4303 G6 
.... .... 

KNJIZNICARSKE NOVICE 
4(1994), st. 4 18. april 1994 
*************************************** 
IZOBRAZEVANJE 

*************************************** 
RACUNALNISKA UCILNICA 
V UNIVERZITETNI KNJIZNICI MARIBOR 

Pornemhna naloga oddelka za delo z upo­rabniki v Univerzitctni knjiznici Marihor je tuJi izobrazevanje uporabnikov. Po preselitvi v novo stavbo leta 1988 smo v knjiznici veliko pozornost posvetili izobrazevanju. Na preda­vanja o informacijskih virih vabimo vsako leto dijake srednjih sol, studente prvih in cetrtih ktnikov fakultet in skupine strokovnjakov iz gm;podarskih in negospodarskih organizacij. 
Dijake srednjih sol seznanimo s klasicnimi informacijskimi vm, zbirkami gradiva v knjiznici, sistemi COBISS in ATLASS ter omenimo moznosti, ki jih ponujajo informacij­ski servisi t<'r haze CD-ROM. Po predavanjih opravijo dijaki se vaje iskanja v lokalnem kata­logu v klasicni in racunalniski obliki in v gra­divu informacijske zbirke. Izohrazevanje po­teka v skupinah do 30 dijakov. 
Studente prvih letnikov fakultet seznanimo z najpomembnejsirni informacijskimi viri nji­hove stroke ter razlozimo nacine iskanja in vscbino baz v obliki online in CD-ROM. St.udentom predavajo strokovni referenti, od katerih je vsak odgovoren za eno izmed fakul­tet. Izohrazevanje poteka v skupinah do 30 studentov. 
Predavanja in vaje za studente cetrtih le­tnikov fakultet, ki so pred diploma, pripravita skupaj bibliotekar-informator ali strokovni re­ferent in profesor posameznega predmeta. Profesor izbere temo, bihliotekar razlozi struk­turo in vsehino haze ter strategijo iskanja, studentje pa izvedejo iskanje. Pri interdisci­plinarnih temah sodelujeta dva hibliotekarja­informatorja. Na primer pri delu s studenti ke­mijske usmeritve Pedagoske fakultete sodeluje prvi bibliotekar pri poizvedhah v pedagoski bazi ERIC, drugi pa pri poizvedhi v hazi EI­CHEMDISC. Izobrazevanje poteka v skupinah do 10 studentov. Podobno sodelujeta profe­sor in bibliotekar-informator pri pripravi bi­bliopedagoske ure za studente hioloske smeri Pedagoske fakultete, kjer jih seznanita s stra­tegijo iskanja v hazah BIOSIS in SCI. Pri­mer uspesnega sodelovanja je tudi bihliope­dagoska ura, ki jo pripravita profesor Visoke kmetijske sole in hibliotekar-informator, kjer studente seznanita z bazami AGRIS, AGRI­COLA in CAB. Vecina studentov cetrtega letnika kemijske smeri Tehniske fakultete se pred diploma seznani z uporaho haze CHE­MICAL ABSTRACTS. Studenti na oddelkih, ki so po stevilu zelo veliki, kot na primer na Ekonomsko-poslovni fakulteti, po predavanju izpolnijo narocilo za poizvedbo v bazi ABI­INFORM. Na narocilu navedejo temo diplom­
1 

·', ~ ;,. ·• l ~: ·r \, , t:"'· I p • ''., 
skc naloge in kljucne besede. Nekateri studenti 
se po predavanju z bibliotekarjem dogovorijo 
za datum poizvedbe, ki jo opravijo sami, za 
drugc pa to storijo v informacijski sluzbi in 
rezultate posljejo v visokosolsko knjiznico. 
Prcdavanja za skupine strokovnjakov iz ne­
gospodarskih in gospodarskih organizacij pri­
pravi1110 s pornocjo knjiznicarjev specialnib 
knjiznic. Velikokrat predavanja organiziramo 
v sodelovanju s predsedniki strokovnib drustev 
in zdruzenj. Tako se je v preteklib letib 
nasih predavanj udelezilo drustvo inzenirjev 
in tehnikov , zdruzenje inovatorjev, drustvo 
zdravstvenih delavcev, drustvo farmacevtov, 
drustvo pedagoskib delavcev in mnogo skupin 
iz gospodarskih in negospodarskib organizacij. 
V preteklih petib letib so bibliotekarji­informatorji in strokovni referenti predavali vsako leto priblizno 100 skupinam uporab­nikov. Izobraievanje je do letos potekalo v vecnamcnski dvorani Univerzitetne knjiznice Maribor, kjer pa smo imeli predavatelji dokaj omejene moznosti prikazovanja strategije iska­nja v bazah podatkov in pri vajab v iskanju. Zaradi bogatega programa kulturnih priredi-1.cv, ki jib knjiznica organizira v sodelovanju z zunanjimi sodelavci in ustanovami, pa je dvo­rana scasoma postala tudi prezasedena. 
Da bi izboljsali kvaliteto izobraievanja uporabnikov, smo ze pred dvema letoma nacrtovali ureditev racunalniske ucilnice. Na­crte nam je v sodelovanju z Racunalniskim ceutrom Univerze v Mariboru uspelo uresniciti marca 1994 . U cilnica ima 30 sedezev in je opremljena s sestimi terminali, video-topom, video-rekorderjem, dataskopom, grafoskopom in diaprojektorjem. 
Meseca marca je Cirila Gabron-Vuk v ucilnici pripravila stiridnevni seminar o racunalniski obdelavi serijskib publikacij v sis­t.emu CO BISS. V aprilu pa bomo v oddelku za delo z uporabniki priceli z rednim tedenskim uvajanjem v sistcm COBISS-OPAC po urniku, s katerim bomo uporabnike seznanili v medi­

2 
jib in internib obvestilib. Predavanj z vajami se bo labko udelezil vsak uporabnik, ki ga bo tema zanimala. Vzporedno s tern homo vsa­kemu uporabniku, ki se bo vpisal v knjiznico, svetovali udelezbo na uvodnem predavanju o uporabi knjiznicnega gradiva in sluzb, iska­nju v sistemu COBISS-OPAC in knjiznicnem redu. Nadaljevali bomo z izobrazevanjem sku­pin dijakov srednjih sol , studentov prvih in cetrtib letnikov fakultet ter skupin strokovnja­kov iz gospodarskib in negospodarskib organi­zacij. Po predavanju bodo uporabniki labko teoreticno znanje utrdili z vajami iskanja on­line. Predavanja homo popestrili z video-filmi in diapozitivi, ki bodo prikazovali dejavnosti posameznib knjiznicnib sluzb. 
Pricakujemo, da bo stevilo skupin uporabni­kov, ki se bodo udelezile predavanj v sodobno opremljeni racunalniski ucilnici, v pribodnjib letib preseglo stevilo 100. 
Irena Sapac 
*************************************** 
SPLOSNOIZOBRAZEVALNE KNJIZNICE 
**************************************** 


