi vsa določila zakona o varstvu pri delu, Primerna razlaga in primerni pripomočki (kot npr. filmi, ki smo jih videli na predavanju službe varstva podjetja in odbora za varstvo v mesecu varnosti v podjetju) so oblika vzgoje, ki zagotavljajo večjo Informiranost in znanje na tem področju in v veliki meri lahko vplivajo na zmanjševanje števila nezgod, la koncu želim, da bi rubrika »Ne-zgode nas opozarjajo« v Gradisovem vestniku zavzemala čim manj prostora. Ludvik Mihalič, GV Maribor: Potrebujemo več predavanj V času »meseca varnosti« smo imeli dne 23, 4. 1973 na našem gradbišču zelo poučno predavanje o varstvu pri delu s prikazovanjem filmov. Kakor predavanje so na nas tudi filmi vplivali zelo poučno Jasno so namreč pokazali, da je tak način poučevanja ljudi o možnosti raznih nesreč in njih preprečevanju zelo poučen. Delovni ljudje menijo, da bi se morale lake akcije pripravljati tudi v bodoče. S tem bi se mo-šali odstotek tudi v našem celotnem kolektivu. Največ pozornosti bi morali biti deležni ljudje, ki prvič nastopijo delo v našem podjetju. Neprestano je treba skrbeti, da ima vsak delavec potrebna zaščitna sredstva, saj le ta v večini primerov preprečujejo mnogo poškodb, nesrečo ali celo smrt. S tem predavanjem smo bili kar zadovoljni, še posebej pa ko je tov, Snajder razdelil najbolj zasluženim delavcem pri varstvu y gradbenem delu značke In pohvale. Franc Zupančič, GV Celje: Za predavanja je vladalo veliko zanimanje Člani kolektiva so z odobravanjem sprejeli predavanja o varstvu pri delu, celo s pripombo, naj bi/; se Izvajal program mogoče vsaj vsako leto enkrat. Kra- tek oris vzrokov nesreč pri delu, ki ga ie podal šef oddelka za varstvo pri delu tov Škofič, stroški ob nesrečah, ki jih je opisal tov. Lorenčič ter minimalni pogoji, ki so s predpisi določeni za gradbenega delavca (stanovanje, ureditev gradbišč, prehrana), o katerih je govoril ing. Roškar, so naleleli na veliko zanimanje pri delavcih. Pripomnil bi le, da bi v filmski izbor vzeli Gradisovo gradbišče (in ne Mont Blanc), Poleg tega bi pripomnil, naj bi bili filmi slovenski ali pa hrvaški, kot je bil film o rehabilitaciji invalidov. Drago Vidovič, GV Koper: Več skrbi za delovnega človeka V vsaki PE, na vsakem množičnem sestanku, bi morali uvesti statistično analiziranje poškodb. S tem bi spodbujali ljudi k boljši in smotrnejši uporabi zaščitnih sredstev. Ljudje smo pač taki, da po nezgodi ali poškodbi opazimo vse pomanjkljivosti, zakaj je nezgoda nastala. Mislim, da je pozitivno, da čim večkrat opozarjamo na poškodbe, ki so nastale, na zaščitna sredstva ki se nepravilno uporabljajo. Vsi zaposleni smo na delovnem mestu odvisni drug od drugega, zato moramo skrbeti, da sodelavca ne poškodujemo, Najlepše je delati z zdravimi, nasmejanimi ljudmi in to bi naj bil naš cilj. Lojze Turel, GV Ljubljana: Vsako tveganje se tragično konča Skrb za varnost ln za varno počutje delovnega človeka na delovnih mestih mora biti ena naših glavnih nalog pri organiziranju novih gradbišč, kafcor tudi na gradbiščih, ki so že v polnem razmahu, Pogostokrat se pojavljajo razne nepravilnosti pri uporabi zaščitnih sredstev, posebno še pri nošenju zaščitnih očal, čelade in varnostnega pasu, Ti velikokrat obvarujejo pred poškodbami, ki so včasih zelo hude. Tvegamo, posebno pa takrat, ko gre za varnostne ukrepe, češ saj to ni tako hudo nevarno, saj vsak pozna predpise; posebno se otepamo dodatnih stroškov. Ce si zamislimo, da se to naše tveganje velikokruat tragično konča in če se zavedamo materialne in moralne odgovornosti za ponesrečenca, potem pridemo do spoznanja, da moramo za varnost naših ljudi napraviti vse varnostne ukrepe, ne glede na to, koliko to stane, kajti še vedno je to ceneje, kot da naše napake popravljajo v ambulantah ali v drugih podobnih ustanovah. Ing. Jože Malgaj, Laško: Uspešno varstvo pri delu Kako pridobiti delavce, da bi spoštovali pravila o varnem delu, je bil tudi naš problem. Večkratna kratka predavanja, opozarjanje na nevarnost pri delu in nagrajevanje delavcev je prineslo zaželen uspeh. Skoraj vsakemu delavcu bi morali dati pohvalo, vendar nekateri so pri tem storili še več, kot pa se je od njih zahtevalo, saj niso samo s svojim delom dali primer drugim, ampak so opozarjali tudi druge sodelavce na napake in nevarnosti. Najzaslužnejše člane smo v letošnjem letu pohvalili. Pohvale jim je podelil predsednik odbora za varstvo pri delu podjetja Gradis dne 16. 3. 1973. Pohvaljenih je bilo kar 5 delavcev tn od teh so dobili pohvale že drugič: VK tesar Ivan Višnjič, KV tesar Emsud Hukanovič in PK zidar Nikola Culibrk. Vsi trije so zelo disciplinirani delavci, v preteklem letu niso zamujali in niso bili na bolniškem dopustu, S svojim delom in s spoštovanjem predpisov so prispevali mnogo, ne samo za naše gradbišče, ampak tudi za kolektiv GRADISA Alojz Janžekovič, Nizke gradnje: Med ukrepe za varnost sodijo tudi zdravniški pregledi Kot kvalificiran varilec sem zaposlen v PE Nizke gradnje Maribor na gradbišču v Prelogah kjer gradimo dva viadukta v skupni dolžini 800 m Na tem gradbišču nas je zaposlenih skoraj 100 delavcev in večina od nas je že delala na podobnem objektu — na viaduktu Ravbarkomanda pri Postojni, Delo na takih objektih je prcej nevarno in zato te treba še bolj poskrbeti za varnost pri delu, Naj večji del našega dela moramo opravljati na večjih višinah, Kljub vsem zaščitnim sredstvom m opremi (varnostni pasovi, lovilni odri in mreže) pa dela na višini ne more opravljati delavec, ki zdravstveno ni sposoben. Zato je naša enota organizirala obvezen zdravntštvi pregled ?a vse delavce ki bodo delali na 'višini. Ža zaščitna sredstva je pri nas na gradbišču poskrbljeno, imel bi pa samo oripombo, da bi varilci in delavci na podobnih delovnih mestih morali dobivati mleko. v Kristjan Helbl, Ravne: Okolica dela mora biti zaščitena Organizacija varstva pri delu na gradbišču mora biti zelo dobro organizirana. Odgovorni člani kolektiva morajo skrbeti, da so delovna mesta, kjer preti nevarnost, dobro zaščitena, da se delo ne sme izvrševati, dokler ni okolica, kjer preti nevarnost, zaščitena. Delavci, ki opravljajo delo na nevarnih delovnih mestih, pa se morajo strogo držati navodil predpostavljenih. Na gradbišču Cinkarne v Celju je varstvo pri delu zelo dobro organizirano. Saj na tem gradbišču delajo večinoma dolgoletni člani kolektiva, ki so dobro poučeni, kaj vse se mora napraviti, da ne bi prišlo do nesreče. Zaščita na gradbišču je zelo širokega pomena, saj smo vsi ljudje, največja želja in sreča vsakega človeka je zdravje. Seveda se človek, dokler je zdrav, ne zaveda, koliko zdravje pomeni. Zato moramo vsi člani kolektiva pred vsakim delom organizirati delo tako, da ne bi prišlo do nesreče S tem bodo vsi zdravi, ne bo poškodb in to bo naša korist in korist vsega podjetja. Cesar pa zelo primanjkuje na našem gradbišču in mislim, da povsod pri gradisu, so predavanja, informacije in prikazovanje filmov, bodisi o delu pri Gradisu ali o varstvu pri delu. Res dobivamo Grdisaov vestnik, v katerem najdemo dosti poučnega. A vedno si človek bolj zapomni, če neko stvar vidi in sliši. Stefan Roj, KO Maribor: Kako preprečiti nezgode V mesecu, ki je bil posvečen varstvu pri delu, smo imeli v kovinskih obratih v Mariboru zanimivo predavanje z uprizoritvijo dveh filmov. Seznanjeni smo bili s poročilom o nezgodah v našem podjetju ter izgubljenih urah, ki niso majhne, nato pa še posebej z nezgodami v našem obratu. Precej primerov bi bilo možno preprečiti. Ostane le vprašanje — Kaico? Kljub temu v našem obratu ni bilo večjih nezgod, ki bi terjale Invalidnost. Po naročilu šefa oddelka za varstvo pri delu Janeza Škofiča in ing, Lorenčiča je naš obrat na zadovoljivem mestu. Po poročilih so bile podeljene diplome z značaj iz varstva pri delu delavcem, ki »o uspešno opravili izpit, niso pa imeli v preteklem letu delovne nezgode ter so upoštevali vse ukrepe za varno delo. Maks VVeissenstein. KO Maribor: Več pogovorov z delavci o varstvu Razglasitev meseca varnosti pri delu v podjetju, uvedenega v tem letu, je zelo pohvalna. Vendar mora biti uspeh izkazan v zmanjšanju nezgod pri delu ne le v »mesecu