303
I
Obrtnija.
Krojaško-obrtno učilišče v Ljubljani.
Letošnje poletje minuli sta dve leti, odkar je krojaški mojster g. M. Kune iz lastnih sredstev otvoril to prvo zasebno strokovno šolo na Slovenskem. Namen šole je pouk o prikrojevanji moških in ženskih oblačil po najnovejših teorijah in s tem prospelo in napredek tega najštevilnejšega stroka mej vsemi rokodelstvi. Doslej vršilo se je prikrovanje oblačil z malimi izjemami le po nezanesljivih poskušnjah s pomočjo očesne mere ali pa s podlago kakega vzorca, ki je predstavljal srednjo obliko človeškega života, in le s trudapolnimi preskušnjami na životu omogočili so spretni prikrojevalci priložnost in lepo vnanjost različnih oblačil. Ker pa ni bilo moči priučiti se teorije, katero so na podlagi praktičnih iz-vrškov osnovali strokovnjaki, pričeti je moral sleherni brez prave podlage in brez vporabe skušenj in vže do-gnanih temeljev svojih prednikov. V Avstriji se doslej to šolstvo še ni posebno razvilo, dokaz temu, da je izvzemši pouka v zadrugi dunajskih krojačev Kunčevo učilišče v Ljubljani prvi zavod, na katerem se poučujeti obe stroki prikrojevanja, popolnoma po učnem načrtu svetovno znane akademije v Draždanih na Nemškem, kamor so mogli dohajati doslej vsi tisti, ki so želeli višje strokovne iz-omike. Uspeh te šole je vzlic temu, da nje lastnik ni delal tacih reklam, kakoršne so v navadi pri podobnih mnogo neznatnejših šolah, jako ugoden in to dokazuje, da je bilo učilišče potrebno in da ogromni trud, kojega je imel g. Kune s sestavo učnih knjig in risalnih predlog, ni bil zaman. Izšolalo se je doslej 51 učencev; mej temi 28 moških in 23 ženskih, ki so dosegli večinoma vsi prav  dobre  zmožnosti.   Spričeval izdalo se je 41 v slo-
venskem, 10 pa v nemškem jeziku. Učenci došli so ve-činoma iz Kranjske, nekaj pa tudi s Štajerskega, Koroškega in Primorja. Deželni odbor je ovažuje važnost tega učilišča za 1. 1893 dovolil 7 učencem in 3 učenkam ustanove po 30 oziroma 20 gld. za olajšanje obiska šole. Čeravno pa je lastnik te šole glede na domače razmere naših večinoma nepremožnih krojačev in šivilj učno nagrado veliko nižje nastavil, nego jo imajo druga učilišča na Dnnaji, vendar obisk te šole še marsikomu ni mogoč, kar priča obilo število onih, ki se iz učnih knjig sami vadijo v prikrojevanji. Mnogoštevilna zahvalna pisma pa dokazujejo, da je po Kunčevih knjigah tudi samopouk mogoč za iste, ki imajo potrebno šolsko izomiko.
Glede bodočnosti namerava g. M. Kune popolniti svoje učilišče z vpeljavo posebnih tečajev za pouk o prikrojevanji perila, in z razširjenimi praktičnimi tečaji, ki se želijo posebno za žensko stroko.
Če bodo naši merodajni faktorji obrnili nekoliko svoje pozornosti temu učnemu zavodu ni dvoma, da postane sčasoma ne le prvo marveč tudi najširje osnovano krojaško obrtno učilišče v Avstriji,
G. M. Kune čigar ime slovi na Nemškem kot strokovnega pisatelja bolje še, nego v domovini in ki je v zvezi z najboljšimi učilišči v inozemstvu, in njegova priznana strokovna zmožnost dajeti poroštvo za najlepši uspeh te šole na Slovenskem!