DEJAVNOSTI ZA MLADE BRALCE V PIONIRSKI KNJIZNICI MARIBORSKE KNJIZNICE 

Dejavnosti za mlade brake smo v Pionirski knjiznici Mariborske knjiznice v zadnjem letu se dodatno nadgradili, zato bi zelela sedaj, ko so izdelki porocil za leto 1993 ze pred nami, izkoristiti priloznost in te dejavnosti predsta­viti . V tej uvodni predstavitvi bodo dejavnosti samo preglcdno navedene in kratko opisane, v kateri od naslednjih stevilk Knjiznicarskih no­vie pa bodo natancneje predstavljene nekatere na novo uve<lene oblike dela z mladimi braki. 
K sirjenju nasih rednih dejavnosti nas je pri­pravila zelja pritegniti v knjiznico vse staro­stne stopnje otrok in mladine -od 3 do 15 let, ki pa zaradi razlicnih psiholosko-razvojnih lastnost.i zahtevajo tudi popolnoma razlicne pristope oz. prijeme. Tako smo v Pionirski knjiznici razvili: 
l. Dejavnosti za mlade brake od 3 do 10 let 
2. Dejavnosti za mlade brake od 11 do 15 let. 
1. Dejavnosti za mlade brake od 3 do 10 let 
• Ure pravljic Redna oblika dejavnosti, z najvec tradicije, so seveda ure pravljic. Tako imamo kar 4 ure pravljic na teden za otroke razlicnih starosti v 
dveh enotah Pionirske knjiznice m s1cer: 
a) za otroke od 4 do 6 let: 
-v Pionirski knjiznici Rotovz vsak torek od 17. do 18. ure -v Pionirski knjiznici Nova vas vsak 
cetrtek od 16. do 17. ure; 
b) za otroke od 7 do 10 let: 
-v Pionirski knjiznici Rotovz vsak cet. rtek od 17. do 18. ure -v Pionirski knjiznici Nova vas vsako 
sredo od 16. do 17. ure. 
• lgroteka (izposojevalnica igrac) lgroteka v Pionirski knjiznici Nova vas je novost v nasi knjiznici in njen 
integralni de!. V igroteki si lahko otroci od 3 let in do konca l . razreda izposodijo igrace. Rok izposoje je 3 tedne. Vselej si lahko otrok izpo­sodi eno igraco, hkrati pa si mora 
3 
izposoditi vsaj eno knjigo. Ob vpisu mora biti prisoten eden od starsev ali skrbnikov. Priporocamo, da bi bili starsi prisotni tudi ob vsaki izposoji. !grace so strokovno obdelane in kla­sificirane po starosti, za katero so na­menjene, ter tako tudi razvrscene na policah in v predalih. Vselej pomaga igraco izbrati knjiznicar. Vse igrace ob vrnitvi razkuzimo in operemo, tako da so igrace tudi z medicinsko­higienskega stalisca varne. 
• 
Lego igralnica Lego igralnica je prav tako redna oblika dejavnosti, ki omogoca otro­kom starim nad 8 let igro z !ego koc­kami (basic), saj si v igroteki ne mo­rejo vec izposoditi igrac. Lego igral­nica je odprta vsak ponedeljek od 

17. ure do 18.30 v Pionirski knjiznici Rotovz. 

• 
Igralnica za majhne in velike Ob mednarodnem letu druzine smo se v Pionirski knjiznici odlocili, da omogocimo predsolskim otrokom med tretjim in sedmim letom, ki ne obiskujejo vrtcev, sprosceno igro oz. srecanje s kvalitetnimi igracami in slikanicami. Hkrati pa vabimo v igralnico tudi stariie, da ta cas priso­stvujejo in sodelujejo v igri s svojimi otroki. Igralnica za majhne in velike je odprta vsak cetrtek od 9. ure do 



10.30 v Pionirski knjiznici Rotovz. 
2. Dejavnosti za mlade bralce od 11 do 15 let 
• Klub brakev Jedro te dejavnosti so socialne (in­teraktivne) igre, ki so nova redna oblika dejavnosti za mlade brake ­stare od 11 do 15 let. Te igre ponu­
jajo moznost pozitivnega dozivljanja sebe in drugih. Ne temeljijo namer­jenju moci ter polarizaciji vlog do­ber -slab, zmagovalec -porazenec, temvec vodijo v druzenje in sprosti­tev. Osnovni namen teh iger je pred­vsem spo<lbujanje kreativnosti mla­dih in samo njim lastnega (nestereo­tipnega) odzivanja na razlicne situa­cije. Razpon uporabe podrocij za te igre je zelo sirok: likovno, glasbeno, gibalno in literarno, zato zelimo "iz­rabiti" socialne igre za spodbujanje kreativnosti mladih, ki se sicer slabse in manj vkljucujejo v druge dejavno­sti. Klub bralcev, kakor so se poi­menovali mladi obiskovalci socialnih iger, irnamo tudi v dveh enotah Pio­nirske knjiznice: 
-v Pionirski knjiznici Rotovz v sredo 
od 17.30 do 19.30 -v Pionirski knjiznici Nova vas v cetrtek od 17.30 do 19.30. 
Socialne (interaktivne) igre pa niso same sebi namen, saj so v osnovi samo ena od moznosti, kako pri­peljati v knjiznico mlade, ki zahte­vajo nekonvencionalen pristop in jim hkrati priblizati knjigo. Tako smo se v okviru tega odlocili, da v tern solskem letu speljemo t.i. projekt o Zlatorogu. Znana pripovedka o Zla­torogu nam je izhodisce za delo, ki bo kasneje se opisano. 
Ob koncu naj poudarim, da potekajo v Pio­
nirski knjiznici poleg navedenih rednih dejav­
nosti cez vse leto se priloznostne dejavnosti za 
mlade hr alee, n pr.: -razstave (tematske z vodstvi ali brez njih, priloznostne razstave) 
-razne vrste prireditev (npr. srecanja z li­
terarnimi, likovnimi in drugimi ustvarjalci, de­
lavnice ... ) 
-obiski knjiznice (vodstva po knjiznicah s pravljico ali brez nje) 
-program veselih pocitnic v pocitniskem casu, ki obsega raznolike dejavnosti, npr . de­lavnice, srecanja z ustvarjalci, resevanje kvi­zov, knjiznih ugank... 
-igralni koticki, kjer se mladi obiskovalci knjiznice ob izposoji lahko se poigrajo. Vse nastete dejavnosti so za obiskovalce brezplacne. 
Primerjava z letnimi porocili o dejavnostih za mlade brake od !eta 1990 dalje kaze na to, da se obisk dejavnosti v Pionirski knjiznici iz !eta v leto povecuje. 
Bianka Bosnjak Vodja sluzbe za mlade brake 
SRECANJE KNJIZNICARJEV IN UCITELJEV Z UREDNIKI MLADINSKIH REVIJ 
Osrednja knjiznica Srecka Vilharja je v cetrtek 17. marca pripravila srecanje knjiznicarjev in uciteljev z uredniki mladinskih rev1J. 
Srecanje je tudi uvod v razstavo mladin­ske periodike, ki je na ogled v avli Osrednje knjiznice, na Trgu revolucije 1 v Kopru , do 
16. aprila. Tako za razstavo kot za vabljena urednistva smo se drzali naslednjih kriterijev: 
1. 
slovenski in italijanski jezik, ker nasa knjiznica skrbi za italijansko narodnost v Slo­veniji in z domoznansko dejavnostjo pokriva tudi zamejske Slovence na trza.skem, 

2. 
revije, ki jih tu beremo, izhajajo v Sloveniji, Italiji in na Hrva.skem, 

3. 
upostevali smo le revije, ki se vedno izha­jajo (to ni zgodovinski pregled) in 

4. 
popolnoma smo izkljucili stripe, ki bi po obseznosti zahtevali cisto posebno razstavo in srecanje. 



4 
Ra.zst.avljene in k sodelovanju povabljene so bile vsc revije iz Slovenije, Arcobaleno, kot cdina mladinska revija v italijanscini, ki izhaja na Hrva.<ikem, ter Caleb in Pastircek, reviji v slovenscini, ki izhajata v Italiji. Livio Sossi, <lirektor Cent.ra za studij mladinske literature "A. Alberti" iz Trsta pa je naredil znotraj na­veden ih kriterijev se izbor najznacilnejsih na­slovov posameznih tipov ali zanrov italijanske mla<linske periodike, saj zaradi mnozice tovr­stncga gradiva v Italiji vsega ne bi mogli pri­kazat.i . 
S srecanjem smo hoteli mladinske knjizni­carje in ucitelje bolje seznaniti z mladinskimi list.i, da bi tako lazje vodili nabavno politiko v soli in bolje svdovali mladini pri izbiri ctiva. llkrati smo z medsebojnim srecanjem uredni­kov zeleli spodbu<liti njihovo medsebojno so­delovanje in jim ukresati vsaj drobno krea­tivno iskrico za na<laljnje delo in razvoj nji­hovih listov. S prvim namenom nismo cisto uspcli, saj se srecanja niso u<lelezili uredniki novih rcvij, ki so zacele izhajati po letu 1990. Prisli so uredniki Natasa Bucik -Ciciban, Vladka Durjava -Pil , Boris Bogataj -Gea, .Jozc Horvat -Kekec in Bozo Kos -Petka (novi ugankarski list, ki je zacel izhajati jeseni 1993). Iz tujine so prisli uredniki: Majda Zeleznik ­Caleb, Trst, Elisa Zaina -Arcobaleno, Reka, Pier Paolo Antonello -Mesagero ragazzi, Pa­dova in Alessandro D'Osualdo -Jeans Club, Vidern. Pogresali smo tudi ucitelje jezikov z osnovnih in srednjih sol. Drugi namen je bi! dosezen, saj so uredniki sprejeli pobudo za po­dobno srecanje v naslednjem letu. 
Knjiznicarji smo urednikom in javnosti pre<lst,avili skupino mednaroduih standardov za ohlikovanje revij ter analizo branosti revij med mladimi v koprskih solah. Uredniki so prcdst.avili svoje delo in liste. Nato je kritik Livio Sossi predstavil razmere na italijanskem trgu mladinske periodike. 
Skupina standardov o dokumentaciji po­nwni standardiziranje nosilcev -to je virov in­
5 