varnosti«, temveč v vsem letu. Poudarili naj bi predvsem dosledno uporabo vseh zaščitnih sredstev, za katera se izdajajo ogromni denarni zneski, da bi se zagotovilo kar najbolj varno delo zaposlenih delavcev Predavanje, katerega sp imeli delavci oddelka za varstvo pri delu Gradis v naši poslovni enoti, je bilo zelo poučno, saj je bilo povedano in s filmom prikazano vse gorje ter posledice, ki jih imajo pri delu Prisotnim je nehote vsililo razmišljanje o vrednosti zdravja v življenju. Menim le da bi s prikazovanjem filma ln komentarjem lahko v bodoče prikazali nastanek nesreče m vzroke — bodisi zaradi pomanjkljive zaščite ali malomarnosti neodgovornih oseb Odgovorni delavci iz varstva pri delu bi morali z direktnim kontaktom z delavci v proizvodnji pred vsakim predavan jem proučiti težave in probleme, ki nastopajo v njihovem delovnem okolju. S tem bi precej pripomogli k razumevanju varstva pri delu. Tomo Zorman, GV Ljubljana: Dobri vtisi s predavanj Zahvala Predavanje, ki smo ga poslušali, je bilo zelo poučno in rad bi, da bi jih še organizirali; mogoče v zimskem času. Tako bi si delavci zapomnili, kaj morajo storiti na svojem delovnem mestu. Moram omeniti, da sq zadnji dve leti delovne obleke zelo površno in pomanjkljivo izdelane — nimajo žepa za meter itd. Čevlje dobivamo enkrat letno, vendar je njihova življenjska doba največ sedem mesecev če so dobro vzdrževani, drugače pa štiri ali pet mesecev. Pri pregledu bi morali včasih tudi reklamirati izdelke, če niso dobri. Direct costing v gradbeništvu Z novimi odnosi v poslovanju podjetja na osnovi ustavnih sprememb in z ustanovitvijo TOZD moramo uvesti v svoje delo tudi določeno sistematiko, ki nam bo razčistila vpogled v delovni proces in omogočala odpravljati napake in povečevati uspehe. „ S preglednejšo sliko poslovanja nastopa že hkrati »na plan« tudi nosilec odgovornosti za morebitne napake in vzroke neuspehov. S tem je omogočeno dvoje: odpravljati napake in izboljševati sistem nagrajevanja, ki še bolj vpliva na rezultate dela. Eden izmed členov nove sistematike dela je uvedba metode gibljivih (neposrednih, variabilnih, direktnih) stroškov, ki je tudi že nam znana pod imenom DIRECT COSTING METODA. Zaradi svoje enostavnosti in razumljivosti — v aproksimativni, vendar zadovoljujoči obliki — je kot nalašč uporabljiva za planiranje in kontrolo dela tudi v gradbeništvu, Bistvo te metode so naslednje ugotovitve: vrednost proizvodnje so stroški in pripadajoč ostanek dohodka, kar lahko izrazimo s formulo VP = S + Ost. D (1) Osnovni element prodajne cene so stroški. Ako pazimo na stroške in jih zreduciramo na najmanjšo možno mero, dosežemo pri isti realizaciji maksimalni poslovnih uspeh. To pa je cilj našega dela. Da pa bomo lahko vodili pregled nad stroški, moramo imeti pregled nad njihovo sestavo. 2e ime samo nakazuje stroškovno strukturo, ki deli stroške po kriteriju zajemanja na direktne stroške in analogno na indirektne stroške. Direktni stroški so neposredno vezani na predmet izdelave: to so materiali, vgrajeni v objekt, in izdelavni osebni dohodki delavcev, ki so objekt zgradili oziroma vdelali material v objekt. Zato jih imenujemo tudi neposredne, gibljive, variabilne stroške. Gibljivi zaradi tega, ker rastejo premosorazmerno z velikostjo objekta ali izdelano količino proizvodov. Indirektni stroški so vsi stroški, ki ne rastejo premosorazmerno z velikostjo objekta ali količine proizvodov. To so vsi režijski stroški poslovnih enot, režijski stroški skupnih služb in amortizacija. Imenujemo jih tudi posredni, stalni, fiksni stroški. To pa je seveda le približno res. (Več o opredeljevanju stroškov bo v nadaljevanju te razprave.) Najbolj problematični so v našem primeru režijski stroški skupnih služb, ki se v določenem znesku gibljejo skoraj premosorazmerno obsegu dela (kar je posledica ključa prispevka z izvršenimi urami in amortizacijo). Vendar se bomo zaenkrat odločili za prvo grobo aproksimacijo in jo v celoti šteli med stalne stroške. Drugi problem okrog direktnih stroškov je opredelitev t. im. »pripravljalnih del«, ki pa normalno vključujejo tudi zaključna dela. »Pripravljalna dela« so lahko zajeta s predračunom pri velikih objektih, kot je npr. avtocesta, kjer dosega vrednost teh del tudi po nekaj milijonov novih dinarjev, ali pa so vkalkulirana s faktorjem kot določen del iz-delavnih oziroma vkalkuliranih osebnih dohodkov. (Način uporabe kalkulacijskega faktorja je tako zastarel in netočen, da predstavlja popoln anahronizem v primeri z novimi načini, kot je DC-metoda.) »Pripravljalna dela« bi morali zajemati na posebnem stroškovnem mestu, kar pa je predmet globljega posega v organizacijo poslovanja. Zaenkrat jih bomo zaradi enostavnosti šteli kot direktne stroške, čeprav do določene mere meglijo realno ceno objekta. Torej: stroški S so vsota gibljivih, variabilnih (Sv) stroškov in stalnih, fiksnih (Sf) stroškov, tj- S = Sv + Sf (2) Ako združimo obrazca 1 in 2, dobimo, da je vrednost proizvodnje vsota variabilnih in fiksnih stroškov ter ostanka dohodka: VP - Sv + Sf + Ost.. D (3) Bistven kazalnik DC metode je ZNESEK POKRITJA, ki predstavlja razliko med vrednostjo proizvodnje in variabilnimi stroški P - VP — Sv (4) Pokritje (P) vsebuje še stalne stroške (Sf) in ostanek dohodka (ost. D). — Stopnja pokritja (SP) nam pove, kolik del vrednosti proizvodnje nam ostane za pokrivanje stalnih stroškov (Sf) in želenega ostanka dohodka. QTD = — --- * 100 .100 (8) m — Zanima nas vprašanje, pri kateri naj-ižji vrednosti proizvodnje so pokriti vsi fiks-i stroški poslovne enote. To najnižjo vred-ost proizvodnje imenujemo prag rentabilno-A (PR) in jo dobimo iz razmerja stalnih ;roškov in stopnje pokritja: Vi ™ « _Sf_ . 100 Prag rentabilnosti (PR) loči v grafičnem prikazu poslovanje, v dobi ustvarjanje vrednosti proizvodnje (VP), na cono izgube in cono »dobička« rentabilnosti poslovanja (glej grafični prikaz). — Zanimiv je še podatek o stopnji poslovne varnosti (SV). Poslovna varnost (V) je razlika med vrednostjo proizvodnje (VP) in pragom rentabilnosti (PR): Stopnja varnosti pa je razmerje med varnostjo poslovanja in vrednostjo proizvodnje — Ako pa stopnjo poslovne varnosti odštejemo od 100 %>, dobimo stopnjo ogroženosti poslovnega uspeha ali na kratko stopnjo rentabilnosti (SL), ki pa je istočasno razmerje med pragom rentabilnosti in vrednostjo proizvodnje SL = —•100 (9) _ To je na kratko vse na vprašanje, kaj iščemo z DC metodo, čeprav s tem možnosti njene uporabe še niso izčrpane. Praktični primer nam bo najbolje pokazal enostavnost uporabe DC metode pri analizi poslovanja (nov. bilanca 1972): Iz zgoraj navedenega lahko vidimo, da je PE (TOZD) uspešnejša le: — če so stroški materiala in izdelavnih OD pri dan ivrednosti proizvodnje čim manjši, t. j. če je stopnja pokritja čim večja, — če je vrednost proizvodnje pri danih fiksnih stroških čim večja, — če je prag rentabilnosti čim manjši, tj. da ja zona rentabilnosti čim večja oziroma zona izgube čim manjša (glej grafični prikaz), — če je »stopnja varnosti poslovanja« čim večja, odnosno stopnja ogroženosti finančnega uspeha čim manjša. Iz celotne razlage vidimo, da so v središču pozornosti DS metode stroški, ki jih lahko planiramo in s to metodo kontroliramo. Osnovno pri tem je spoznanje, da ni mogoče vodstvenemu kadru poslovne enote, še manj pa skupnih služb, neposredno bistveno vplivati na gibanje stroškov. Za dosego zastavljenega cilja je potrebna decentralizacija vodenja, tj. prenos odgovornosti za učinke in stroške na vodje in neposredne delavce stroškovnih mest. — Prvi korak k temu je planiranje po DC-metodi na stroškovnih mestih (sektor, objekt, delavnice), čeprav se moramo pri tem zavedati, da je kvaliteta planiranja tem nižja, čimbolj drobimo naše osnovne planske šte- Gradis, Hotel Slon in Emona pozdravljajo kmečko ohcet St. Element Celje 000 din •/. Jesenice 000 din «/o KO-LJ 000 din •/• 1 Realizacija (VCP) 59.727 100 56.666 100 27.774 100 2 Variabilni stroški 45.744 77 41.804 74 19.642 71 3 Pokritje (1—2) 13.983 23 14.862 26 8.132 29 4 Fiksni stroški 9.746 16 10.397 18 5.132 18 5 Finančni uspeh (3—4) 4.237 7 4.465 8 3.000 11 6 Stopnja pokritja j ~~~ • j — 23 — 26 — 29 7 Prag rent. •100 j 41.650 — 39.683 — 17.515 — 8 Stopnja var. p. | ^ j - 30 — 30 — 87 8 Stopnja org. f_J_ . ioo 'j fin. usp. ( i J 70 70 63 GRAFIČNI PR IR A Z ZA PRAKTIČNO UPORABO ČESTOKRAT UPORABLJAJO SAMO SLEDEČ CPAF/KON CONA IZGUBE ■ '-—CONA RENTA BIL.- FINANČNI VREDNOST • CISTE PROIZVODNJE STALNI STROŠKI Vilke. Za pravilno in točno planiranje po stroškovnih mestih bi bili seveda potrebni vsi izvlečki elementov prodajne cene ob pravilnem kalkuliranju in pa mrežni plani. To pa bo možno, ko bomo imeli vse potrebne pogoje in vpeljano računalniško službo. Planirani, tj. kalkulirani, stroški nam služijo za primerjalno osnovo dejanskim stroškom. Ako hočemo to pravilno delati, moramo imeti izpolnjena dva pogoja: 1. kalkulacije morajo biti uskladene s strukturo DC metode, 2. zajemanje stroškov mora biti uskladeno a kalkulacijami. Ad 1) Problem kalkulacij je v enotnem sistemu, tj. da se direktni stroški ne mešajo z indirektnimi. Pri tem velja pravilo, da moramo omogočiti primerjavo analognih kalku-liranih in dejanskih stroškov. Ne moremo npr. primerjati pripravljalnih del, ki so v kalkulacijah zajeta s faktorjem, z direktnimi stroški materialnega in finančnega knjigovodstva, ker so primerljivi le končni zneski. Ti pa so običajno netočni. Na vprašanje, zakaj so netočni. kjer so razlike, odgovora ne vemo, biti pa odgovor mora. Prav tako je težko najti odgovor zaradi razlike v pripravljalnih delih s predračunom pri velikih delih: kartice porabljenih materialov npr, vsebujejo potrošen material tako za objekt kot za prioravlialna dela. Če nastopajo razlike, ne vemo, ali so kalkulacije uporabile premajhne (prevelike) normative pri pripravljalnih delih ali na objektih. Potrebno je ločiti pripravljalna dela od objekta — da bo analiza možna in to v knjigovodstvu Z dodatnimi kontnimi številkami. Poseben problem so vkalkulirani stroški montaže in demontaže strojev ter njihovega prevoza. Običajno je v=e to vkalkulirano S faktorjem in praktično je s tem onemogočena tehnična analiza in primerjava predvidenih premnogih nejasnosti v tehničnih analizah in in dejanskih stroškov. Faktor je povzročitelj pokalkulaciiah, ker vemo. da redkokdaj pri kakšnem objektu odgovarja dejanskim stro-tudi premajhen, vedno pa onemogoča jasen škom: ali je (običajno) prevelik, marsikdaj pa pregled. Ad 2) Kakor je bilo že omenjeno v prvem pegoju smiselnega evidentiranja stroškov, da se direktni stroški ne mešajo z indirektnimi) je tudi osnovna naloga knjigovodstva, da postavi vsak nastali strošek na pravo mesto, tj. da ga pravilno opredeli v ustrezen konto. Teoretično bi moral vsak račun in vsaka ON> ko pride na PE, najprej na stroškovno mesto v likvidaturo, vendar ne samo v podpis sektorskemu vodji, da je delo izvršeno, temveč tudi, kako je kalkuiirano. S tem bi tehnični kader pomagal knjigovodskemu pri opredeljevanju likvidiranega računa na posamezne konte. To velja predvsem za razne režijske stroške. Iz dosedanje prakse vemo, da je ravno pravilno kontiranje najtrši oreh za finančnega in materialnega knjigovodjo in da so zbrani podatki tako od poslovnih enot, kakor tudi od skupnih služb zelo pisani in med seboj neprimerljivi, marsikdaj absurdni. Analiziranje takih podatkov pa je nesmiselno zapravljanje časa. Osnovna zahteva eri pravilnem delu ni samo poznavanje tehnološkega procesa in poznavanje kalkulacij od strani gosp o-darsko-finančne službe, temveč je ori količkaj kvalitetnem delu nujno sodelovanje med tehničnim in finančnim kadrom PE. Praktično so si v vsakdanjem dosedanjem delu delavci v teh dveh službah tujci in ne govorijo skupnega jezika. Za kvalitetno delo pa je tako sodelovanje nujnost. V nadaljnem razglabljanju bomo obravnavali kontni plan podjetja. Analitsko planska služba: Vasle ing. Branko Ta naš tok življenja je postal danes tako hiter, da ga že težko dohitevamo. Služba, družina, za kaj drugega pa ni več časa. Še pred leti smo našli tu in tam nekaj uric na dan, da smo sedli s prijatelji in malo poklepetali. Za to je danes le redkokdaj čas. Vsak dan hitimo že navsezgodaj v službo, popoldne spet domov in dneva skoraj ni več. Tako letijo meseci, leta in kar naenkrat smo stari. Takrat pomislimo: Na. pa ga je konec, tega našega življenja. Med vsem tem časom pa se pravzaprav nismo velikokrat spomnili, da ni vse večno, tudi naše življenje ne, in da ga čuvajmo, dokler ga lahko, našega in tujega. Časopisi so danes polni vesti o nesrečah, lažjih aii smrtnih, pa kar priznajmo, da nas to ne gane preveč. Včasih smo prebrali in premlevali nesreče še v pogovoru in mogoče tudi pomislili, da se vse to lahko zgodi tudi nam danes pa le pogledamo, :e je med ponesrečenimi kakšen naš manee ali pa nas še to ne zanima. Tako ostane vse dotiej. dokler ne tdari nesreča čisto zraven nas. Takrat začutimo, da le nismo drugačni 'd drugih, da tudi nas lahko priza-tene. Tako je bilo v našem podjetju >red prvomajskimi prazniki. 25. apri-a se je zgodila v Bohovi nesreča in ‘isti dan ter še nekateri potem smo ;pet lahko priznali da vendar: imamo srce, saj nas je nesreča hudo prizadela Tisti dan nikomur m" bilo več do dela: vsak je mislil na tovariše, s katerimi je mogoče že delal »kupaj. takrat pa so iih poškodovane rdpeljevali z gradbišča Spomnili so re trenutkov, ko so skupaj gradili la ril oni objekt, ko so marsikatero popoldne presedeli skupaj ob kartah ali ga kako drugače preživeli. Vsi smo premišljevali: »Kaj je hi-'°7 Kdo je kriv7«: Pa to takrat že ni bilo več važno. Tudi če hi imeli krivca, ta ne bi mogel obuditi enega življenja in drugih rešiti bolečin in strahu Marsikomu smo takrat delali krivico, polihem obtoževali tega ali snega, dokler m' bilo čisto gotovo, da so vsi poškodovani, ki so bili y lolnišnici. zunaj življenjske nevarnosti in da bodo lahko kmalu med nami. Takrat smo si odahnili in sedaj že oočas: na vse pozabljamo. Naši »srečknviči« so danes doma, nekateri °a že celo na delu in tisti spomin 'ta samo nesrečo je že prešel. Obiskali smo jih tako brez slabega ob--utka. da bezamo v nekaj, kar bi 'zsa*! raje pustil nekje v zadnjem kotičku spomina. Prav res je vse to že orecej za njimi in tako so nam lahko mirno pripovedovali o tistem hudem dnevu. MIRKO HOJNIK, vodja gradbišča Bohova: Spominjam se tistega večera pred nesrečo. Bilo je slabo vreme, vendar so bili ljudje prav posebno, veseli. Pogovarjali so se o tem, kako bo drugi dan hala pokrita in bo torej končana do roka. Takoj po nesreči drugi dan sem se spomnil te veselosti, obenem pa gledal, kako so te plošče, ki bi morale kronati njihovo delo ležale na nekaterih naših delavcih Takrat, ko se je nesreča zgodila, nas je bilo nekaj na strehi Polagali smo plošče in ko bi morali položiti predzadnjo ploščo v Prvi ladji, se je zgodilo. Odklopili so obešalno sponko s plošče in dvignila se je že dva do tri metre Na strehi sem bil z delovodjem Rihtarjem in takrat je počilo. Skočil sem na rob in pogledal dol. še prej pa sem videl, kako se je zrušilo. Bilo je strašno. Ljudje so ležali razmetani med betonskimi elementi, nekateri pa pokriti z njimi. Tistega, kar sem takrat videl, ne bi rad še enkrat. Potem smo po-klicali reševalno pomoč in moram reči, da je prišla zelo hitro. JANEZ RIHTAR, delovodja na Bohovi: Takrat, ko se je zgodila nesreča, sem stal na strehi in se pogovarjal s tehnikom, kaj je treba tisti dan še narediti. Ko sva se pogovarjala. sva stala na tistem polju, ki se je malo nato porušilo. Med pogovorom sva stopila z ene plošče na drugo in v tistem času sem videl, kako se je začelo poleg mene vse pogrezati Zaropotalo je in s tehnikom sva takoj skočila na rob konstrukcije. Spodaj sem videl ljudi med betonom, klicali so na pomoč in bilo je grozno. Pravzaprav se potem sploh ne spomnim več. kako sem prišel s strehe dol. niti ne vem, kako je prišel dol tehnik. Oba sva se znašla naenkrat pri telefonu in klicala po pomoč v bolnišnico. Ljudje na delovišču so medtem že začeli reševati izpod ruševin ponesrečence. Prvi hip sem mislil, da sta samo dva ali celo eden, kasneje pa smo videli, da jih je več. No. potem je bilo reševanje hitro končano. V nekaj minutah je bilo vse