formacij (casopisi, revije, magazini) z name­
nom, da bi knjiznicarjem in informacijskim 
strokovnjakom olajsali delo pri posredovanju 
informacij o njih in iz njih. Velikokrat se na­
mrec zgodi, da je naslov nejasen, da so po­
datki o zalozbi in izdajatelju tako skriti med 
reklamnimi sporocili, da jih tezko najdemo ali 
celo spregledamo. To pomeni zelo veliko oviro 
pri navajanju podatkov o publikaciji in iska­
nju gradiva v knjiznici na zahtevo bralcev. 
Upostevanje standardov urednikov in obliko­
valcev revij ne ovira, knjiznicarjem, informa­
torjem in bralcem pa omogoca neovirano ko­
municiranje s popolnimi m pravilnimi infor­
macijami. 
Analiza branosti revij ni povsem relevan­tna, saj zajema le 167 od priblizno 4800 osnovnosolcev in 91 od priblizno 2500 sre­dnjesolcev v koprski obcini. Je pa prav gotovo koristen kazipot za nadaljnje raziskave in daje skromni vpogled v zadevo. 
Solski knjiznicarji so ocenili, da so v osnov­nih solah najbolje brane revije Pi!, Obramba in Ciciban. Ucenci poznajo: PIL, Ciciban, Gea, Kekec, Cioe, Bravo, Kid in druge, najljubse pa so jim: Pi!, Cioe in Ciciban. Top lista, ki so jo solski knjiznicarji izdelali za srednjesolce je naslednja: Delo, Primorske novice, Moj mi­kro. Najvec srednjesolcev pozna naslednje re­vije: Pi!, Ciciban, Gea, Antena. Med naj­ljubse uvrscajo: Pi!, Gea, Antena. Narocanje revij ocitno ni v navadi, redno pa kaj kupu­jejo tudi le redki. Cioe in Bravo sta na pr­vih dveh mestih pri vprasanju kaj bi si zeleli redno kupovati in med redno kupovanimi re­vijami. Nismo se spuscali v raziskavo zakaj tako, je pa zanimivo, da so podobne revije v slovenscini prenehale izhajati. Nesporno je vi­zualna atraktivnost revije izredno pomembna. 
Anketa daje slutiti, da Pi! nima ustreznega nadaljevanja za mladino v obdobju srednje sole. Vprasani namrec med mladinske revije stejejo tiste, ki so jih ze prerasli, z zelo nizko frekvenco pa nastevajo pisano paleto strokov­
nih in polju<lnih in informativnih revij, ki niso 
posebej narnenj1\ne njim, temvec prej prven­
~t.v,~no odraslim . 
Klasicna cetvorica slovenskih mladinskih re­

vij: Ciciban, Pil (Pisani list, prej Pionirski 
list) , Gea (prej Pionir) in Kekec (prej Ku­
rircek) ne potrebuje posebnega predstavljanja. 
Ciciban in Pi! sta privlacni in priljubljeni re­
viji, ki zadovoljujeta izredno sirok spekter po­
trcb otrok in mladine. Gea je naravoslovno in 
raziskovalno usmerjena, zato pa ni namenjena 
le mladini, temvec vsem, ki jih ta stroka za­
nirna. Teme obravnava kompleksno, jasno in 
v preprostem jeziku. Je aktualna in uporabna 
kot Jodatno ucno gradivo. Kekec je literarna 
revija in s tern strokovna na drugem podrocju 
ustvarjalnosti. Uporabna je pri pouku jezika 
in knjizevnosti. Poudariti je treba, da spod­
buja ustvarjalnost t.ako med mladino, kot med 
slovenskimi urnetniki. Petka (Koskos, 61115 
Ljubljana, p.p.'20) je list za mlade ugankarje, 
ki ,, zuaciluim hu111l>rjt•111 in veseljem do razi­
skovauja in zivljc11ja na svoj nacin prispeva k 
utrjevanju solske ucne snovi in kodranju mla­
dih mozganov. 
N aj posebej predstavimo le dve manj znani 

reviji: Galeb in Arcobaleno. 
Galeb izdaja Zaloznistvo trza.skega tiska v Trstu od !eta 1954. To je literarna revija, ki jo odlikuje predvsem to, da predstavlja pi­see in ilustratorje iz vrst zamejskih Slovencev. Objavljajo pa tudi dela sodobnih avtorjev iz maticne domovine, ponatiskujejo pa tudi dela drugih slovenskih avtorjev, ki so se vedno ak­tualni . To je nedvomno odlicna vzporednica Kekca in ji v slovenskih solah posvecamo pre­malo pozornosti. S tern pa izgubljamo stik z delom slovenske kulture. 
Arcobaleno je edina mladinska revija itali­janske narodnosti 11a Hrvaskem. Pod naslo­vom II Pioniere je izhajala od !eta 1948 do let a 1990, ko se je preimenovala in spreme­nila obliko. Sprerninja tudi vsebino, saJ se zeli priblizati cim sirsemu obcinstvu. Med-tern ko je v preteklosti predvsem nadomescala ucbenike v solah z italijanskim ucnim jezi­kom, zdaj obravnava mnoge aktualne teme in predstavlja sodobne ustvarjalce. Uvrstili bi jo lahko med informativno izobrazevalne re­vije. V solah bi jo lahko s pridom uporabili pri pouku italijanscine, priporocamo pajo tudi vsem, ki se italijanscine ucijo ali bi se je zeleli bolje nauciti. 
Italijanski trg mladinske periodike je izre­

dno dinamicen. V rimskih knjiznicah so med 
1. junijem 1987 in 1. junijem 1988 ugotovili 60 naslovov revij v prosti prodaji, namenjenih mladim. Danes, je od teh naslovov v prodaji le se 40%, drugi so prenehali izhajati. Razen neprestanega "rojevanja" in "umiranja" revij je za trg italijanskih mladinskih revij znacilna tudi zelo lokalna distribucija. Tudi omeje­nost trga je v korelaciji s kratkozivostjo revij . Ceprav gre za mladinsko periodiko, to ni ve­dno gradivo, ki ga mladi tudi berejo. Stripi in sportni casopisi, ki naj bi bili za odrasle, veli­kokrat berejo mladi. Zato se mnoga urednistva trudijo razsiriti starostni okvir ciljne publike. Drugi pa se zelijo priblizati mlademu bralcu tako, da se lotevajo aktualnih tern v jeziku in slogu, ki je mladim blizu. 
Ta cilj zasleduje Messaggero Ragazzi iz Pa­dove, ki izhaja ze 74 let. Zacel je kot ver­ski mladinski list, zdaj pa se z vkljucevanjem v aktualne dogodke od prvotnega cilja verske vzgoje odmika. Le eno rubriko namenja bra­nju biblije, druge so aktualne teme in stripi, kjer opozarjajo na eticnost, temeljne vrednote zivljenja. 
Leggo leggo iz Milana je revija, namenjena otrokom z bralnimi tezavami. Je italijanska izdaja francoske J 'aime lire. 
Med najboljse revije sodi Peter Pan, ki je od I. 1989 do februarja 1994 nosil naslov II giornale dei bambini. Sprva je vseboval le pri­spevke mladih bralcev in avtorjev. Leta 1992 se je temeljito spremenil in zacel objavljati dela najboljsih sodobnih avtorjev mladinskih 
6 
<lei in ilustratorjev v Italiji. 
Biblo the Kid je edina revija v Italiji, ki jo 
izdaja knjiznica ob podpori obcine. V njej 
rnladi pisejo o knjigah, predstavljajo avtorje 
in drugo. Distribuirana je brezplacno. 