urejeno. Drugi dan smo nadaljevati z delom. Začeli sm.o odstranjevati porušene stvari. Takrat je nastal majhen problem. Težko je bilo pridobiti kakšnega človeka, da bi pomagal pri odstranjevanju. Tako sva z delovodjo Mernikom skoraj sama odstranila vse tiste ruševine; za to delo res nisva mogla dobiti drugih ljudi. Med tem časom je nastala na gradbišču skoraj panika, ljudje so bili zbegani Saj so tudi imeli vzrok za to. Take nesreče se ne dogajajo vsak dan in človeka pretrese. Ko smo bili na obisku na Bohovi, je bil tisti dan tam na obisku tudi ŠTEFAN VLAH. erlen iz med ponesrečencev ki je trenutno bil še »na bolovanju« Kar težko ga je bilo pripravili. da bi kai več pripovedoval o tistem dnevu. Preveč mu je še v spominu Ker pa smo bili Gradisovci, je pripovedoval: »Pravzaprav se ne spominjam dosti Vem samo to. da sem slišal pok in že sem letel ven. Takrat nisem delal na strehi, ampak spodaj. Ko se ie začelo rušiti, sem brez misli planil stran in med begom sem padel med cevi. ki so ležale tam na delovišču. Te cevi so me menda tudi rešile, da me nosilec ni popolnoma pomendral. Tako sem imel zlomljena samo rebra in ključno kost Ostal sem pri zavesti in spominjam se. da sem klical rta pomoč. Kako glasno, na ne vem. Tudi ne vem če me je kdo slišal. Potem sem izgubil tudi tisto malo .moči, ki je bila potrebna za klice in omagal sem Pa vendar mislim, da nisem dolgo časa ležal. Kmalu sme slišal, ko je nekdo rekel .Še tu je eden.’ Potem so vzdignili ploščo z mene in me pobrali. Odpeljali so me v Maribor v bolnišnico in tam sem bil štirinajst dni. Sedaj sem doma, pri družini, ki se je med tem časom že pomirila; takoj po nesreči je bilo pa vse narobe. Takrat, ko so me odpeljali v bolnišnico, so poslali domov 1 : že dela. Tudi njega smo našli na gradbišču v Bohovi in takole nam pripovedoval: »Tik pred nesrečo sem montiral strešne elemente. Tako sem ravno zmontiral en element in se zravnal, tedaj pa se je vse zrušilo. Skupaj z ruševinami sem padel dol in prvi treuntek, je bilo precej hudo. Poškodoval sem se po hrbtu in po nogi. Imel sem pa srečo, da name ni padel kakšen element. Tako sem jo kar poceni odnesel in sem bil le pet dni v bolnišnici. Ves padec in tisto reševanje potem se mi je kar izgubilo iz spomina, najbrž sem bil malo v nezavesti. Vem le, da je pomoč hitro prišla. Doma je bilo po nesreči precej hudo. Imam dve hčerki, ki sta zelo navezani name in bili sta strašno žalostni. Prva že hodi v šolo, druga pa še ne. Počasi sta se pa navadili in spoznali, da ni nič hudega. Bil sem štirinajst dni »v bolniški«. Sedaj pa že delam. Prvi dan, ko sem prišel na delo. sem se malo slabo počutil, pred očmi sem imel neprestano moj padec in potem vse ostalo. Sedaj je že v redu, vendar se nesreče večkrat spomnim. INIIII Janez Rihtar brzojav, žena pa je bila v tistem času tudi v bolnišnici. Doma so bili sami otroci in seveda so bili vsi zbegani. JOŽE KOSI je eden tistih ponesrečencev, ki mu ni bilo hudega, in Štefan Rodež STEFAN RODEŽ že dela, pa vendar kar ne more pozabiti nesreče: Takrat smo bili štirje na odru in pod kadunjami smo zapirali odprtine. Kar naenkrat sem zaslišal, kako se nekaj ruši in po levi strani me je že udarila ena kadunja. Kljub udarcu sem ostal na odru. Po nesreči sem še nekaj časa hodil na slikanje, vendar ni bilo nič zlomljenega in po štirinajstih dneh bolniške sem prišel zopet delat. Tisti dan, ko se je zgodila nesreča, sem prišel domov in vsi so bili presenečeni. Vedeli so, da se je moralo nekaj zgoditi, jaz pa sem samo ukazal, naj hitro prižgejo televizor in takrat sem jim pokazal nesrečo. Na vrhu na kadunjah je bil takrat tudi JANKO MEZNARIČ. Skupaj s Kosijem sta stala pri prevzemu ka-dunj z žerjava, odpenjala kadunje in jih polagala na kraj montaže: »Ravno sem gledal proti delovodji Merniku, ko sem videl da se pomika navzgor. Takrat se mi je tako zazdelo, v resnici pa sem se jaz pogrezal. Padel sem dol in potem se ne spomnim ničesar več. Pravzaprav sem bil tisti trenutek, ko sem padel, pri zavesti in se spomnim, da sem takrat še vstal in prehodil kakšnih deset Ivan Furjan Ferdo Habjanič Štefan Vlah metrov, potem me je pa zmanjkalo. Odpeljali so me v bolnišnico in tam sem dobil transfuzijo. Takrat sem se tudi zbudil. Po petih dneh me je prišla iskat v bolnišnico žena in odšel sem domov. Sedaj mislim, da sem že precej zdrav, težave imam le z glavo — ne smem nikamor, kjer bi bilo sonce, ker dobim strašen glavobol. Upam, da bo do dela vse v redu, saj ne vem, kako bom delal, če bom imel take težave. FRANJO VERSlC je tudi še doma: »Takrat sem bil na strehi blizu Habjaniča. Nalagali smo železo in vezali položene plošče. Z vsem tistim smo zleteli dol. Vse je bilo končano v nekaj sekundah in tudi jaz sem bil potem le še nekaj treuntkov pri zavesti. Potem se ne spominjam nič več. Polomil sem si hrbtenico. V bolnišnici sem bil štirinajst dni, nato pa me je Gradisov avto pripeljal domov, saj bi z avtobusom težko prišel sam, pa še postaja je oddaljena kakšnih pet kilometrov od mojega doma. Upam, da se bodo moja rebra kmalu pozdravila in bom prišel v službo. Sedaj pa moram biti še doma. Kar nerodno je že, ko se prekladam iz hiše na dvorišče, z dvorišča nazaj v hišo, nikjer pa ne morem biti dolgo. 15. junija bom šel na kontrolo in če bo vse v redu, mi bodo takrat sneli mavec s hrbtenice. Trenutno še čutim bolečine.« Najbolj se je poškodoval FERDO HABJANIČ in iz bolnišnice je prišel komaj pred nekaj dnevi: Montirali smo kadunje, naenkrat pa se je začelo vse razsipavati in iskriti. Bil sem pri montaži. Dobil sem tak občutek, kot da smo na morju. Kako sem letel dol, se ne spomnim, obležal sem na hrbtu. Takrat sem bil še pri zavesti in tisti, ki so reševali nas ponesrečene, so mislili, da sem jo dobro odnesel, zato so me tudi odpeljali v bolnišnico med zadnjimi. Zlomil pa sem si hrbtenico in medenico. Poleg te poškodbe se mi je v bolnišnici pridružila še nespečnost. Od nesreče dalje ne morem spati, pomagajo mi lahko le s tabletami ali injekcijami. Mogoče bo sedaj bolje, ker sem doma. Kar se dela tiče, pa sedaj mislim, da ne bi šel na tako mesto, kot sem bil ob nesreči. Se vedno imam slab občutek, mogoče tudi strah. Ob tej priliki bi tudi rad povedal, da si želim, da podjetje ne bi na nas pozabilo, če bo po okrevanju z nami drugače, če ne bomo sposobni za delo, kot smo bili prej. Janko Meznarič Gradisov vestnik •Gradisov vestnik« Izdaja delavski svet podjetja Gradis. Ureja ga uredniški odbor. Odgovorni urednik Lojze Cepuš. Tiska tiskarna »To neta Tomšiča« v Ljubljani — Izliaj* mesečno Franjo Veršič Zadnjega ponesrečenca smo našli v samskem domu v Mariboru. Prišel je ravno z dela. IVAN FURJAN nam je o nesreči dejal naslednje: »Ko sem priletel dol, me je nekaj sunilo od strani v pas. Nesreče in predvsem tistih trenutkov pred njo se dobro spominjam. Z Veršičem sva tisti dan prišla na pomoč dvema že-lezokrivcema, ki sta tam že delala. Tik pred nesrečno sem se pogovarjal z delovodjem Mernikom, bila sva si oddaljena tako za en meter. Eden od naju je rekel, da je še vedno grdo vreme, kadar smo montirali. Takrat pa sem že čutil, kako letim in padel sem na nekoga. Pogledal sem okoli in videl pred seboj Ver-šiča, kako je lezel po vseh štirih ven, jaz pa sem začel lesti za njim. Skupaj z Veršičem so me odpeljali v bolnišnico, kjer so z menoj vred najprej mislili, da imam zlomljena rebra, vendar k sreči ni bilo nič strtega in isti dan sem že lahko odšel iz bolnišnice. Udarec pa je bil precej hud in še danes se ne počutim tako. kot bi se moral zdrav človek. Včasih bruham. Moram povedati, da me je smrt pri Gradisu že drugič lovila. Enkrat prej se je pri gradnji skladišča Koloniale tik za mojimi petami udrla stena. Tako so nam pripovedovali ponesrečenci Bilo je hudo in nič še ni gotovega, kakšen bo končni rezultat njihovega zdravljenja. Upajmo, da bo vse v redu, tako kot to kaže, obenem pa obljubljamo, da na nesrečo ne bomo pozabili in tudi na njih ne. N. G. Hud davek površnosti Podatki zveznega sekretariata za delo kažejo, da še vedno plačujemo hud davek za površnost in neznanje: lani se je pri delu oziroma na delovnih mestih poškodovalo "V* 107 delavcev, življenje pa je izgubilo 632 delavcev. Poleg človeških žrtev, izgubljenega zdravja in poklicnih obolenj povzročajo poškodbe pri delu našemu gospodarstvu veliko materialno izgubo. Samo neposredni izdatki, predvsem odškodnin za bolezenski dopust ter odškodnine in invalidnine presegajo letno 500 milijonov dinarjev. Analiza vzrokov poškodb na delovnih mestih opozarja, da se dve tretjini poškodb zgodi zaradi malomarnosti, nepoučenosti in neobveščenosti delavcev. S prehodom v letošnjo gradbeno sezono si posebno prizadevamo v okviru stabilizacijskih ukrepov zmanjšati število nezgod, kar je naloga vseh zaposlenih. Učimo se nemški 48. L c k t i o in Wir lerncn deutsch. Bas FUTUR (die Zukunft — prihodnji čas) Bas Futur ist eine zusammengesetzf e Zeit uud wir bileen es mit dem Prasens des Hilfszeitvvortes W e r d e n und dem Infinitiv des Hauptzeitvvortes. Ber Infinitiv steht am Ende des Satzes. Ich werde gehen du wirst gehen er wird gehen wir vverden sein ihr vverdet sein sie vverden sein wir vverden gehen ihr werdet gehen sie vverden gehen ich vverde haben du wirst haben er wird haben ich werde sein (jaz bom) du vvirst sein er wird sein ich vverde werden (bom postal) du wirst werden er vvird vverden usw Prasens: Wir machen eine Seercise Futur: Wir werden eine Seereise machen. Einige Beispiele: Ihr vverdet mit dem Autobus und mit dem Schiff fahren. Sie wird mit ihren Eltern ans Meer gehen. Er wird zu Haus bhtlben, aber seine Schwester wird nach Beutschland fahren. Ich werde ein neues Radio kaufen, aber das alte Radio werde ich verkaufen. Wo ist mein Buch? Hans wird es sicher haben. Wo ist Rudolf? Bas weiss ich nicht, er wird gewiss bei seinen Freunden sein. Hier ist ein Brief ftir dich, er wird von mciner Schwester Anna sein. Bie Reise ist teuer, sie lohnt sich nicht (se ne izplača) Wir vverden sehen. Ihr werdet es nie erfahren. Bu wirst es nicht glauben. Bas Futur der Modalverben: Ich werde viel studieren miissen. Sie werden nicht rechtzeitig kommen konnen. Bas Kind wird die Suppe nicht essen mogen. Wir werden heute zum Tanz gehen wollen. Ihr werdet eine schone Reise machen diirfen. Bu wirst mit uns gehen sollen. Prihodnji čas v zvezi z glagoli načina (Modalni glagoli), ima vedno oba nedoločnika na koncu stavka! (wird... gehen miissen) Bil-den Sie das Futur in folgenden Satzen: Ich___meinem Freund schreiben Sie ... den Brief in drei Tagen bekommen. ■ • Er___sich. mit seiner Fran unterhalten. du ... ins Ausland fahren. vvir ... ein neues Haus kaufen. Ihr ... eine Seereise machen. Sie ... zu Hause bleiben miissen. Sie . . nicht ins Kino gehen konnen. Setzen Sie nachstehende Satze ins Futur: Im Ilerbst beginnt die Schule. Ich besuche eine Abendschule und leme deutsch. .leden Tag gehe ich zur Schule und erlerne etwas Neues. Ich fahre mit dem Autobus und komme daher rechtzeitig zum llnterricht. Ber Lehrer kommt auch und der Unlerricht beginnt. Ich hore aufmerksam den Vertragen zu. Ich stelle Fragen und gebe Ant-vvorten. Ber llnterricht mauert zwei Stun-den, dann fahre ich wieder nach Hause. Er darf mit uns gehen. Sie mag den Wein nicht trinken. Wir vvollcn den Wein auch nicht trinken. Er will nicht mit uns gehen. Sie will mit dem Lehrer sprechen. Er kann ihr das nicht erklaren. Bie Schiller miissen Geld bringen. Ber Herr muss in Miinchen um-steigen. Er kann dort einen Autobus nehmen. VVie kann ich dir das erklaren? Bas darfst du ihm nicht sagen. Er mag davon nichts horen. Bilden Sie Satze im Futur: Ich, die Tiir, iiffnen. — Er, nach Haus, gehen, miissen. — Ber Bauer das Feld, bebauen.. der Friihling, im. — Wir, der Urlaub, das Meer* gehen, auf, an. — Wir, dort, der ganze Monat, bleiben. — Er, dtp Fahrkarte, kaufen. — Bie Reise, drei Wochen, dauern. — Er, ge-wiss, der Koffer, vergessen. — iSie, die Gabel, neben, der Teller, legen. — Die Kinder, die Tante, zu, gehen. — Wir, die Wohnung, bekommen, im. der Friihling. — VVas, lesen, lieber, die Zeitung, das Buch oder. — Er, diirfen. dieses, nicht lesen, das Buch. — Sie, mogen, Bier, nicht, trinken. — Die Kinder, konnen, nicht, noch, lesen, schreiben, und. — Die Schiller, miissen, die Aufgabe, schreiben. Konjugieren Sie im Prasens Praterit, Perfekt und Futur! z. B. Ich bin miide. ich war miide, ich bin miide gewesen, ich \verde miide sein. Du bist hungrig. er ist arm. sie ist troh. wir sind ungliick-lich. ihr seid zufrieden. sie sind krank. Ich habe kein Geld. du hast keine Lust. er hat grossen Hunger. wir haben Urlaub. ihr habt Zahiischmerzen. sie haben Fieber. ich vverde blass. du vvirst miide. er vvird gesund. vvir vverden lustig. ihr vverdet immer alter. sie vverden jetzt fleissiger. VVorter — besede Zusammengesetzte Zeit — sestavljeni čas s Hilfszeitvvort — pomožni glagol e Seereise — potovanje po morju Hunger haben — biti lačen erfahren (u, a) — izvedeti Zahnschmerzen — zobobol s Modalverbum — modalni glagol ali glagol načina (miissen. konnen, vvollen. diirfen, mogen, sollen) (morati, moči, hoteti, smeti, marati, naj pride — er soli kommen) rechtzeitig — pravočasno s Fieber — vročina, mrzlica sich unterhalten (ie, a) — zabavati se s Ausland — inozemstvo blass vverden — postati bled e Abendschule — večerna šola erlernen — naučiti se zuhiiren — poslušati aufmerksam — pazljiv Fragen stellen — staviti vprašanja erklaren — pojasniti davon nichts horen — o tem ničesar slišati s Feld bebauen — polje obdelovati e Fahrkarte,— vozovnica , arm — reven froh — vesel ich habe keine Lust — nimam veselja, nimam volje do polovico Začetek del na podvozu čez železniško progo — Sredi junija bodo začeli montirati most — Nadvoz bo dolg »le« 120 metrov — Podpora bo stala med tiri Gradnja mostu v Litiji kar dobro napreduje. Po izdelavi vseh podpor so delavci TOZD Ljubljana začeli z montiranjem.podolžnih nosilcev,' katerih teža je 41,6 tene. Zmontirali so-že 14 od 28 nosilcev, kolikor jih bo na vsem mostu. Kako je sedaj z deli na mostu, smo povprašali ing. Pergarja. Do konca maja bomo zmontirali vse nosilce, tako da jih bomo lahko začeli že prednapenjati. Po zaključku teh del pa sledi še montaža, s katero bomo začeli sredi junija. In kdaj boste začeli z deli na nadvozu? Priprave za začetek del so v polnem teku. Soglasje od železnice smo že dobili, tudi načrti so že gotovi, tako da bomo začeli že konec meseca z deli na tem objektu. Ker je nadvoz tik pred začetkom del, nam povejte še nekaj o njem. Nadvoz nad železniško progo bo nekoliko krajši,od mostu, saj bo dolg »le« 120 m. Tudi nekaj ožji bo. saj bo širina vozišča 6 m. na vsaki strani pa še hodnik po 1.60 m. Konstrukcija bo armiranobetonska s štirimi polji po 30 m Vsako polje ima 5 podolžnih nosilcev Omeniti še velja, da bo ena vmesna podpora stala med tiri. kar bo pri izdelavi treba upoštevati in kar najbolje zavarovati gradbišče. Za razliko od mostu pa bo nadvoz tudi v precejšnjem vzponu, in to kar 8 „ Vsekakor bo izgradnja mostu kot nadvoza velika pridobitev za občane Litije in nekaj tovarn, ki so na drugi strani železniške proge Ljubljana—Zagreb. Zaradi obremenjenosti te proge pride posebno ob konicah do velikih zastojev. Predvsem delavci litijske predilnice morajo dobro poznati vozni redj saj so precej odvisni od njega. Na to kaže tud: dejstvo, da v vsaki številki tovarniškega glasila objavijo, kako napredujejo dela na mostu. Novo izven-nivojsko križišče bo tudi bolj varno saj ne bo plezanja prek zapornic, k: se je nekajkrat že nesrečno končale mk I I I Začenjamo objavljati nekatere nove zakona in druge predpise, ki bi jih morai poznati vsak samoupravljavec — Gre za nove oblike organiziranega združenega dela V današnji številki bomo začeli objavljati nove zakone in predpise, ki govore o temeljnih organizacijah združenega dela in položaju delavca v njih. Predpisov bo vsaj sedaj na začetku, ko se temeljne organizacije združenega dela komaj konstituirajo, verjetno dosti in če jih ne bomo spremljali redno, bomo težko uresničevali novosti, ki jih prinašajo nove oblike organiziranega združenega dela. V Uradnem listu SFRJ, št: .22/73, so objavljeni novi zakoni z veljavnostjo od 27. aprila t. L, ki so nadomestili naslednje zakone. Temeljni zakon o podjetjih so zamenjali trije zakoni. 