Jeans Club iz Vidma je tako po obliki, kot po vsebini in financiranju poseben primer, vre­den posnemanja. Gre pravzaprav za plakat s poucno vsebino, obravnava pa razlicne teme: drevo hrast, reko Soco, krog, Harlekina in ma­ske, vse z domoznanskega vidika, torej uteme­ljeno na krajevni kulturni zgodovini Furlanije Julijske krajine. Izdaja ga Konzorcij bank po­krajine Furlanije Julijske krajine in ga brez­placno razdcljuje 20.000 druzinam v dezeli. 
Alenka Sauperl-Zorko Osrednja knjiznica Srecka Vilharja Koper 
IBBY-ASAHI READING PROMOTION AWARD 1995 

Prijave za posebno nagrado mednarodne zveze za mladinsko knjizevnost za leto 1995. 
Od leta 1988 podeljuje IBBY nagrado sku­pinam ali ustanovam, ki na izjemen nacin in z izvirnimi oblikami spodbujajo k branju. Po­krovitelj nagrade, v zacetku imenovane Rising sun prize, od !eta 1990 pa IBBY-Asahi rea­ding promotion award, je japonska casopisna druzba Asahi Shimbun. Nagrada se podeli vsako leto, v obliki diplome in denarja v zne­sku enega milijona japonskih jenov. 
Predloge za nagrade 1995, kjer bodo upostevali predvsem posebne projekte, ki jim ho dcnarna nagrada pripomogla k realizaciji, posljejo nacionalne sekcije do 30. junija 1994. 
Skupine in ustanove, ki zele konkurirati za nagrado, naj prosim posljejo svoje predloge z utemeljitvami na sedez slovenske sekcije IBBY v knjiznico Otona Zupancica, enoto Pionirska knjiznica, Komenskega 9 do 20. maja 1994. 
7 

Visina denarnega prispevka ob predlogu za na­grado se ni znana. Vsa pojasnila lahko dobite na sedezu sloven­ske sekcije IBBY, tel.: 061/317-269. 
Tanja Pogacar 


KOORDINACIJA ZA DOMOZNANSTVO 

Drugi sestanek Koordinacije za domoznan­stvo je bi! 9.3.1994 v Osrednji knjiznici Celje. Sestanek je vodila ga. Lidija Wagner iz Naro­dne in univerzitetne knjiznice v ljubljani. 
Pri pregledu zapisnika pretekle seje Koordi­nacije za domoznanstvo so nekatere knjiznice izrazile dolocene pomisleke oziroma predloge za razdelitev naslovov periodike. Sprejet je bi! sklep, da knjiznice na svojem podrocju spre­mljajo novo izhajajoce publikacije in jih tudi vsebinsko obdelujejo. 
Vsebinska obdelava domoznanskega gradiva 
Po krajsi problemski predstavitvi vsebinske obdelave domoznanskih gradiv (osnova za to je Prirocnik za vsebinsko obdelavo, ki so ga pripravili v Narodni in univerzitetni knjiznici), smo kljub evidentnim specifikam posameznih knjiznic, sprejeli nekaj sklepov, s katerimi homo poskusali naso vsebinsko obdelavo poe­notiti in poenostaviti, da ho uporabnikom cim bolj dostopna. 
• 
Zaradi razlik v nacinu geslenja med knjiznicami smo sklenili, da bosta se na­prej v uporabi obe varianti geslenja (polja 600-609 in 610), drzali pa se homo pravil, ki so jih postavili v NUK. 

• 
Prednost pri poenotenju homo dali obli­kovanju skupnih predmetnih oznak (ge­sel), ne glede na to, katera polja se upo­rabljajo. Tako bomo izoblikovali sku­


pni osnovni geslovnik, ki bi lahko po­stal kasneje normativna datoteka za do­moznansko gradivo. Za to delo smo dolocili redakcijsko skupino, ki jo sestav­ljajo Branko Goropevsek, Bernard Rajh in Lidija Wagner. Omenjena redakcijska skupina mora na osnovi geslovnika NUK, UKM in OK Celje do jeseni pripraviti ge­slovnik do te mere, da bomo lahko z njim poskusno geslili. 
Zaradi posebnosti domoznanskega gradiva smo sklenili, da v podpolje 992b vnasamo do­datno kodo "DOM", ki bo simbolizirala samo domoznansko gradivo. S tern bomo omogocili vsem uporabnikom domoznanskih informacij enostavno in hitro iskanje po vzajemnem in lokalnem katalogu. 
Branko Goropevsek 
*************************************** 
ZBDS 
*************************************** 



PROGRAM DELA SEKCIJE ZA SIK PRI ZBDS ZA LETO 1994 
Obstojeci standardi oziroma materialna podlaga za njihovo uveljavitev niso na no­benem sektorju delovanja SIK niti priblizno <losezeni, nasprotno, vse bolj se od njih od­<laljujt'mo. Neustrezen pros tor, kader, fi­nancne osnove so troedina stalnica, ki za­vira razvoj ali ga celo onemogoca, zato je os11ovna skrb sekcije zavzemanje za poeno­teno nastopanje vseh knjiznicarskih subjektov za izboljsanje taksnega polozaja in umestitev splosnoizobrazevalnega knjiznicarstva na me­sto, ki mu gre. Vnaprej je treba izkljuciti 8 

kakrsnakoli razmisljanja o minimalnih, opti­
malnih ali maksimalnih standardih, kajti ne 
glede na to, da so v nekaterih pogledih zasta­
reli in pomanjkljivosti, so veljavni standardi 
samo eni. 
Osnovno orientacijo delovanja sekcije pred­stavlja "Nacrtovanje razvoja knjiznicarstva v Sloveniji -nekaj tez" dr. Mirka Popovica iz posvetovanja ZBDS 1992 v Ljubljani . Okvir dela dolocajo predvsem zaradi eksogenih razlo­gov nerealizirani programi oziroma naloge sek­cije, pa tudi smiselno koordinirane naloge, ki si jih je zadala Zveza SIK. Konkretna osnova za delo sekcije v letosnjem letu temelji na sklepih okrogle mize jesenskega posvetovanja ZBDS v Mariboru, objavljenih v reviji Knjiznica 37(4)1993. Na naslednji seji homo sklepe ope­racionalizirali, na prvi seji pa smo jih dopolnili z naslednjimi pripombami in popravki. 
Spremljanje zakonodaje, ki zadeva knjiznicarstvo, je tako in tako permanentna naloga sekcije. Bliznje sprejetje Zakona o kul­turnih dejavnostih je razlog vec za pospeseno pripravo Zakona o knjiznicarstvu ter ustreznih podzakonskih aktov, v nastajanje katerih se zelimo optimalno vkljucevati. Ena temeljnih nalog je izdelava normativov in standardov za SIK. Funkcijo sekcije pri tej nalogi in nacin vkljucevanja vanjo homo definirali na nasle­dnji seji. 
Osnovna preokupacija SIK v letosnjem in prihodnjem letu je vsebinska in bibliografska obdelava gradiva. Pri oblikovanju lastnih baz je treba racunati s povecanim obsegom dela in visjimi stroski, ki ob kronicnem kadrovskem deficitu se dodatno bremenijo knjiznice. Ra­zresevanje te problematike sodi v prizadevanje za ustreznejse vrednotenje dejavnosti. 

Pri izobrazevanju knjiznicarskih delavcev v SIK za opravljanje informacijske dejavno­sti, ki ga bo organizirala Enota za razvoj knjiznicarstva v NUK, bo sekcija poskrbela za programska izhodisca. Mimo tega mo­rajo knjiznice nasploh posvecati vecjo pozor­nost. permanentnemu izobrazevanju svojih de­lavcev. Podrocna drustva naj organizirajo pn-dava11ja predvsem o informacijski dejav­11ost.i. Sekcija bo skladno s potrebami skr­bcla za konkretne predloge za vse oblike iz­ohra1.evanja in se vljucno z enopredmetnim studijem knjiznicarstva na drugi stopnji zavze­rnala za njihovo realizacijo. 
Vzorcno knjiznico kot informacijsko sredisce bo glede na oceno svojih moznosti in na osnovi lastne pripravljenosti imenovala Enota za ra­zvoj k11jiznicarstva v NUK . Lena podlagi celo­vit.ega programa, ki bo tudi financno ovredno­tcn, je moc pricakovati dodatno financiranje Ministrstva za kulturo. Mariborska knjiznica je doslej edina pokazala interes in pripravlje­nost, da kljub utemeljenim pomislekom po­stane vzorcna knjiznica, zato se bo sekcija za­vzemala, da ta status, ne le formalno, tudi dobi. 
Predsednik sekcije za SIK pri ZBDS: Anatol Stern 
PROGRAM DELA SEKCIJE ZA 

VISOKOSOLSKE KNJIZNICE PRIZBDS 
Na seji due 17.1.1994 so se clani sekcija za visokosolske knjiznice dogovorili za nasle­dnji program dela za mandatno obdobje 1993­1995. 
l . Sckcija si mora se naprej prizadevati, da bo zakon o knjiznicarstvu temeljil na nacelih knjiznicarske stroke. Predlagali so, da bi v delovni skupini za pripravo zakona o knjiznicarstvu sodelovali tudi pre<lstavniki vseh sekcij pri ZBDS, kajti le tako bo lahko zakon zajel problematiko i:dotnega knjiznicarstva. 