1 Zakon o konstituiranju organizacij združenega dela in njihovem vpisu v sodni register 2. Zakon o firmi in imenu organizacij združenega dela. S tem zakonom so prenehali veljati drugi in tretji odstavek 36 a čle- na. 120. člen. členi 169 do 181 in 183. člen temeljnega zakona o podjetjih. 3, Zakon o reševanju sporov iz medsebojnih poslovnih odnosov organizacij združenega dela pred stalnimi razsodišči. S tem zakonom sta prenehala veljati 206. in 207. člen zakona o podjetjih Zakon o sredstvih delovnih organizacij sta nadomestila dva nova zakona: 1. Zakon o prometu družbeni! sredstev temeljnih organizacij združenega dela 2. Zakon o vlaganju sredstev tu- jih oseb v domače organizacije združenega dela. , w S tem zakonom je prenehal veljat 57. do 74. člen zakona o sredstvih delovnih organizacij. Zakon o delovnih razmerjih je deloma prenehal veljatp z zakonom c medsebojnih razmerjih delavcev \ združenem delu. Določbe temeljnega zakona o delovnih razmerjih, s katerimi so urejena razmerja, katerih ureditev p< ustavnih amandmajih ne spada meč pravice in dolžnosti federacije, ostanejo v veljavi do dne. ki ga določa republiški oziroma pokrajinski zakon, najdalj pa do 31. decembra 1973. Kaj pravi Rudi Malašič iz mariborskih kovinskih obratov — Mladi se premalo udejstvujejo v organih samoupravljanja — Krivi so si precej sami V; kovinskih obratih v Mariboru je veliko mladih in zato smo prav med njimi našli sogovornika Rudija Ma-lašiča, ki smo ga pripravili, da . nam je povedal nekaj besed o problemih in težavah v njegovem kolektivu. — Pa začnimo kar pri težavah, s katerimi se otepajo tvoji sodelavci. Katera je največja? — V našem kolektivu je veliko mladih in med njimi je dosti takih, ki se na delo vsak dan vozijo. Nekateri imajo tudi že družine in ponavadi z družino pride tudi problem stanovanja. Mladim je v tem oziru težje kot starejšim, saj, v podjetju stanovanja ne dobi, sam pa je tudi premalo časa zaposlen, da bi si lahko v tistem čaisu prihranil dovolj denarja za stanovanje. — Imaš tudi ti težave s stanovanjem? — Zaenkrat ne, saj stanujem v samskem domu. Kako bo pa potem pa ne vem. — Si že dolgo v Gradisu? — Tukaj sem cd leta 1965. V podjetju sena se tudi izučil za ključavničarja. — V teh osmih letih si še ka: dobro spoznal podjetje. Kaj te met pri nas? — Nič prav posebnega. Mogoče 1< to, da je mladih premalo v samoupravnih organih. — Kaj misliš, kje je vzrok za to' — Del vzroka je tudi med nam mladimi samimi. Premalo se zanimamo za še kaj drugega kot samr delo. Pri uveljavljanju bi nam p* tudi starejši lahko pomagali. Z letne konference interesne skupnosti za izobraževanje gradbenih dei avcev Slovenije Kaj pomeni P Pred ustanovitvijo posebne izobraževalne skupnosti za gradbeništvo — Večja povezava med šolstvom in gradbenimi delovnimi organizacijami Te dni je imela interesna skupnost gradbenih delavcev Slovenije svojo redno letno konferenco. Podala je obračun svojega dela, predvsem pa so se pogovarjali o ustanovitvi posebne izobraževalne skupnosti za gradbeništvo Slovenije. 'Vse dosedanje pripVave ža ustanovitev posebne izobraževalne skupnosti je zelo'dobrd opravila ' posebna delovna skupina, Med drugim je bil pripravljen tudi osnutek statuta in samoupravnega sporazuma. O tem se bo v naslednjih dneh začela široka razprava v skoraj 200 delovnih organizacijah gradbeništva in industrije gradbenega materiala. Javno razpravo bo vodil sindikat. Posebna izobraževalna skupnost bo prevzela financiranje vseh gradbenih šol, tako Strokovnih kot, srednjih in visokih. Odkod bodo prihajala sredstva? Ta so že z zakonom določena. Od bruto osebnega dohodka delovne organizacije se je sedaj odvajalo 3,44 % za republiško izobraževalno skupnost. Po podatkih RIS znaša to v 1971. letu 53,455.226 din, v letu 1972 pa 3,44 %>, to je 64,686.929 din. RIS bi torej odstopil PIS (posebna Izobraževalna skupnost) 1,56 odstotka, kar znaša skupno 29,270.020 din. Razlika do 3,44 %> pa bi ostajala v republiški izobraževalni skupnosti. Drugi vir sredstev bi prišel iz delovnih organizacij. To so dodatna namenska sredstva za izobraževalno skupnost. Ta vir seveda ne bo stalno enak. Za začetek je osnovni delež 0,5 %> od bruto OD TOZD, oziroma delovnih organizacij, vključenih v KIG. Tretji vir, ki pa je še manj zanesljiv, so razne dotacije in podobno. V posebno izobraževalno skupnost bodo vključene vse projektivne organizacije (39), gradbena podjetja (51), vodno gospodarstvo (10), komunalna podjetja (3) podjetja za montažo (8), obrtna gradbena podjetja (4), industrija gradbenega materiala (32), cestni promet (7), poslovna združenja (5) in znanstvene ustanove (6). Posebna izobraževalna skupnost za gradbeništvo SRS bo opravljala predvsem naslednje naloge: — osnovno izobraževanje zaposlenih, — usposabljanje in izpopolnjevanje zaposlenih, — srednješolsko izobraževanje, — visokošolsko izobraževanje (na vseh stopnjah), — znanstveno delo kot sestavni del pouka na visokošolskih ustanovah, — znanstveno, strokovno-pedago-ško delo in prosvetno-pedagoška služba, ki neposredno vpliva na razvoj srednje in visokošolsko izobraževanje ter usposabljanje zaposlenih, — razvoj materialne osnove učenčevega, dijaškega in študentskega standarda (štipendiranje, nagrajevanje učencev, dejavnost dijaških in študentskih domov), — razvoj: materialne osnove srednjega in visokošolskega izobraževanja (investicije), : — druge • dejavnosti; značiliie ža --napredek, izobraževanja v .korist, te-v meljnih organizacij združenega dela. Posebna izobraževalna skupnost bo samoupravna-organizacija in pravna oseba. Vrhovni organ bo skupščina, ki bo štela 70 članov, od ‘teh bo 80 °/o predstavnikov iz delovnih organizacij, 20 °/n pa iz zavoda in drugih ustanov. Z ustanovitvijo posebne izobraževalne skupnosti si v gradbeništvu obetamo več enotnega izobraževanja, predvsem pa še večjega sodelovanja med visokošolskimi zavodi (F.AGG), višjimi in srednjimi šolami ter poklicnimi gradbenimi šolami v Ljubljani, Mariboru in Celju. Omogočeno bo tudi tesnejše sodelovanje med zveznim instruktorskim centrom ter domovi poklicne in gradbene srednje šole v Ljubljani. Prepričani smo, da se bo naše delo na področju izobraževanja še vnaprej razvijalo in dopolnjevalo. Poslovnost na prvo mesto Gradbeništvo in ekonomska politika 1973 Gradbeništvo je v prvih dveh mesecih 1973 v primerjavi z istim obdobjem lani povečalo vrednostni obseg proizvodnje za okoli 17 °/o. Organizacije združenega dela v gradbeništvu so že prevzele pogodbenih obveznosti za 60 “/o svojih zmogljivosti, različno po posameznih območjih. Pričakovati je, da bodo vse razpoložljive zmogljivosti angažirane v naslednjem obdobju. Trenutno so najslabše zasedene zmogljivosti na ljubljanskem območju, najbolje pa na Dolenjskem in v Pomurju. Med prevzetimi obveznostmi so tudi pogodbena gradbena dela, ki se bodo izvajala tudi še v letu 1974. Struktura gradenj se v letošnjem letu spreminja, ker se zmanjšujejo investicije v industrijo, turizem in gostinstvo ter trgovino. Isti obseg izgradnje na lanskoletni ravni ostaja pri infrastrukturnih objektih. Polna angažiranost ostaja le pri izgradnji hitre ceste Maribor —Levec. Na področju stanovanjske graditve je še težko opredeliti njen obseg v letošnjem letu. Tudi v letošnje leto se prenašajo nerešeni problemi, ki so bili prisotni v lanskem letu. V gradbeni sezoni bo predvidoma primanjkovalo cementa, betonskega železa, raznih vrst opeke, instalacijske opreme in materiala itd. Kritična, je zagotovitev rezervnih delov in potrebnih deviz za iztrošeni) mehanizacijo, kakpr tudi nabava nove gradbene .mehanizacije ter opreme. Zaradi.velike fluktuacije postaja pomanjkanje delavcev, tako kvalificiranih kot drugih delavcev, vedno bolj pereč, kar je možno. ublažiti tudi s povečanjem osebnih dohodkov v gradbeništvu in z dopolnitvami družbenega dogovora, ki,naj bi za vso državo primerno uskladil, kriterije za osebne prejemke in druge izdatke za delavce. Na daljši rok pa bo seveda mogoče uspešneje, odpravljati pomanjkanje delavcev le s hitrejšo mehaniacijo gradbeništva ter. z industrializacijo gradenj. , - - - Gradbene organizacije