9 
2. 
Potrebno bi bilo izdelati model orga­niziranosti visokosolskih knjiznic, pred­vsem paje treba natancneje opredeliti od­nos visokosolske knjiznice in univerzite­tne knjiznice. Potrebna bi bila tudi raz­prava o moznosti se vecje integracije vi­sokosolskih knjiznic. 

3. 
Potrebno je pregledati in dopolniti stro­kovne kriterije in merila za visokosolske knjiznice. Naslednja seja sekcije bo v drugi polovici februarja in bo v celoti na­menjena razpravi o merilih. 

4. 
Pri odgovornem ministrstvu je potrebno vztrajati, da se realizira postopek imeno­vanja osrednjih knjiznic za dolocena stro­kovna podrocja. 

5. 
Da bi izboljsali status visokosolskih knjiznic na obeh Univerzah, je potrebno: 

a) 
Ponovno zaprositi za razgovor rektorja obeh Univerz, ter ju seznanit.i s proble­matiko visokosolskih knjiznic. Ciani sek­cije so tudi predlagali skupno sejo sekcije in clanov komisije za informatiko, doku­mentacijo in knjiznicarstvo pri Univerzi v Ljubljani, kjer so problemi na podrocju visokosolskih knjiznic najbolj pereci. 

b) 
Pristojnim organom na univerzah je potrebno predlagati, naj se uvede tudi za bibliotekarje na fakultetah izredni placani studijski dopust. S tern bi bibliotekarjem omogocili permanent.no studijsko izpopol­njevanje. 



6. 
Ministrstvo za solstvo in sport je potrebno z dopisom opozoriti na neusklajenost na­zivov in koeficientov v predlogu zakona o razmerjih plac v javnih zavodih, drzavnih organih in organih lokalnih skupnosti. 

7. 
Ciani sekcije so razpravljali se o pre­dlogu clenov za statute Univerz in posa­meznih fakultet. Dopolnjen predlog bo 


Enota za razvoj knjiznicarstva pri NUK poslala Univerzam in vsem visokosolskim knjiznicarjem. 
8. Za jesensko posvetovanje ZBDS ho sek­r.ija evidentirala in predlagala kandidate s podrocja visokoiiolskih knjiznic za Copove diplome. 
Predsednica sekcije za visokosolske knjiznice pri ZBDS: Ana Martelanc 
PROGRAM DELA KOMISIJE ZA VSEBINSKO OBDELAVO ZA OBDOBJE 1994/95 
l. G lavni problem vsebinske obdelave je se vedno ncnacrtno in neusklajeno oblikova­nje in vnasanje deskriptorjev. 
V zacetni fazi svojega dela ho komisija rnorala zbrati vse, kar se na tern podrocju dela ali se je ze naredilo in resiti osnovno vprasanje, ali misel na tezaver res pre­sega nase moznosti in moramo zato ostati pri se uresnicljivi nalogi -pripravi kon­troliranega slovarja deskriptorjev. Glede na to, da je IZUM ze pripravil prevod UNIMARC/ A in da so v NUKu dolocili st.rokovnjaka, katerega naloga je pripra­viti osnove za ureditev normativnih dato­tck, se zdi, da bi bilo mogoce z usklajenim <lclom te kornisije, NUKa in IZUMa, priti do kontroliranega slovarja. 
Marsikatera od specialnih knjiznic je pro­blem svoje vsebinske obdelave resila s tezavrom za posamezna podrocja, vecje Lefave so v knjiznicah z raznovrstnim gra­divorn (NUK, UKM, SAZU, SIKi). 
Ker vecina knjiznic dela v istem sis­tcrnu, ho treba najprej pripraviti osnovno 

10 
ogrodje, v katerega se bodo lahko vkljucile tudi te knjiznice. 
Poseben sklop predstavlja priprava slo­varja deskriptorjev za SIKe 3.-5. skupine, ki niso aktivno vkljucene v COBISS, slo­var zanje pa mora biti zaradi iskanja v OPACu, kompatibilen z osnovnim. 
2. 
lzdelava UDK sifranta za monografske publikacije po podobnih nacelih kot je bi! izdelan za serijske publikacije. 

3. 
Komisija mora ugotoviti, ali je mogoce organizirati vsebinsko obdelavo tako, da bi osrednje knjiznice za posamezna po­drocja usmerjale in nadzorovale dolocanje in vnasanje deskriptorjev na svojem po­drocju (zaenkrat tak nacin dokaj dobro deluje med 14 SIKi, vkljucenimi v CO­BISS). 


Predsednica Komisije za vsebinsko obdelavo pri ZBDS: Breda Karun 
PROGRAM DELA KOMISIJE ZA BIBLIOGRAFIJO V LETU 1994 
1. 
Komisija ho spremljala in vpeljevala no­vosti v zvezi z bibliografsko obdelavo. 

2. 
Sodelovala ho z ostalimi komisijami ZBDS, predvsem s komisijo za AIK, ko­misijo za vsebinsko obdelavo, idr. 

3. 
Komisija za bibliografijo bo koordinirala z delovno skupino za domoznanstvo pred­vsem pri: 


-izboru gradiva za domoznanstvo -koo­perativni obdelavi (predvsem clankov iz slovenskih periodicnih publikacij) v sis­tcrnu COBISS 
-poskusu ohlikovati skupni geslovnik za Jornoznani;ko gradivo. 
4. 
Spremljala ho nove slovenske bibliografije. 

5. 
Drugo. 


Predsednica komisije za bibliografijo pri ZBDS: Lidija Wagner 

POROCILO O DELU DRUSTVA 
KNJIZNICARJEV DOLENJSKE 
V LETU 1993 

Drustvo knjiznicarjev Dolenjske, ki deluje lct.os ze 19. leto in ima 82 clanov, je imelo 
17. marca lctos redni obcni zbor. Sestanek je pof.t•kal v prostorih Knjiznice Mirana Jarca v Nov1\m mestu, kjer ima drustvo tudi sicer svoj sedez in kjer poteka vecji del dejavnosti druiitva. 
V prvem delu nasega srecanja smo poslusali porocila O delu <lrustva in delu knjiznic V pre­tcklem letu. Porocilom je sledila razprava. llgot.ovili smo, da si vse knjiznice enako pri­,:a<lf'vajo za boljse pogoje dela, kajti pomanj­kanje prostora in strokovnih kadrov ostajata nereseni problem. 
Dotok novih knjig je bil v vseh knjiznicah obcutno manjsi, kar kaze na velike tezave v zvczi z nakupom. Lahko recemo, da pov­pra..i;evanje presega ponudbo, oziroma, analize dela v knjiznicah kazejo, da je porast obiska Vf'cji od izposoje (premajhno stevilo izvodov knjig in naslovov!) . Knjiznicarji opazamo, da se ljudje vracajo v knjiznice, zlasti starejsi in t.isti, ki so bili nekoc ze vpisani v knjiznico. 
Trcnutno najvecji problem je porazna si­t.uacija v manjsih knjiznicah na podrocju 
11 

racunalnistva. Gre za vprasanje, kako se bodo knjiznice od 3. <lo 5. skupine vkljucile v slovenski knjiznicni informacijski sistern. Z vkljucitvijo bo namrec zazivelo povezovanje in sodelovanje splosnoizobrazcvalnih knjiznic od 
3. do 5. skupine s knjiznicami l. do 2. sku­pine. Knjiznice naj bi bile, ne glede na ve­likost, enakovredno zastopane pri vkljucitvi v knjiznicni informacijski sistem, kajti prav manjse knjiznice najbolj obcutijo problem preobrazbe knjiznic v kulturna informacijska sredisca. 
Ko poskusamo oceniti nase delo, ugotovimo, da vsega ni bilo mogoce realizirati in tako osta­jajo neresene zadeve obveza za naprej. Tako smo prisli do nalog, ki nas cakajo v tekocem letu. Program dela je na kratko naslednji: 
-urejanje bonitet za clane DKD s clansko izkaznico 
-organizacija strokovne ekskurzije 

-strokovna predavanja (in ape) za samoizo­brazevanje) -studij bibliotekarstva ze zaposlenih delav­cev 
-spremljanje novosti v stroki 

-udelezba in sodelovanje na strokovnih srecanjih, itd. 
Ob koncu prvega dela srecanja dolenjskih knjiznicarjev smo vsi prisotni prisrcno cestitali nasi kolegici N atasi Petrov -bibliotekarki in vodji Dolenjske bibliografije v Knjiznici Mi­rana Jarca -za prejeto priznanje v stroki -Copovo diplomo. 
Obcni zbor drustva smo zakljucili s predavanjem Silve Novljan, svetovalke za splosnoizobrazevalne knjiznice v Enoti za ra­zvoj knjiznicarstva v NUK. Predavanje je imelo naslov: Pogledi na ameriske knjiznice. Spoznali smo delo solskih knjiznic v Niskayu­ni, drzava New York in splosnoizobrazevalnih knjiznic v okrozju Albanya, drzava New York. 
Silva Gomiscek-Sibila predsednica DKD 
*************************************** 
PREDSTAVLJAMO VAM 
*************************************** 
STISKI ROKOPISI IZ 




12. STOLETJA 

Cistercijanski samostan v Sticni, ustanov­ljen 1136, je ie stoletja pomembno in iivo versko, kulturnoumetnostno in civilizacijsko sredisce na Slovenskem. Z vidika kulturno­umetnostne dediscine je se posebej dragocen korpus romanskih kodeksov in fragmentov, ki so nastali v stiskem skriptoriju okoli !eta 1180. lzdelali so jih kopisti in iluminatorji iz evrop­skih delavnic, od Admonta do Salzburga, od Kolna do Licga. V 18. stoletju je bil stiski sarnostan zacasno ukinjen, njegova biblioteka razseljena in z njo tudi ta skupina kodeksov. Ohranili sta se obe njegovi glavni skupini, obseinejiia v Narodni in univerzitetni knjiznici v Ljubljani, manjsa pa v Osterreichische Na­tional Bibliothek na Dunaju. Osrednji smoter nase razstave je tako predvsem v tern, da da bi ta vsebinsko in umetnostno dragoceni fond se enkrat zdruiili in ga v njegovi celovitosti pred­stavili kulturni javnosti Slovenije in Evrope. 
Po sedanjih ugotovitvah stroke ( dr. N atasa Golob) celoto romanskih kodeksov iz sticne se­stavlja 21 de! iz Rokopisne zbirke NUK, 10 de! iz zbirke ONB na Dunaju, 1 delo iz Herzog­August-Bibliothek v Wolfenbiittlu in 5 fra­gmentov iz Arhiva Republike Slovenije. Stro­kovno, organizacijsko in tehnicno zelo zah­tevna razstava je terjala dolgotrajne priprave in veliko stroiikov, zato pa prinasa s svojo vse­binsko in estetsko vrednostjo tehten poudarek slovcnski duhovni kulturi in znanosti. 
Oh razstavi je izsel vsebinsko in formalno temcljit dvojezicni katalog s studijskim de­lorn (dr. Otto Maza!, dr. Natasa Golob) 
12 
in stevilnimi fotografskimi prilogami ( obliko­
val ga je akad. slikar Lucijan Bratuii). Tokrat 
prvic predstavitev spremljajo tudi druga spre­
mna gradiva, oblikovana po motivih iz roman­
skih stiskih rokopisov: komplet barvnih raz­
glednic (16), svilene kravate, sali in rute. 
Stiski rokopisi iz 12. stoletja so kot otvori­tvena razstava umeiiceni v novem delu Naro­dne galerije v Ljubljani. Zelo lepo postavitev in opremo je oblikoval Miljenko Lieu!. Raz­stava bo na ogled od 14. aprila do 29. maja 1994, dnevno od 10. do 18. ure. Zagotovljeno je tudi strokovno vodstvo galerijskih kustosov, ob nedeijah pa tudi eno posebno vodenje av­torice, dr. N atase Golobove. 
Mihael Glavan 


DANSKE SPLOSNOIZOBRAZEVALNE KNJIZNICE 

V avli Filozofske fakultete v Ljubljani je Oddelek za bibiliotekarstvo skupaj z Naro­dno in univerzitetno knjiinico postavil raz­stavo, ki s sliko in besedo predstavlja danske splosnoizobrazevalne knjiinice. Razstava, ki jo k nam poiiilja Elisabeth Lylloff, inspektorica in svetovalka za knjiinice danske drzavne sve­tovalne sluibe za knjiinice, dopolnjuje po­dobo danskih kulturnih dnevov v Cankarjevem domu, ki potekajo od 18. do 23. aprila. Raz­stava bo na ogled do 7. maja. 
Danski zakon o knjiinicarstvu doloca, da mora imeti najmanj vsaka upravna enota knjiinico. Tako imajo 275 obcinskih knjiinic, katerih delovanje financira obcina,in sicer naj­manj v obsegu zagotavljanja osnovnih stro­kovnih delovnih pogojev, ki jih doloca stroka. Te knjiinice se povezujejo s pripadajocimi re­gionalnimi knjiznicami. Teh je 14. Njihovo delovanje financira drzava, zato da omogoca 
skladen in enakomercn razvoj knjiznic po vsej 
drzavi, de! nalog, projektov pa se uresnici v 
doloceni regiji s sofinanciranjem pripadajocih 
obcin . 
N aloge regijskih ( centralnih) knjiznic, stro­kovno in tehnolosko dobro razvitih, segajo 11a podrocje svetovanja in pospesevanja ra­zvoja obcinskih knjiznic, organizacije pretoka knjiznicnega gradiva in informacij (imajo tudi skupna skladisca) in oblikovanja sluzb oz. gra­diva za posebne skupine uporabnikov, se zla­sti za slepe in slabovidne, pa tudi za jezikovne manjsine, za tiste, ki ne morejo v knjiznice, bolne, stare, zapornike. Hkrati pate knjiznice deluj ejo tudi za svoje lokalno ozje obmocje. 
Dokaz dobro razvite pretocne mreze doka­zuje medknjiznicna izposoja. 82 % narocenih knjig pridobe iz lastne knjiznicne mreze, 17 % iz znanstvenih knjiznic in 1 % iz tujine. Med­knjiznicno izposojo olajsuje racunalniski sis­tem, ki vkljucujoc 180 knjiznic, povezuje 1100 tcrminalov. Vzajemni katalog zajema vec kot 
600 .000 naslovov in statisticni podatki kazejo, da vccina splosnoizobrazevalnih knjiznic najde vec kot 90 %, nekatere tudi 95 % naslovov, ko zelijo oblikovati Ja-,tne baze podatkov s prevze­rnom. Sicer pa uvajajo v racunalnisko obde­lavo pluralizem namesto centralizma, malo za­radi kontrole obdelave, pa tudi zato, ker trzisce ponuja vedno nove izboljsave, ki jim nekatere lokalne skupnosti zelijo slediti in jim financno tudi lahko, s tern pa postanejo tudi preiskusni vzorec za sistem. 
Cilj dela knjiznic je razsirjanje znanja, izo­brazbe in kulture s pomocjo brezplacno dosto­pnih knjig in ostalega knjiznicnega gradiva za vse. Temeljno prepricanje, ki ga upostevajo pri tern, da je knjiznica za vsako skupnost nujna javna ustanova, kjer vsak prebivalec najde zanj ustrezno informacijo, gradivo, ure­snicujejo z zagotavljanjem enakih moznosti za vsc prebivalce. 
lnformiranje je obveza knjiznic, pri cemer morajo omogocati dostop do razlicnih infor­13 macij, ki vkljucujejo tudi razlicnost pogle­dov na druzbo, alternativne ideje, kritiko in kriticnost manjsin, opozicije. Kriteriji selek­cije knjiznicnega gradiva so le kvaliteta, vse­bina oz. predmet obravnave in izcrpnost pred­stavitve, nikoli pa religiozni, moralni ali po­liticni. 
65 % odraslih uporablja splosnoizobrazeval­ne knjiznice in prakticno vsi otroci. (V Slo­veniji je vclanjenih v knjiznice 15 % odraslih in 31 % mladine do 15. leta starosti.) S tern pa niso zadovoljni, zanima jih 35 % odraslih, ki knjiznice ne obiskujejo. Nobenega razloga ni, pravijo danski knjiznicarji , da bi verjeli, da vecina teh ljudi noce brati, da jih znanje, in­formacije in izkusnje, ki jih posredujejo knjige, ne zanimajo. 
Iz tega izhodisca se je porodila skrb za ljudi, ki ne morejo brati, ne znajo brati ali slabo berejo. Zanje so organizirali tisk in dis­tribucijo "govorecih knjig". Danes imajo ze 24 % letne produkcije na kasetah in vsaka "govoreca knjiga" je dvakrat pogosteje iz­posojena od klasicne tiskane knjige. To pa ni malo, se posebno ce vemo, da dan­ske splosnoizobrazevalne knjiznice prikazujejo v mednarodnem merilu najvisjo izposojo na enega prebivalca. 
Nekaj kljucnih podatkov s primerjavo 