združenega dela predvidevajo, da lahko po dosedanjih izkušnjah na inozemskih tržiščih dosežejo večje uspehe predvsem z večjo koordinacijo, sodelovanjem, sporazumevanjem pri prevzemahju gradbenih del tako, da izključijo medsebojno koriku-pri cenah in 'pogojiti, kakršne so že lani dosegli na posameznih tržiščih. V LR Poljski se odpira letos povsem novo zanimivo tržiščfe, ki daje možnost za novo afirmacijo našega gradbeništva. Zaradi takšne usmeritve bo predvidena dosežena prekoračitev vrednosti gradbenih del v tujini: 1 Organizacije združenega dela v gradbeništvu se aktivno vključujejo v. stabilizacijo, tako npr. z boljšo organizacijo, racionalizacijo tehnologije, varčevanjem na vseh področjih, izvajanjem ustavnih dopolnil in ustanavljanjem temeljnih organizacij združenega dela. Večji integracijski procesi v okviru PZ GIPOSS, IMOS, GAST in v nekaterih regijah se zaključujejo in konkretizirajo, pri čemer je treba upoštevati, da so ti procesi v tako heterogeni panogi, kot je gradbeništvo, dosti težji. Glede na potrebo po večji stanovanjski graditvi se po sporazumih izločajo tudi večja sredstva in se selektivneje usmerjajo v določene namene. Ker že zbrana sredstva niso izkoriščena, je treba pospešiti oblikovanje solidarnostnih stanovanjskih skladov. S programi stanovanjske graditve se šele zdaj ugotavlja dejan-tako potreb kot tudi pripravljenost in zmožnost organizacij za njihovo zadovoljitev na eni strani ter zmogljivosti gradbene ope-rative na drugi strani. Ustanavljajo se samoupravne stanovanjske skupnosti, kar naj skupaj s pričakovano integracijo in specializacijo gradbenih podjetij omogoči doseganje bolj urejenih odnosov in razvoja na področju stanovanjske gradnje in stanovanjskega gospodarstva. V pripravi je republiški samoupravni dogovor, ki naj ustrezno določi posamezne elemente kalkulacije cene stanovanjskega objekta. Pripravljajo se programi stanovanjske graditve, s katerimi se bodo samoupravne stanovanjske skupnosti povezale z delovnimi organizacijami, krajevnimi skupnostmi in hišnimi sveti. Ti programi so namenjeni učinkovitejšemu zadovoljevanju predvsem potreb po stanovanjih za delavce z nižjimi osebnimi dohodki, ki so ali brez stanovanja, ali pa imajo neustrezno stanovanje, dalje za mlade družine in za upokojence. Glede na vse doslej omenjeno lahko leto 1973 štejemo za prehodno tudi glede doseganja učinkov tako v stanovanjski gradnji kot tudi v stanovanjskem gospodarstvu. NEZGODE NflS OPOZARJAJO V aprilu 1973 se je pri delu poškodovalo 45 delavcev, na poti na delo in z dela pa 1 delavec. Znatno več kot v prejšnjih mesecih. CELJE E BOSNJAKGVIC Mahmut, KV te-■ar. Ko je hotel zadržati breme, si je Poškodoval (odrgnil) prstanec desne *oke. ■ KURT ALIČ Jusuf, NK delavec. **ri razopaženju betonske plošče je ■topil na žebelj in se zbodel v stopalo leve noge, ■ PREMUS Ivan, KV tesar. Padel je ca 2.80 m globoko na oder, od tu pa lovilni pod ca 3 00 m. Pri padcu ■i je poškodoval desno nogo pod kolenom in desno stran hrbta, ■ SLJIVAR Hamdija, NK delavec. Stopil je na žičnik in se zbodel v stopalo desne noge. Jesenice * LEMEŠ Kemal, KV zidar. Ko je odbijal keramične ploščice s sekačem, ■e je le-ta odlomil in se mu zapičil v levo roko. KOPER V tem mesecu ni bilo zabeleženih delovnih nezgod. LJUBLJANA E OMERASEVIC Alija, PK zidar. Pri izsekavanju zidne odprtine ga je sodelavec udaril z macolo po prstu Jeve roke. j E NIKSlC Jurij, KV tesar. Pri rezanju trikotne letve na krožni žagi mu je na grči spodneslo roko tako, da si je poškodoval palec in kazalec des- , ne roke, g JERAJ Rudi, skladiščnik. Po montaži brusilne plošče se je le-ta pri zagonu razbila, drobec mu je priletel v desno nogo. Ko je rezal, se je razbila rezalna plošča, kos plošče pa mu je priletel v roko. g MURKOVlC Branko, PK tesar. Pri razopaževanju mu je padla opažna plošča na glavo tako močno, da mu je čelado potisnila na desno stran glave ter mu poškodovala desno uho. RAVNE NA KOROŠKEM E LIHTENEGER Ludvik, kadrovik. Pri tekmovanju za ekipo poslovne enote, na smučanju, si je zlomil levo nogo. E NUJAKOVlC Halli, NK delavec. Pri zapiranju zadnjih vrat tovornega avtomobila si je stisnil prst leve roke. E BOKAN Anton, PK zidar. Ob padcu z nepravilno postavljene letve ga je sodelavec udaril z zidarsko žlico. ■ BEGOVIC Mehmed, . NK delavec, nabijanju z ekspložijsko žabo si Je Poškodoval mezinec desne roke. ■ KESEROVIC Hazim, PK tesar. Pri Gpaževanju nosilcev mu je padla vod-6a tehtnica na glavo. 6 HASANOVIC Hasan, NK delavec, je nakladal opažne plošče na ka-je potegnil vrata in dvignil °Pažne plošče, le-te so ga udarile. E JOVIČIČ Boško, NK delavec. Ko je nakladal japaner, mu je padel kos betona (cca 10 kg) iz rok na desno nogo ter mu jo poškodoval. m HRIBAR vid, NK delavec. Na robniku lističa mu je spodrsnilo ter se ? poškodoval. E POTOCOTK Alojz,’ KV zidar. Pri ! razopaževanju stebra se Je prevrnila stranica in ga pritisnila na desno nogo, tako da mu Jo je zvite V gfTeTnTuf: NIZKE GRADNJE E GRGIČ Prano, PK tesar. Pri postavljanju opaža za betonarno se je s sekiro udaril po palcu desne noge. fl GUDLIN Stjepan, KV železokri-vec. Pri sestopanju po opažu mu je spodrsnilo ln padel je cca 1 m na lovilni oder. E SPRAJC Pavel, monter. Pri rezanju kabla z ročnim rezilnim strojem si je poškodoval roko. E ANTUNOVIC Jovo, NK delavec. Pri- namotavanju kabla na kolut si je poškodoval desno roko v zapestju. B-CEŠNJAK Tomo, KT betoner. Ko je. pobiral opažne ključavnice izpod zaščitnega odra, mu je priletel odpadni kos betona in ga udaril v vrat. E STROS Alojz, KV tesar. Pri razopaževanju podporne konstrukcije mu je padel na levo nogo podporni les. KO LJUBLJANA E PEVEC Franc, VK ključavničar. Pločevina mu je stisnila prstanec leve roke. E PLEVNIK Franc, VK varilec. Pri popravilu stranice kesona tovarnjaka in zapiranju si je stisnil mezinec leve roke. LJUBLJANA-OKOLICA B KALJANOVIC Ahmed, tesarski vajenec. Pri nabijanju lesenih di-stančnikov na vložke, vbetonirane v ploščo, se je udaril s kladivom po palcu leve roke. E SPASOJEVIČ Ilija, KV zidar. Pri sestopu z odra je zadel kljuko v stropnem elementu in si poškodoval gleženj. @ DOBERDOLANI Nezir, NK delavec. Žerjav je spuščal japaner na oder. Delavec ga je zadrževal in usmerjal, nenaden spust ga je presenetil in mu stisnil palec desne roke med stojko in japaner. E FATIČ Sead, 1K delavec. Pri montaži lesenega ogrodja za gradbeno dvigalo mu je bankina pritisnila sredinec desne roke. MARIBOR E BRATOVČAK Franc, KV zidar; Pri razopaževanju betonskih plošč mu. je železni nosilec stisnil prstanec Tna desni roki. x E EMERŠIČ Jože, PK delavec. S kotnim brusilnim strojem je rezal kos železa, ki ga je oviral pri dolbi j en ju. KO MARIBOR E KRISTL Branko, VK kovinostrugar. Pri raztovarjanju premoga v zaboju, iz viličarja si je poškodoval komolec leve roke. LIO ŠKOFJA LOKA V tem mesecu ni bilo zabeleženih delovnih nezgod. OGP LJUBLJANA E BARŠEK Jože. VK varilec. Pri varjenju strešnega nosilca mu je padla iskra v desno uho. B PERAMAJ Fazli, NK delavec. Ko je zlagal blok teže 20 kg si je priščipnil noht na sredincu leve roke. E KORICA Novica, PK delavec. Pri razopaževanju vinogradniških drogov se je s kladivom udaril v desno koleno, E CUBRIČ Milan, NK delavec. Prt nakladanju kamiona z zidaki je šofer odbiral poškodovane zidake m jih metal na tla, pri lem je imenovani prišel izza kamiona, tako- mu je kos, težak ca 1.5 kg, padel na glavo. E DOLIČ Rašid, NK delavec. Pomagal pri popravilu stroja Schlosser. Pri tem se je udaril z glavo ob železni nasilec. Bojan Bambič, Povsod sem . Ob Slovenski ulici raste nova stanovanjska zgradba in tam smo našli Ivana Hrnčiča. — Koliko časa ste že v Gradisu? — Tukaj 'sem začel delati leta 1957. Od takrat pa do danes sem delal že na večini gradbišč, tako na hotelu Orel. v Turnišču, na Pobrežju, v Slovenski Bistrici in drugod. — V tem času ste si najbrž pridobili tudi kvalifikacijo pri nas? — Kvalifikacije še ne, pač pa sem postal polkvalificiran betoner. — Kje pa imate družino? — Doma, v Lovačkem Jarku. Eden izmed sinov pa je tudi že gradiso-vec — sedaj je še vajenec. — Toliko let ste že v Gradisu. Boste tudi pokojnino