Danska  Slovenija  
velikost  43.093 km~  20.251 km~  
prebivalstvo  5,2 milijonov  2,2 milijona  
upravne enote  250  62 (300?)  
knjizna zaloga  32.478.586  5.131.427  
AV gradivo  2.579.472  329.246  
izposoja knj.gra.  84.164.508  11.273.88  
izposoja na preb.  16,25  5,60  

Dansko splosnoizobrazevalno knjiznicno mrezo sestavlja 250 obcinskih knji­znic, 14 regionalnih . Navajajo 1075 knjizni­cnih oddelkov, enot in 71 bibliobusov. (Slo­venija ima 60 osrednjih knjiznic, ki so razpre­die mn'zo 83:l izposojcvalnih mest, od katerih je 385 izposojevalisc 6. bibliobusov.) Tako dobro pretocno mrezo pomaga vzdrzevati tudi centralna drzavna organizirana servisna sluzba za knjiznice, ki jo sestavljajo: 
• 
centralno skladisce za sploiinoizobrazeval­ne knjiznice s priblizno 480.000 enotami knjiznicnega gradiva; 

• 
strokovna svetovalna sluzba pri ministr­stvu za kulturo, katere direktorat ni od­govoren le za zbiranje statisticnih podat­kov, njihovo analiziranje, ampak tudi za koordiniran strokoven razvoj knjiznic, pri cemer pa ga usmerjajo 4-letni nacrti ra­zvoja, ki jih sprejme drzava; 

• 
razvojni projekti: delo z mediji, pro­dukcija "govorecih knjig" za priseljence, racunalniiike delavnice za otroke, biblio­busna sluzba v delovnih organizacijah, iz­gradnja informacijskega sistema za gospo­darstvo. 


Prav izgradnja informacijskega sistema za gospodarstvo ima ta hip velik poudarek, saj dopolnjuje podobo knjiznice kot informacij­skega sredisca lokalne skupnosti, v katerega so se ze tudi doslej stekale vladne in lo­kalne upravne informacije in informacije osta­lih drzavnih in lokalnih javnih sluzb. 
Za zakljucek Elisabeth Lylloff v svojem gra­<livu The Danish Public Libraries navaja naj­bolj aktualne teme, o katerih razpravljajo letos danski knjiznicarji. Razpravljajo o vlogi regio­nalnih knjiznic, o vlogi knjiznice v elektronski druzbi in kaj za knjiznice pomeni vstop Dan­ske v zdruzeno Evropo. Kam pajih bo razpra­vljanje pripeljalo, pa nam morda predstavijo na naslcdnji razstavi. 
Silva Novljan 14 

LONDONSKIMEDNARODNI KNJIZNI SEJEM IN KAMPANJA RADOSTNEGA BRANJA 
Letosnji londonski mednarodni knjizni se­jem je bi! v veliki dvorani Olympia med 20. in 
22. marcem. Spremljali so ga stevilni do­godki, seminarji, delavnice, nastopi, posveto­vanja. Okrog 850 razstavljalcev je bilo zvecina iz Velike Britanije oziroma z anglosaksonskega jezikovno-kulturnega obmocja. Kljub temu si lahko na.sel tudi gradivo, ki ga vsaj dve splosnoizobrazevalni knjiznici v Sloveniji lahko uvrstita med primarno domoznanstvo. Z znaki zacetne evforije so izstopali zalozniki elektron­skih publikacij, toda marsikdo je bil razocaran zaradi okorne ponudbe BBC in njenih multi­medijskih gradiv. 
V mnozici dogodkov so 21. marca odprli seminar "S knjigami odkrivamo Evropo in drug drugega". Organizirala ga je Britanska knjiznicarska zveza (LA), v sodelovanju z vod­stvom sejma, Britansko federacijo knjiznicnih lokalnih oblasti (FOLACL) in Evropskim biro­jem knjiznicnih, informacijskih in dokumenta­cijskih zdruzenj (EBLIDA), ob podpori Evrop­ske skupnosti. Pomoc ES je razumljiva, saj je slo za enega izmed stevilnih dogodkov v se vedno trajajoci enoletni kampanji radostnega branja, katere osnovni namen je opogumiti evropskega cloveka, da ponovno odkrije bralne uzitke in veselje do branja. 
V pozdravnem in programsko-vsebiuskem delu seminarja so nastopili znani strokovnjaki, kot so Ross Shimmon, predsednik EBLIDA , predsedujoci Derek Jones, castni sekretar FO­LACL, Antonio Zapareto iz Spanije, Rachel Van Riel, direktorica Opening the Book, kon­sultantske organizacije za knjiznice na po­drocju promocije bralne kulture, Chris Meade, direktor priznane Poetry Society, Geoff War­ren, direktor regijskega knjiznicnega sistema 
West Midlands, Horst Ernestus iz Wuppertala 
in drugi. 
Posebno pozornost in odmevnost sta priva­
bili razprava Rachel Van Riel o izkusnjah in 
tehnikah spodbujanja branja manj priljublja­
nih zvrsti, kot je pesnistvo, in razprava Geo­
ff a Warrcna o projektu SEALS, s katerim naj 
bi otosko zaprtim Britancem odprli evropsko, 
zla:.,ti francosko, nemiiko, spansko in italijan­
sko izvirno knjigo in kulturo in pilotsko naka­
zali mozne ukrepe, s katerimi naj bi nasploh 
izboljsali pretok evropskega leposlovja ins tern 
dostop do njega. 

Ceprav je bil seminar uokvirjen v Evrop­sko skupnost, smo slisali tudi predlog o tern, kako naj bi tretja in/ali cetrta jezikovna sku­pina izvcn ES, v katerih so predvsem majhni narodi, posredovali svojo knjizno produkcijo omenjenim stirim jezikovnim kulturam in po­sebej anglosaksonskemu svetu. lnformacije 
o tern problemu, o svetovno priznanih av­t.orjih in delih, naj bi prav za odale evrop­ske narode koristno posredovala revija Euro­pean Bookseller in tako pospesila intenziv­nejiio vecst.ransko ucinkovito bralno-kulturno in vsesplosno komunikacijo v Evropi. V tern sklopu je Horst Ernestus dokaj dovtipno in kriticno orisal razvoj "Bibliotheksdienst fur Deutschland", izbor angleiikih knjig, namenje­11ih nemskim knjiznicam in podoben projekt "I 00 German Titles", ki jih je nedavno po­nudil osrednji nemski knjiznicni servis britan­skim knjiznicam. 
Ali vidimo v tern izziv slovenskim bibliote­karjem, prevajalcem, zaloznikom in ministr­stvu za kulturo, <la ustvarijo podoben projekt za promocijo slovenskega leposlovja in druge literature v evropskem svetu? 
LA je navzoce seznanila in jih povabila, <la se 17. maja letos na sedezu LA v Londonu u<lelczijo prvega <logodka v seriji New writing, new reading. Delavnico tega dela novega izpo­polnjevalnega programa bo vodila Rachel Van H.id . 
Povezovalni in zdruzevalni procesi v Evropi vkljucujejo tudi knjiznicno informacijsko de­javnost. Na tej poti bosta Evropski svet in EBLIDA v maju organizirali delavnico o panevropskem forumu knjiznicnih asociacij. Tudi o tern 80 nas seznanili na londonskem knjiznicnem sejmu. 
Rajko Slokar 

RAZSTAVA V MARIBORSKI 
KNJIZNICI 

V okviru Univerze za tretje zivljenjsko ob­dobje, in sicer nasega rednega 6. srecanja Knjiznicnega cikla, smo v sodelovanju s Pokra­jinskim muzejem iz Celja in Osrednjo knjiznico Celje, postavili zanimivo razstavo o Almi Kar­lin -svetovni popotnici in pisateljici (1889­1950). Pokrajinski muzej iz Celja namje prija­zno posodil zanirnive eksponate, ki jih je Alma Karlin prinesla s svojih popotovanj, Osrednja knjiznica Celje pa nam je posodila knjizno gradivo. Po otvoritvi razstave, 1.3.1994, se je nasim udelezencem Knjiznicnega cikla, na­menjenega starejsim odraslim, predstavilo se amatersko gledalisce "Teharje" iz Celja, z dra­matizacijo novele Pod kosatim ocesom. 
Obe prireditvi sta bili izredno odmevni in obiskani. Vsem, ki 80 z nami sodelovali in nam omogocili izvedbo zanimive prireditve, se v imenu Mariborske knjiznice in imenu bralcev najtopleje zahvaljujem. 
Stern prispevkom smo zeleli opozoriti, kako je mogoce s prenosi razstav in ostalih oblik dejavnosti popestriti "knjiznicno ponudbo", prav tako pa tudi publiki iz drugega okolja predstaviti zanimive teme. 
Nase razstave redno prenasamo v Dom ucencev Janez Hribar, prav tako pa tudi v 
15 
vse nase enote, predvsem v enote Vzajemne 
knjiznice ter drustvene knjiznice. 
Sodelovanje z drugimi knjiznicami in usta­novami na podrocju dejavnosti homo poskusali se okrepiti, v letu 1994 pa nacrtujemo se pre­nos nase razstave "Slovenske starosvetnosti : slovensko ljudsko slovstvo", katere otvoritev bo 17.3.1994 v Knjiznici Nova vas, v Osrednjo knjiznic.o Celjc. 
Dragana Lujic Mariborska knjiznica 
*************************************** 
OBVESTILA 
*************************************** 
Kadrovske spremembe v NUK. Drzavni zbor Republike Slovenije je na svoji seji dne 
18. marca 1994 imenoval mag. Lenarta Setinca za ravnatelja Narodne in univerzite­tne knjiznice v Ljubljani. Na novem delovnem mest.u mu zelimo veliko uspehov! 

Popusti za clane Drustva bibliotekar­jev Ljubljana. Ciani Drustva bibliotekar­jev bodo lahko kupovali knjige s popustom v knjigarnah Cankarjeve zalozbe s kartico drustva, in sicer pod naslednjimi pogoji: 
l. Ciani drustva bodo lahko kupovali v knji­garnah Cankarjeve zalozbe v Ljubljani, Slovenska cesta 37, Kongresni trg 8 in v Mariboru v Univerzitetni knjigarni, Go­spejna 8. 
2. Pri nakupu bodo clani drustva morali ob­vezno pokazati kartico oz. izkaznico, da so res clani Drustva bibliotekarjev. 
3. Pri nakupu v knjigarnah Cankarjeve zalozbe bodo imeli clani Drustva biblio­tekarjev : -10% popust za nakup leposlovja -5% popust za nakup strokovne litera­ture. Popusta za nakup solskih knjig ni. 

DZS, D.D. -izobrazevalno zaloznistvo priznava clanom Druiitva bibliotekarjev Lju­bljana 10% za narocilo knjig pri njihovcm zaloznistvu in enak popust v Presernovi knji­garni na Mestnem trgu 26 v Ljubljani. 
Potrebujemo. Narodna in univerzitetna knjiznica potrebuje za svoj arhiv naslednje knjige: JUG, Kement: Zbrani planinski spisi. -Lju­bljana: Uciteljska tiskarna, 1936 KRIZANOVSKA, V. J.: Nemeza : roma. -Trst, 1927 KRANJEC, Misko: Otroci, cigavi ste? -Lju­bljana, 1964 {1965) (Sinji galeb ; 103) FRANCIS, Dick: Laina stava. -Ljubljana : Cankarjeva zalozba, 1983 (Zbirka Krimi ; 10) FABINC, lvo: Mednarodni ekonomski odnosi in mednarodna ekonomska ureditev. -Lju­bljana : Ekonomska fakulteta, 1984 {2 zvezka) BIANCHINI, Francesco: Vse o cvetju. -3. ponatis. -Ljubljana : Mladinska knjiga, 1979 SUHEL, Peter: Operacijski ojacevalnik. -3. spr. clop. izd. -Ljubljana: Fakulteta za elek­trotehniko, 1979 GOSPOSTVO, vzgoja, analiza : zbornik teks­tov Lacanove sole psihoanalize. -Ljubljana : Univerzum, 1983 ADAMIC, Louis: Izbrana pisma L. Adamica. -Ljubljana : Cankarjeva zalozba, 1981 
Vse, ki imate katero od nastetih knjig in ste jo pripravljeni podariti ali prodati Narodni in univerzitetni knjiznici v Ljubljani, prosimo, da 
16 
se obrnete na ga. Valerijo Zagar, tel.: 1250-131 int. 43. 

MORDA NISTE VEDELI. .. 
Verjetno niste vedeli, da imajo bibliotekarji na Poljskem ob nakupu zelezniskih vozovnic tu<li do 50 % popusta. Seveda velja popust le za domacine. 
Ivan Kanic 
Prilogi Knjiznicarskih novic. V tej ste­vilki Knjiznicarskih novic objavljamo dve (kratki, a pomembni) prilogi, in sicer: 
l . Prijavnico za referate za letosnje posveto­vanje ZBDS 
2. Prednarocilo za prirocnik dipl.ing. Nade Cucnik-Majcen: Osnove varovanja in konservacije knjiznicnega in arhivskega gradiva. 
V KROZENJE 

KNJIZNICARSKE NOVICE, 4(1994), st. 4. ISSN 0353 -9237. 
Izdala in razmnozila: NUK, Turjaska 1, Ljubljana. Uredila: Jelka Kastelic. Naklada: 570 izvodov. Prejetih tekstov ne lektoriramo. Na podlagi mnenja Ministrstva za informiranje Republike Slovenije st.23/179 -92 z dne 
16. 3. 1992 stejejo Knjiinicarske novice med proizvode informativnega znacaja iz 13. tocke tarifne stevilke 3 Zakona o prometnem davku, za katere se placuje davek od prometa proizvo­dov po stopnji 5 %. 
18 
Posvetovanje Zveze bibliotekarskih drustev Slovenije, Bled 1994: "KNJIZNICE V CASU SPREMEMB" 
Sprcmcmbc so gibalo razvoja. Ustrezno prilagajanje spremembam je ena osnovnih .zivljenjskih modrosti. Tudi knjiznice so se zna~le v vrtincu, ko obstojeci, pogosto zastareli, sistemi vec ne zado~cajo in ne ustrczajo, novih ~e ni ali ~elc nastajajo. Kako se odzivamo na probleme obstojece in nastajajoce zakonodaje, pravilnikov in normativov, zahtev in polrcb po izobrazcvanju in novih vsebinah, resevanja kriznih situacij ... na vse to bomo skufali odgovoriti na jcsenskcm strokovnem posvetovanju Zveze bibliotekarskih drustev Slovenije, ki bo v zacetku oktobra na Bledu. 
Pripravljalni odbor je pripravil za posvetovanje naslednje teze: 
I. Vprasanja in problemi obstojece in nastajajoce zakonodaje Zakon o knjiznicarstvu Zakon o obveznem izvodu Zakon o razmerjih plac v javnih zavodih Zakon o organiziranosti in financiranju na podrocju kulture Zakon o univerzi 
2. 
Standardi, normativi, pravilniki normativi in standardi o delovanju posameznih tipov knjiznic Pravilniki o napredovanju cticni kodeks 

3. 
lzobrazevanje in nova znanja potrcbe po novih oblikah in vsebinah ucni nacrti oblike izobrazevanja dopolnilno in permanentno izobrazevanje Pravilnik o podeljevanju nazivov v bibliotekarski stroki 

4. 
Upiranje spremembam in zobu casa varovanje in zascita knjiznicnih gradiv rctrospektivna konverzija katalogov 


S. rinanciranjc na podrocju knjiznicarstva ustrcznost financiranja racionalna izraba virov 
<>. Vodcnje in upravljanjc knjiznic upravljanjc v kriznih situacijah upravljanje kadrov 
Smn na Yzhodu ali na Zahodu? Zahodni programi pomoci Vzhodu Vkl,iucevanje v medarodne projekte 
Vsc, ki o Lem razmi~ljatc, vabimo k aktivni udclezbi z rcfcratom. Rok za oddajo prijav rcfcratov na prilo1.cncm obrazcu jc 30. maj 1994. Cclotno besedilo referata posljite sekretariatu ZBDS v Ljubljani, Turjaska 1, najkasneje do 30. junija 1994. Pricakujcmo, da bo vecina besedil prispela na disketah. Natancnc,isc podalke o posvetovanju bomo objavili v naslednjih stevilkah Knjiznicarskih novic. 
Prcdscdstvo ZBDS 
Strokovno posvetovanje ZBDS "KNJIZNICE V CASU SPREMEMB" Bled, oktober 1994 
Naslov referata 
Avtor 
Naslov delovne organizacije 
Tel. I Fax. Kljucne besede 
Povzetek ( do 25 vrstic)