pričakali pri nas? — Mislim, da. Če mi ne bi bilo všeč, bi šel že davno stran in tudi sina ne bi pustil v uk. Zaenkrat sem pa res zadovoljen z delom in podjetjem. ie šele začetek Numanivič in Marjanovič pravita, da je prekvalifikacija premalo in se še izobražujeta šolanje za pridobitev kvalifikacije in bi potem postala KV tesarja. — Kje pa stanujeta sedaj — med tečajem? — V samskem domu. Hraniva se pa različno, včasih tu, včasih tam. Pri tem morava zelo paziti na vsak dinar, saj dobiva vsak dan le 25 din, to pa za stanovanje in celodnevno hrano ni veliko. V centru Maribora Začeli smo graditi poslovno-stanovanjski objekt Objekt je šestnadstropen V centru za izobraževanje se vrstijo tečaji za pridobivanje različnih poklicev. Tudi naša TOZD pošilja vsako leto delavce, ki bi radi svoje znanje izpopolnili in si pridobili kvalifikacijo. Tu smo zadnjič tudi našli naša dva delavca Mu-stafo Numaniviča in Iva Marjanoviča. Oba sta doma iz Bosne, v Gradisu pa sta že več kot eno leto. — Koliko časa pa si bosta nabirala znanje? — Sedaj sva že drugi mesec tukaj, tečaj pa traja tri mesece. Po tem času bova dobila polkvalifikacijo in postala bova PK tesarja. Šola je kar zanimiva: dva dni imamo pouk, tri dni pa praktično delo. — Kaj pa po končanem tečaju? — Šla bova najbrž nazaj na gradbišče, od koder sva prišla — eden na gradbišče Prelog, drugi pa že kam, — Kaj pa vama pomeni Gradis9 Je to le predhodna služba ali mislita ostati pri nas9 — Rada bi ostala, seveda, če bo mogoče. Problem je stanovanje. Težko je živeti daleč od družin, ki so še v Bosni. Stanovanj zanje pa tudi ne moremo dobiti. Če bi se to uredilo, najbrž tudi ne bi več 'razmišljali o vrnitvi v Bosno. — Sedaj bosta dobila polkvalifikacijo. Pa bi želela doseči še več? — Če bo le podjetje hotelo, bi rada nadaljevala čez 1e*n še Na vogalu Slovenske in Gosposke ulice v bližini mariborskega stadiona smo začeli graditi poslovno-stanovanjski objekt. V tej hiši bo 87 stanovanj, med njimi garsonjere, enosobna, dvosobna in dvoinpolsobna, trisobna in triinpolsobna ter štirisobna stanovanja. Vsa stanovanja bodo imela lože in manjše terase. Skupna površina vseh stanovanj znaša 6.350 m2 neto površine. Objekt je šestnadstopen, v kleti pa bo poleg običajnih pritiklin še nekaj garaž. Te bodo tudi na dvorišču in njihovo skupno število je 47. Vse pritličje obi"kta je oredvideno za manjše lokale. Konstrukcija stavbe je železo-betonska. Vse obodne in nosilne stene ter plošče so v železobetonu. Vrednost objekta je 350 milijonov dinarjev, Končan bo novembra leta 1974, njegov projektant pa je inž. Boris Vede. Zastrupitev s hram Nevarno je mleko, neslani sir, slaščice in razne kreme ter mleto meso * - »s- 1 ss - js*®? Nova stanovanjska in poslovna zgradba za trg v Mariboru ze Zastrupitev s hrano nastane, če pojemo okuženo hrano. V taki hrani so'razne bolezenske bakterije, ki izločajo \r hrano strupene snovi. V hrano pridejo z okuženimi rokami, zaradi ran, čirov, umazanih posod in muh ter drugih insektov. Okužena hrana (živilo) izhaia tudi od bolne živali (mleko in meso). Strupi so včasih tako trdoživi, da jih ne moremo uničiti niti s kuhanjem. Najpogostnejše zastrupitve so z okuženim — mlekom in neslanim sirom, — slaščicami in kremami, — mesom, npr. predelanim v obliki mletega meša. čevapčiči, paštetami ipd. Sadje in zelenjava sta le redko vzrok zastrupitve, lahko pa je nevarna krompirjeva solata, če dolgo časa stoji. Znaki zastrupitve: tegoba, krči v trebuhu, driska, občutek slabosti, včasih bruhanje. Znaki se pojavijo 1—2 dni po zaužitju okužene hrane. Temperatura se redko poviša. Huda zastrupitev — botulizem povzroča tudi smrt. Ta nastane zaradi uživanja pokvarjenih konserv mesa in zelenjave, ki so okužene z zelo strupenimi strupi — bacili botuliz- Dr. M. Sindikat o stabilizacijskih nkrepih Razprava sindikalnega odbora podjetja o uresničevanju akcijskega programa stabilizacije v Gradisu Ena najvažnejših točk zadnje seje odbora sindikalne organizacije v Gradisu je bilo izvajanje akcijskega programa stabilizacije v Gradisu. Ta med drugim določa, da se vse enote in podjetje vključijo v skupno akcijo varčevanja. Tako morajo enote varčevati z reprodukcijskim materialom, z neproduktivnimi storitvami, predvsem s stroški režije, racionali zi-rati zaloge, zmanišati stroške za reprezentanco, proslave, poslovna kosila itd. To je le ena izmed nalog, pa se- bomo ob njej vseeno malo dlje pomudili, V tabeli, ki jo objavljamo v lej številki časopisa, lahko vidimo, da smo porabili v letošnjih prvih štirih mesecih za investicijsko vzdrževanje 1.184.179.55 din, za dnevnice doma 311.474.40 din in v tujini 2.128,00 din, za reklamo in nronasando 112.622,65 din, za reprezentančne stroške 58.678,65 din. za kilometrino 344.955,35 din, za stroške za urejanje nove proizvodnje 75 508.00 din in za nagrade vajencev 702.963.15 din. Pona : vadi so dnevnice, tisto najbolj vidno področje, kjer se ustavijo kritične j oči. Če tudi mi pogledamo tja. bomr 1 videli, da ie največja vsota napisa- na pri centru za izobraževanje. Tu pa moramo povedati, da so stroški dnevnic zato tako visoki, ker so vanj j vračunane dnevnice vseh seminari- : stov v Radovljici. Na splošno lahko ugotovimo, da so j se stroški v primerjavi z lanskim le- I tom znižali, torej smo se začeli dob- ro vključevati v stabilizacijske ukrepe. Pravi rezultat se bo pokazal šele na koncu leta. Na seji so razpravljali tudi o uspehu meseca varnosti pri delu. Ugotovili so, da je bila udeležba na predavanjih le' ‘54 Vi> in torej uspeh ni tak, kot smo želeli. Kljub temu Pa se je v zadnjem mesecu število nesreč zmanjšalo. Predlagali so. da bi pri vsaki oceni za osebne dohodke upoštevali tudi delavčevo ravnanje z zaščitnimi sredstvi. Opazimo lahko namreč, da delavci uporabljajo predvsem zaščitne rokavice, veliko manj pa čelade, čeprav je ta skoraj bolj nujna. Res je, da tiste, ki upoštevajo predpise varstva pri delu, nespoštovanja predpisov kdo ne bi bil ocenjen z višjo oceno in bi se mu to poznalo v Ženu. Pravijo, da da bi se držali predpisov in si glave zavarovali s čeladami, jih ta moti in je ne nosijo. stabilizacijski ukrepi izvedeni, so sklenili, da bodo do 20. junija organizirali dvodnevni seminar za predsednike osnovnih sindikalnih organizacij in člane izvršnega odbora sindikata podjetja. Tam bi se temeljito seznanili z ukrepi, ki so potrebni za izvajanje stabilizacije pri nas, obenem pa bi si tudi izmenjali izkušnje. Sklenili so tudi, da bodo dali 2000 dinarjev za nakup invalidskega vozička tovarišu Francu Ljubcu, našemu bivšemu delovodji, ki je zaradi hude bolezni izgubil obe nogi. .nagrajujejo posebej, vendar bi bila vsak najprej poskrbi zase, pri nas Ker je prav od sindikalne orga-veliko boljša »šiba božja«, če zaradi se pa kaže drugačna slika: namesto, nizacije precej odvisno, kako bodo Zap- et. E M OTA Investicij- vZjdržtVabjt T)nc-vi-?ic.e. Kekla-VhO. in pyoy>cvč|w?». A T>foj<2»id.ivm biro Hccri boi* - 3. 242., 5o - 45o ,00 £»30,4o 392,40 - - 1 ProjaLl i v m biro Ljubi jevna. - 2-464,00 - - 4. 444 | 50 8.29o,So - - l Ča-lja. 476- 4oo ,oo 25.090,40 - 7. 800 ,00 3. 4o3, bo 22.249,75 49-491,00 48.942,7° lase-nice. 71.855,70 \Z- 9oo,00 - 5. 000,00 2. 494, 80 49 - 596,60 24.808,00 47.497,°° 5 Kope. c 39.42.5,25 3. t>O0, 00 - - 3. 264,05 £.. 494,70 - - 6 Ljubija, »a. 8V 06>3,oo 2.b. {oo - A- 5"0Oj 00 4. 397,4o 24. 453, Zo 4008,00 54.846,95 7 Lju.bljcLn<5t - olcoliccv - 00 - 427,20 8. 997,3o - 47, 439,10 8 Ma,riboy 1(9(9.0&8,45 20.625,00 - (>0O jOO 2. 212,10 80. jOO - 446.837,30 9 UiZ-ke. rjra.e4.nja Harib or - L. 465, bo - 870,00 3. 275,5.5 22.959,90 - - to Eti-voe. na. ičoroskuEh) 8. 750,85. 6.853L,oo - 5ootoo 6. 494,75 39-94V,7o 47.986,00 57-767,6 5 AA KO Ljublja-sea. tio. £,87,20 •H-857,50 - - 7- ooč.,75 19-437,20 4. 000, 00 ' 52.685, 2o \l IČO M cvri boe -16.-179,55 to-445,5o 7550 ,oo 45'0,00 3-742,80 46,. 344,00 - 24 . 49 8 , 45 Al LIO SLofja, L otCa, 55. 000,00 £>. 26£>,oo A- B ,00 - 798,7o 43.927,00 - 44. 498,80 Ao Z. 44-3,80 - 36. 773 ,4° 15 5PO Ljublj. 797,8o 600,00 - - 1-342,60 - - ti Geotcr » 403.924, So - - A- *>0Of 00 - - 1 jo. bo So, 90 2o Cctitroutha slclcvoUŠč